Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Seznam slovenskih matematikov 0 229 6768741 6755073 2026-10-23T00:03:22Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6768741 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[matematik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Ahacel]] (1779–1845) * [[France Ahlin]] (1905–1977) * [[Mišo Alkalaj|Mišo]] [[Mišo Alkalaj|(Vladimir) Alkalaj]] (1952–) * [[Anton Ambschel]] (1749–1821) * [[Leopold Andree (1879)|Leopold Andrée]] (1879–1952) * [[Radovan Andrejčič]] (1931–2010) * [[Lilijana Arih]] (1942–) * [[France Avsec]] (1930–2008) * [[Anže Gradišnik]] (1967-) == B == * [[Dušan Babič]] * [[Drago Bajc]] (1935–2020) * [[Robert Bakula]] (1963–) * [[Iztok Banič]] * [[Nino Bašić]] (1988–) * [[Vladimir Batagelj]] (1948–) * [[Davide Batič]] (1971–) * [[Andrej Bauer]] (1971–) * [[Mojca Bavdaž]] * [[Andrej Bekeš]] (1949–) * [[Jože Benčina (matematik)]] * [[Dominik Benkovič]] * [[Katja Berčič]] * [[Bogomil Bergant]] (?–2014) * [[Janez Bernik (matematik)|Janez Bernik]] (1967–) * [[Lojze Bernik]] (1908–1985)? * [[France Bezjak]] (1909–1990) * [[Aleksander Bilimovič]] (1876–1963) * [[Josip Birsa]] (1893–1957) * [[Ivan Bizjak]] (1956–2023) * [[Gotard Bizjak]] (1783–1840) * [[Angela Blaznik]] * [[Andrej Blejec]] (1953–) * [[Marijan Blejec]] (1919–1992) * [[Marko Boben]] (1973–) * [[Luka Boc Thaler]] * [[Ludvik Bogataj]] (1949–2009) * [[Marija Bogataj (matematičarka)|Marija Bogataj]] (1950–) * [[Zvonimir Bohte]] (1935–) * [[Drago Bokal]] (1978–) * [[Barbara Boldin]] (1976–) * [[Velimir Bole]] (1947–) * [[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–) * [[Janko Bračič]] (1963–) * [[Janko Branc]] (1902–1963) * [[Franc Breckerfeld]] (1681–1744) * [[Matevž Bren]] (1954–) * [[Silvo Breskvar]] (1902–1969) * [[Boštjan Brešar]] (1968–) * [[France Brešar]] (1935–2013) * [[Matej Brešar]] (1963–) * [[Zdene Breška]] (1947–) * [[Kristijan Breznik]] * [[Simon Brezovnik]] * [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]] (1961–) * [[Branko Butinar]] (1947–) == C == * [[Kristjan Cafuta]] (1977–) * [[Petra Cajnko]] (1983–) * [[Anton Cedilnik]] (1949–) * [[Franc Ksaverij Caucig]] * [[Josip Celestina]] (1845–1912) * [[Matija Cencelj]] (1958–) * [[Andrej Cergol]] (1595–1645) * [[Boris Cergol]] * [[Gregor Cigler]] (1967–) * [[Jaka Cimprič]] (1970–) * [[Aleksander Cokan]] * [[Mara Cotič]] (1954–) * [[Karin Cvetko Vah]] (1975–) == Č == * [[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912–2009) * [[Bernard Čeferin]] (1628–1679) * [[Franc Čemažar]] (1899–1978) * [[Drago Čepar]] (1946–) * [[Miran Černe]] (1963–) * [[Vladimir Černe]] (1904–1961) * [[Jože Andrej Čibej]] (1953–2011) * [[Jernej Čopič]] (1975–) * [[Venčeslav Čopič]] (1893–1980) * [[Matevž Črepnjak]] * [[Anton Črnivec]] (1856–1936) == D == * [[France Dacar]] (1947–) * [[Srečko Devjak]] (1947–) * [[Mirko Dobovišek]] (1951–) * [[Jožica Dolenšek]] (1935/6–) * [[David Dolžan]] * [[Vilko Domajnko]] * [[Lovro Dretnik]] (1977–) * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (1971–) * [[Roman Drnovšek]] (1966–) * [[Andreja Drobnič Vidic]] (1969–) == Đ == * [[Igor Đukanović]] == E == * [[Daniel Eremita]] == F == * [[Darjo Felda]] (1956–) * [[Liljana Ferbar]] (1969–) *[[Franc Ferjan]] (1885-1964) *[[Karla Ferjančič]] *[[Anuška Ferligoj]] (1947–) *[[Gašper Fijavž]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691–1757) * [[Krizostom Fogh]] (1777–1834) * [[Franc Forstnerič]] (1958–) *[[Ajda Fošner]] *[[Maja Fošner]] * [[Johannes Frischauf]] (1837–1924) == G == * [[Boštjan Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] (1910–1988) *[[Franc Galič]] (1929–1982) * [[Josip Globevnik]] (1945–) * Dejan Govc * [[Darja Govekar]] Leban (1964–) * [[Janez Grad]] (1933–2026) *[[Gregor Grasselli]] * [[Jože Grasselli]] (1924–2016) * [[Mateja Grašič]] * [[Janko Gravner]] (1960–) * [[Aleksander Grm]] (1972–) * [[Jan Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]] - "Fiči" (1880–1942) * [[Fjodor Fjodorovič Grudinski]] (1876–1959) * [[Jerko Gržinčič]] (1905-1985) * [[Leopold Gunz]] (1785-?) == H == * [[Izidor Hafner]] (1949–2026) * [[Peter Hafner]] (1958–2009) * [[Melita Hajdinjak]] (1977–) * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774) * [[Jaka Hedžet]] * [[Herman Koroški]] (~1100–1160~) * [[Milan Hladnik]] (1950–) * [[Franc Hočevar]] (1853–1919) * [[Boris Horvat (matematik)]] * [[Mladen Houška]] * [[Irena Hrastnik Ladinek]] * [[Bojan Hvala]] (1961–) * [[Dušan Hvalica]] (1950–) * Darka Hvastija == I == * [[Stane Indihar]] (1941–2009) * [[Barbara Ikica]] * [[Vesna Iršič]] (1993–) * [[Martin Ivanetič]] == J == * [[Gašper Jaklič]] (1975–) * [[Jurij Jaklič]] (1967–) * [[Marko Jakomin]] (1967–2011) * [[Primož Jakopin]] (1949–) * [[Marko Jakovac]] * [[Rajko Jamnik]] (1924–1983) * [[Dušanka Janežič]] (1952–) * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Blaž Jelenc]] (1981–) * [[Jožef Jenko]] (1776–1858) * [[Fran Jeran]] (1881–1954) * [[Marjan Jerman (matematik)|Marjan Jerman]] (1972–2020) * [[Jože Jesenko]] (1943–) * [[Urban Jezernik]] * [[Borut Jurčič Zlobec]] (1947?-) * [[Aleksandar Jurišić]] (1963–) * [[Majda Jurkovič]] * [[Martin Juvan (matematik)|Martin Juvan]] (1966–) == K == * [[Milan Kac]] (1924–2010) * [[Marko Kandić]] (1983–) * [[Tadej Kanduč]] * [[Sara Kališnik]] * [[Jure Kališnik]] (1980–) * [[Ivan Kavkler]] (1946–) * [[Iztok Kavkler]] (1975–) * [[Bogdan Kejžar]] * [[Aleksander Kelenc]] * [[Sandi Klavžar]] (1962–) * [[Igor Klep]] (1978–) * [[Tomaž Klinc]] (1938–) * [[Ivan Klodič]] (1828–1898) *[[Andrej Kmet]] (1943–) * [[Žiga Knap]] (1937–) * [[Marjeta Knez]] (r. [[Krajnc]]) (1978–) * [[Damjan Kobal]] (1962–) * [[Andrej Kobav]] (1593–1654) * [[Damjana Kokol Bukovšek]] * [[Matej Kolar]] (1969–) *[[Dejan Kolarič]] (1978–) *[[Martina Koman]] (1931–2021) * [[Matjaž Konvalinka]] * [[Simona Korenjak Černe]] (1964–) * [[Tomaž Kosem]] (1980–) * [[Irena Kosi Ulbl]] (1968–) * [[Aleksey Kostenko|Aleksey/Oleksy Kostenko]] (?) *[[Andrej Košir]] *[[Pavla Košir]] (1914–2015) * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] (1962–) * [[Katarina Košmelj]] (1955–) * [[Joahim Košutnik]] (1714–1789) * [[Nedeljka Kotnik]] (1930–) * [[István Kovács]] (1969–) * [[Gregor Kovačič]] (1960–) * [[Matjaž Kovše]] (1980–) * [[Jernej Kozak]] (1946–) * [[Marjeta Krajnc]] = [[Marjeta Knez]] * [[Edvard Kramar]] (1947–2021) * [[Marjeta Kramar Fijavž]] (1973–) * [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (1952–) * [[Josip Križan]] (1841–1921) * [[France Križanič]] (1928–2002) * [[Bogdan Krušič]] (1933–2017) * [[Igor Kukavica]] (1964–) * [[Klemen Kukec]] (?–1541) * [[Teo Kukuljan]] (1994–) * [[Karel Kunc]] (1879–1950) * [[Ivan Kuščer]] (1918–2000) * [[Klavdija Kutnar]] (1980–) * [[Bojan Kuzma]] * [[Boštjan Kuzman]] (1976–) * [[Uroš Kuzman]] (1984–) == L == * [[Ivo Lah]] (1896–1979) * [[Leon Lampret]] ? * [[Vito Lampret]] (1943–) * [[Boris Lavrič]] (1955–) * [[Luka Lavtar]] (1846–1915) * [[Franc Lebedinec]] (1932-2023) * [[Peter Legiša]] (1950–) * [[Lado Lenart]] (1941-) * [[Jože Lep]] (1928–2013) * [[Gorazd Lešnjak]] (1953–) * [[Bojan Logar (matematik)|Bojan Logar]] (1948–1999) * [[Matija Lokar]] (1962–) * [[Dragan Lukman]] * [[Anton Leskovšek]] * [[Primož Lukšič]] * [[Žiga Lukšič]] * [[Lara Lusa]] == M == * [[Jožef Maffei de Glatfort]] (1742–1807) * [[Bojan Magajna]] (1955–) * [[Miha Račnik]] (1883-1936) * [[Zlatan Magajna]] (1955 -) * [[Jože Malešič]] (1945–) * [[Aleksander Malnič]] (1954–) *[[Vida Manfreda Kolar]] (1969–) *[[Tilen Marc]] *[[Leila Marek Crnjac]] (1957–) * [[Franc Marinček]] (1933–1990) * [[Janez Markelj]] * [[Mihael Markič]] (1864-1939) * [[Olga Markič]] * [[Janko Marovt]] *[[Dorjan Marušič]] (1957–) * [[Dragan Marušič]] (1953–) * [[Nadja Marušič]] * [[Miklavž Mastinšek]] (1951–) * [[Blaž Matek]] (1852–1910) * [[Josip Mazi]] (1872–1935) *[[Vinko Medic]] *George Mejak *[[Matej Mencinger]] * [[Ivan Meško]] (1933–2019) * [[Igor Meze]] * France Mihelič (1952–) * [[Milan Miklavčič]] (195#?–) (ZDA) * [[Štefko Miklavič]] (1971–) * [[Aleksander Mikola]] (1871–1945) * Martin Milanič * [[Dragoljub M. Milošević]]? * [[Pavlina Mizori Oblak]] (1937–) * [[Uroš Milutinović]] (1954–) * [[Emilija Mlakar Branc]] (1901–1989) * [[Štefan Močilnik]] (1928–1996) * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] (1814–1892) * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] (1907–2000) * [[Dušan Modic]] (1927–2022) * [[Bojan Mohar]] (1956–) * [[Ivan Molinaro]] (1903–1988) * [[Primož Moravec]] (1975–) * [[Veno Mramor]] * [[Neža Mramor Kosta|Než(k)a Mramor Kosta]] (1954–) * [[Janez Mrčun]] (1966–) *[[Marija Munda]] (1932–2012) == N == * Ignac(ij) (Nace) Nadrah (1942–) (računalnikar) *[[Josip Nejedli]] (1821–1919) * [[Jože Nemec]] (1943–) * Andrej Novak (1933–2019) *[[Tina Novak]] (1977–) == O == * [[Polona Oblak]] (1978–) * [[Irena Ograjenšek]] *[[Janez Jakob Olben]] (1643–1725) * [[Matjaž Omladič]] (1950–) * [[Vesna Omladič]] (1950–) * [[Alen Orbanić]] * [[Bojan Orel]] (1953–) * [[Marko Orel]] (1980–) == P == * [[Dušan Pagon]] (1955–) * [[Marko Pahor]]? * [[Petar Pavešić]] (1964–) * [[Gregor Pavlič]] (1954–) * [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886–1982) *[[Aljoša Peperko]] (1979–) * [[Zvonko Perat]] (1945–) * [[Matjaž Perc]] (1979–) fizik * [[Mihael Perman]] (1961–) * [[Bernard Pergerl]] (1440–1501) * [[Andrej Perlah]] (1490–1551) * Andrej Perne (1979–) *([[Bogomil Pertot]] 1933-2021) * [[Matjaž Pertot]] (1959–) * [[Peter Petek]] (1944–) * [[Tatjana Petek]] (1963–) * [[Iztok Peterin]] (1974–) * [[Anton Peterlin (matematik)|Anton Peterlin]] (1866–1912) * [[Anja Petković Komel]] * [[Matej Petković]] * [[Marko Petkovšek]] (1955–2023) * [[Jože Petrišič]] (1947–2023) * [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929–2022) *[[Marija Pihlar]]? *[[Vladimir Pilgram]] 1907-1978 * [[Karol Pirjevec]] (1883–1961) * [[Tomaž Pisanski]] (1949–) *[[Valentin Pivk]] (1933–2021) * [[Josip Plemelj]] (1873–1967) * [[Bor Plestenjak]] (1970–) *[[Lucijan Plevnik]] * [[Gregor Podlogar (matematik)|Gregor Podlogar]] (1994–) * [[Aleksander Potočnik]] (1956–) * [[Primož Potočnik]] (1971–) * Josip/Jože Potokar (1900 - 1952), prof. * [[Janez Povh]] (1973–) * [[Jože Povšič]] (1907–1985) * [[Franc Preckenfeldt]] (1681–1744) * [[Matija Pretnar]] (1982–) * [[Jasna Prezelj]] Perman (1970–) * [[Andreja Prijatelj]] (1953–2002) * [[Niko Prijatelj]] (1922–2003) * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] (1930–) * ([[Franci Pušavec]]) == R == * [[Martin Raič]] (1973–) * [[Janez Rakovec]] (1949–2008) * [[Pavla Ranzinger]] (1933-2014) * [[Marko Razpet]] (1949–) * [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1954–) * [[Marijan Ribarič]] (1932–2022) * [[Boštjan Rode]] (1942–) * [[Valerij Romanovskij]] (1961–) * [[Brigita Rožič]] * [[Marina Rugelj]] (1964–) * [[Darja Rupnik Poklukar]] (1969–) * [[Viljem Rupnik]] (1933–) * [[Edmond Rusjan]] (1959–) *[[Nina Ružić Gorenjec]] == S == * [[Oton Sajovic]] (1907–1996) * [[Pavle Saksida]] (1960–) * [[Franc Savnik]] (1940–) * [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724–1777) *[[Aleksander Simonič]] (1961–) *[[Marjan Skrbinšek]] (1913–1974) * [[Tomislav Skubic]] (1930–1996) * [[Jure Slak]] * [[Marko Slapar]] (1973–) * [[Tomaž Slivnik]] (1948–) * [[Jaka Smrekar]] * [[Marko Sodnig]] (1729–1800) * [[Alojz Sodnik]] (1883–1935) *[[Andrej Srakar]] (1975–) * [[Mihael Fidel Sreš]] (1885–1959) * [[Janez Stare]] (1952–) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Konrad Stefan]] (1854–1909) * [[Boštjan Steiner]] (1680–1748) * [[Vladimir Sterniša]] (190?–1987) * [[Miha Stopar]] (1983–) * Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803–1852) * [[Rok Strašek]] (1972–) * [[Sašo Strle]] (1966–) * [[Jasna Strnad]] * [[Milena Strnad]] * [[Anton Suhadolc]] (1935–) * [[Irena Swanson]] == Š == * [[Mateja Šajna]] * [[Anton Šantel]] (1845–1920) * [[Gregor Šega]] (1974–) * [[Peter Šemrl]] (1962–) * [[Klemen Šivic]] * [[Marjeta Škapin-Rugelj]] (1961–) * [[Majda Šket]] * [[Riste Škrekovski]] * [[Majda Škrinar Majdič]] * [[Helena Šmigoc]] * [[Simon Špacapan]] (1978–) * [[Primož Šparl]] (1978–) * [[Janez Šparovec]] (1960–) * [[Špela Špenko]] * [[Ivan Štalec]] (1910–1994) * [[Janez Štalec]] (1942–2025) * [[Janez Šter]] * [[Jože Štublar]] (1955-) == T == * [[Ivo Tejkal]] (1880–1941) * [[Aleksandra Tepeh]] * [[Karl Tirnberger]] (1731–1780) * [[Gabrijel Tomšič]] (1937–2016) *[[Karel Toš]] (1687–1737) * [[Cveto Trampuž]] (1935–1999) * [[Zvonko Trontelj]] (1937–) *[[Nada Trunk Širca]] (1957–) ? * [[Aleksej Turnšek]] (1964–) == U == * [[Jože Ulčar]] (1915–1967) *[[Aljaž Ule]] (1973–) *([[Andrej Ule]]) *[[Lan Umek]] *[[Terezija Uran]] (1935–) * [[Stanko Uršič]] (1917–2000) * [[Janez Usenik]] (1949–) == V == * [[Alojzij Vadnal]] (1910–1987) * [[Ludvik Vagaja]] (1883–1976) * [[Marjan Vagaja]] (1932–2019) * [[Anton Vakselj]] (1899–1987) * [[Aleš Vavpetič]] * [[Jurij Vega]] (1754–1802) * [[Vasja Vehovar]] (1958–) * [[Ciril Velkovrh]] (1935–2017) * [[Dejan Velušček]] * [[Marija Vencelj]] (1941–2020) (častna članica [[DMFA]]) * [[Ivan Verčko]] * [[Aleksander Vesel]] (1965–) * [[Ivan Vidav]] (1918–2015) * [[Matija Vidmar]] * [[Žiga Virk]] * [[Vito Vitrih]] * [[Jože Vogrinc (1925|Jože Vogrinc]] (1925–1987) * [[Aljoša Volčič]] (1943–) * [[Jurij Volčič]] * [[Marina Volk]] *[[Vinko Vovk]] (1919–1970) * [[Jože Vrabec]] (1940–) * [[Matej Vrečer]] (1702–1758) *[[Damjan Vrenčur]] (1980–) * [[Joso Vukman]] (1946–) == Z == * [[Marta Zabret]] * [[Eva Zabric]] (1959–) * Pavel Zajc * [[Egon Zakrajšek]] (1941–2002) * [[Helena Zakrajšek]] (1965–) * [[Borut Zalar]] * [[Aleš Založnik]] (1954–) * [[Boris Zgrablič|Boris Zgrablić]] * [[Milan Ziegler]] (1905–1984) * [[Blaž Zmazek]] (1968–) * Josip Zohil (1947–2023) * [[Nika Zorc]] * [[Dejan Zupan]] (1973–) * [[Darko Zupanc]] (1960–) * [[Rihard Zupančič]] (1878–1949) == Ž == * [[Albin Žabkar]] (1901–1962) * [[Jože Žabkar]] (1900–1985) * [[Emil Žagar]] * [[Amalija Žakelj]] * [[Matjaž Željko]] * [[Janez Žerovnik]] (1958–) * [[Janez Žibert]] * [[Petra Žigert Pleteršek]] * [[Tomislav Žitko]] (1950–2023) * [[Vladimir Žitko]] (1903–1954) * [[Arjana Žitnik]] (r. [[Rosina]]) (1966–) * [[Matjaž Žunko]] == Glej tudi == * [[seznam matematikov]] * [[seznam slovenskih astronomov]] * [[seznam slovenskih fizikov]] * [[seznam slovenskih statistikov]] * [[seznam slovenskih računalničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Matematiki]] [[Kategorija:Slovenski matematiki| ]] ow4y3722r36qny5uf2eoaj5j5nif0sl Seznam slovenskih astronomov 0 646 6768743 6763183 2026-10-23T00:27:51Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6768743 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[astronom]]ov''', [[Astrofizika|astrofiziko]]<nowiki/>v in [[Seizmologija|seizmologov]]. Na seznamu so tudi [[ljubitelj]]ski astronomi, ki so vestno opazovali [[nebo]] ali pisali o [[astronomija|astronomiji]]. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Ambrožič]] * [[Anton Ambschel]] (1749 – 1821) * [[Peter Andolšek]] *[[Milan Anželj]] *[[Jure Atanackov]] * [[France Avsec]] (1930 – 2008) == B == *([[Milan Balažic]]) *[[Gregor Bavdek]] *[[Ruben Belina]] *[[Danijela Birko]] *[[Klemen Blokar]] *[[Iztok Bončina]]? *Miran Borko (meteorolog) *[[Maruša Bradač]] (1978 –) * [[Franc Breckerfeld]] (1681 – 1744) * [[Silvo Breskvar]] (1902 – 1969) *[[Martin Brglez]] *[[Klemen Bučar]]? *Ina Cecić? *[[Bruno Cichocki]] (1908 – 2001) == Č == * [[Andrej Čadež]] (1942 –) *[[Iztok Čadež]] (1945 –) *Jani Čekada *[[Martin Česenj]]? *Klemen Čotar ? * [[Lavo Čermelj]] (1889 – 1980) *[[Miroslav Črnivec]] (1904 – 1986) == D == * [[Bojan Dintinjana]] (1954 –) * [[Jure Dobaj]] * [[Peter Dolinar]]? * [[Franjo Dominko|Fran Dominko]] (1903 – 1987) *[[Mirjam Dular]] (r. Galičič) (1967 –) *[[Andrej Dvornik]] (1990 –) (astrofizik) == E == * [[Janez Benjamin Erberg]] (1699 – 1759) == F == * [[Dunja Fabjan]] (1979 –) *Miklavž Feigel (1939 – 2018) * [[Benedikt Ferretti]] (1655 – 1730) * [[Andrej Filipčič]] (196?–) (astrofizik) * Matej Fischinger (1954 –) * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691 – 1757~) *[[Nikodem Frischlin]] (1547 – 1590) == G == * [[Mirjam Galičič]] ([[Mirjam Dular]]) (1967 –) * [[Matjaž Gerdej]] * [[Tine Golež]] * [[Andreja Gomboc]] (1969 –) * [[Albin Gradišnik]] * [[Igor Grošelj]]? * [[Pavel Grošelj]] (1883 – 1940) * [[Gabriel Gruber]] (1740 – 1805) * [[Andrej Guštin]] (1971 –) == H == * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703 – 1774) * [[Herman Koroški]] (okoli 1100 – okoli 1160) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656 – 1714) *[[Majda Hržič]] Knafeljc (1933 –) == I == * [[Goran Ilič]] * [[Samo Ilc]] == J == * [[Bojan Jandrašič]] * [[Jure Japelj]] *[[Sonja Jejčič]] *[[Aleksej Jurca]] (2000 –) *[[Borut Jurčič Zlobec]] (1947? –) == K == * [[Primož Kajdič]] (1978 –) * [[Bojan Kambič]] (1959 –) * Marica Kamplet (1963 -) * Hinko Kapun ? * [[Vid Kavčič]]? *[[Boris Kham]] (1950 –) * [[Bogdan Kilar]] (1930 – 2015) * [[Andrej Kobav]] (1593 – 1654) *Branko Kocbek (1927 – 2008) *[[Vojko Kogej]] (1955) (astronavtik) *[[Mirko Kokole]] *Andrej Koller *Marian Koller * [[Gregor Koncilja|Gregor/Gilbert? Koncilja]] (1931 –) (navigacija) * [[Drejc Kopač]] (1986 –) *[[Janez Kos (astronom)|Janez Kos]] * [[Joahim Košutnik]] (1714 – 1789) * [[Josip Kotnik]] * [[Andrej Krajec]] (1870 – 1930) * [[Saša Krapež]] (1976 –) * [[Gregor Kresal]] (astrofotograf) * [[Josip Križan]] (1841 – 1921) * [[Pavle Kunaver|Pavel Kunaver]] (1889 – 1988) *[[Andrej Kuzman]] == L == *[[Andrej Lajovic]] *[[Stanko Lapuh]] (1905 – 1992) * [[Srečko Lavbič]] * [[Oton Leban]] (ljubiteljski) * [[Janez Lezicij]] (1242 –?) * Gregor Lorenc == M == * [[Stanislav Matičič]] ([[komet Matičič]]) * Matej Mihelčič (astrofotograf, urednik ...) * [[Herman Mikuž]] (1956 –) *[[Dušan Modic]] (1927 – 2022) *[[Andrej Mohar]] (1956/62? –) == N == * [[Rok Nežič]] * Andrej Novak (1933 – 2019) == O == * [[Viljem Ogrinc]] (1845 – 1883) *[[Janez Jakob Olben]] (1643 – 1725) *[[Avgust Ošlaj]] (1946? –) == P == * [[Urška Pajer]]? * [[Rok Palčič]] * [[Bernard Perger]] (~1440 – 1501~) * [[Andrej Perlah]] (1490 – 1551) *[[Mihael Peternel]] *[[Vincenc Petruna]] (1953? –) *Marijan Poljak *[[Marko Pratnekar]] *[[Uroš Premru]] (1935 -) * [[Franc Pretnar]] (1912 – 1988) * [[Marijan Majo Prosen|Marijan Prosen - Majo]] (1937 –) * Herman Potočnik * [[Dejan Putrle]] == R == * [[Pavla Ranzinger]] (1933 – 2024) *[[Jožef Reisner]] (1875 – 1955) *[[Robert Repnik]]? ([[1975]] –) *[[Gregor Rihtaršič]] == S == * [[Gregor Schoettl]] (1732 – 1777) * [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724 – 1777) * [[Vojko Sever]] * Jurij Simčič? * [[Jure Skvarč]] * [[Stane Slavec]] *[[Mitja Slavinec]] * [[Anže Slosar]] (1977 –) *[[Matic Smrekar]] *[[Rasto Snoj]] *Smiljan Sočan *[[Samo Stanič]] (1969 –) *[[Boštjan Steiner]] (1680 – 1748) * [[Samo Stopar]] * [[Jakob Strauss]] (1533 – 1590) * [[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –) * [[Ivan Sušnik]] (1854 – 1942) * Béla Szomi == Š == *[[Matija Šircelj]] *[[Jure Skvarč]] (1964 –) *[[Karel Šmigoc]] (1936 –) *Olga Šolc *[[Tone Špenko]] * [[Nikolaj Štritof]] == T == * [[Robert Terčelj Schweizer]] * [[Ivan Tomec]] (1880 – 1950) *Gregor Traven * [[Neva Turk-Janežič]] == V == * [[Jan Vales]] (1983 –) * [[Jurij Vega]] (1754 – 1802) * [[Majda Vehovec]] *[[Matija Vertovec]] (1784 – 1851) * [[Zorko Vičar]] (1962 –) * Tomaž Vidic? *[[Rok Vidmar]] *Renato Vidrih (1957 – 2010) *[[Simon Vidrih]] *[[Martin Vodopivec]]? *Pavel Vodopivec ? *[[Matej Vodušek]] (1839 – 1931) *[[Lojze Vrankar]] (1963 –) * [[Franc Vrhovnik]] (1880 – 1970) * [[Bogdan Vuk]] (astrofotograf) == W == * [[Rudolf Wrus]] (1871 – 1950) == Z == *[[Sebastjan Zamuda]] *([[Danilo Zavrtanik]]) *[[Pavel Zlobec]] (1939 – 2019) *[[Janez Zorec]] (1948 –) *[[Valentin Zupan]] - Tine *[[Tomaž Zwitter]] (1961 –) == Ž == * [[Maruša Žerjal]] * [[Igor Žiberna]] (1962 –) * [[Marko Žigart]] *[[Vladimir Žitko]] (1903 – 1954) == Glej tudi == * [[seznam astronomov]], [[kraljevi astronom]], [[seznam slovenskih astrofizikov]], [[seznam slovenskih fizikov]], [[seznam slovenskih matematikov]], [[seznam slovenskih meteorologov]], [[seznam slovenskih geologov]], [[seznam slovenskih geodetov]], [[seznam slovenskih geografov]], [[seznam slovenskih kozmologov]] {{seznami narodov po poklicu|astronomov}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Astronomi]] [[Kategorija:Slovenski astronomi| ]] t49ifen9lovc4fd2s6qh9musj53pmwp 1037 0 1947 6768809 5712717 2026-10-23T09:21:57Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6768809 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1037''' ('''[[rimske številke|MXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == [[Slika:Le conquiste di Giorgio ManiaceBis..jpg|thumb|right|200px|Osvojitve bizantinskega generala Jurija Manijaka na Siciliji]] * [[Ferdinand I. Kastiljski]] si je priključil [[León]], zahteval oblast nad španskimi krščanskimi [[kraljestvo|kraljestvi]] ter si vazalno podredil večino muslimanskih žepnih kraljestev nastalih iz razvalin Kordobskega kalifata. * Bizantinski general [[Jurij Manijak]] je s pomočjo normanskih najemnikov začel vojaško kampanjo proti Arabcem na Siciliji. * Umrlega touluškega grofa [[Vilijem III. Touluški|Vilijema III.]] je nasledil sin [[Pons Touluški|Pons]]. * [[posvetitev cerkve|Posvetitev]] [[Stolnica Svete Zofije|Stolnice Svete Zofije]] v [[Kijev]]u. == Rojstva == * [[8. januar]] - [[Su Shi]], kitajski pesnik, esejist, državnik († [[1101]]) == Smrti == * [[al-Bagdadi]], arabski matematik (* [[980]]) * [[Boleslav III. Češki|Boleslav III.]], češki vojvoda (* [[965]]) * [[Farruchi Sistani]], perzijski pesnik * [[Ibn Sina]], latinizirano [[Avicenna]], perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe (* okoli [[980]]) * [[Vilijem III. Touluški|Vilijem III.]], touluški grof (* [[970]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1037|*]] 0czsuqp0nn9etshrfx9wmv6p4nt6s1c 762 0 2222 6768628 6765007 2026-10-22T17:28:40Z Octopus 13285 /* Smrti */ Sudzong 6768628 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 762''' ('''[[rimske številke|DCCLXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[Abasidi|Abasidski]] [[kalif]] Al Mansur je ustanovil [[Bagdad]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[3. maj]] - [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], cesar dinastije Tang (* [[685]]) * [[16. maj]] - [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]], cesar dinastije Tang (* [[711]]) * [[Vineh]], bolgarski kan (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 762|*]] j3xibb334uwnn6tytxazhbayaybeek3 711 0 2273 6768626 6693976 2026-10-22T17:26:38Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Sudzong 6768626 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 711''' ('''[[rimske številke|DCCXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[Bitka pri Guadaleti]] * [[Umajadski kalifat|Omajadski]] [[kalif]] Al Valid I. je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] ustanovil provinco [[Al Andaluz]] (ukinjena [[1492]]). == Rojstva == * [[21. maj]] - [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]], cesar dinastije Tang († [[762]]) == Smrti == * [[4. november]] - [[Justinijan II.]], bizantinski cesar (* [[669]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 711|*]] liip3ff9naqo2dsyhjc4c1soa9vyejh 21. februar 0 2620 6768625 6633820 2026-10-22T17:25:29Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Sudzong 6768625 wikitext text/x-wiki '''21. februar''' je 52. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 313 dni (314 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{februaryCalendar}} == Dogodki == * [[1848]] – v [[London]]u je izšel [[Komunistični manifest]]. * [[1916]] – Začela se je [[bitka]] za [[Bitka pri Verdunu|Verdun]]. * [[1921]] – [[Poljska]] in [[Francija]] sta podpisali [[vojska|vojaški]] [[mednarodna pogodba|pakt]]. * [[1933]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] so odprli [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. * [[1974]] – [[Edwin Land]] je v [[New York City|Nwe Yorku]] predstavil prvo [[Fotoaparat|''instant kamero'']]. * [[1974]] – Zbor narodov Zvezne skupščine [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] je razglasil novo [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije|zvezno ustavo]]. * [[1991]] – [[Slovenija|Slovenski]] [[parlament]] je sprejel [[resolucija|resolucijo]] o sporazumni razdružitvi [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. == Rojstva == * [[711]] – [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]], cesar dinastije Tang († [[762]]) * [[1591]] – [[Girard Desargues]], francoski matematik, geometer († [[1661]]) * [[1703]] – [[Shah Waliullah]], indijski islamski teolog in sufi († [[1762]]) * [[1763]] – [[Stanoje Glavaš]], srbski hajduk in heroj prve srbske vstaje († [[1815]]) * [[1779]] – [[Friedrich Carl von Savigny]], nemški pravnik († [[1861]]) * [[1791]] – [[Carl Czerny]], avstrijski pianist, skladatelj († [[1857]]) * [[1801]] – [[John Henry Newman]], angleški teolog, katoliški kardinal, traktarijanec († [[1890]]) * [[1823]] – [[Pierre Laffitte]], francoski filozof († [[1903]]) * [[1836]] – [[Léo Delibes]], francoski skladatelj († [[1891]]) * [[1837]] – [[Magnus Nyrén|Magnus O. Nyrén]], švedski astronom († [[1921]]) * [[1844]] – [[Charles-Marie-Jean-Albert Widor]], francoski organist, skladatelj († [[1937]]) * [[1864]] – [[Albin Belar]], slovenski seizmolog († [[1939]]) * [[1877]] – [[Ivan Vavpotič]], slovenski slikar († [[1943]]) * [[1886]] – [[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stelé]], slovenski umetnostni zgodovinar († [[1972]]) * [[1893]] – [[Andrés Segovia]], španski kitarist († [[1987]]) * [[1915]] – **[[Anton Vratuša]], slovenski politik in publicist († [[2017]]) **[[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]], ruski fizik († [[1985]]) * [[1921]] – [[John Rawls]], ameriški filozof († [[2002]]) * [[1922]] – [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], slovenski skladatelj († [[2008]]) * [[1924]] – [[Robert Mugabe]], zimbabvejski politik († [[2019]]) * [[1925]] – ** [[Tom Gehrels]], nizozemsko-ameriški astronom († [[2011]]) ** [[Sam Peckinpah]], ameriški filmski režiser († [[1984]]) * [[1926]] – [[Lojze Krakar]], slovenski pesnik († [[1995]]) * [[1936]] – [[Barbara Jordan]], ameriška političarka, odvetnica († [[1996]]) * [[1940]] – [[Peter Gethin]], britanski avtomobilistični dirkač († [[2011]]) * [[1946]] – [[Alan Rickman]], angleški gledališki in filmski igralec († [[2016]]) * [[1962]] – [[Chuck Palahniuk]], ameriški pisatelj * [[1969]] – [[Petra Kronberger]], avstrijska alpska smučarka * [[1979]] – [[Jennifer Love Hewitt]], ameriška igralka in pevka * [[1987]] – [[Ashley Greene]], ameriška filmska in televizijska igralka * [[1992]] – [[Nik Škrlec]], slovenski dramski igralec in televizijski voditelj == Smrti == * [[1072]] – [[Peter Damiani]], italijanski kardinal, teolog in cerkveni učitelj (* [[1006]]) * [[1184]] – [[Minamoto Jošinaka]], poglavar klana Minamoto, šogun (* [[1154]]) * [[1513]] – [[Giuliano della Rovere]] - [[papež Julij II.|Julij II.]], papež italijanskega rodu (* [[1443]]) * [[1571]] – [[Lodovico Castelvectro]], italijanski literarni kritik (* [[1505]]) * [[1677]] – [[Baruch Spinoza]], nizozemski filozof judovskega rodu (* [[1632]]) * [[1912]] – [[Osborne Reynolds]], angleški inženir, fizik (* [[1842]]) * [[1938]] – [[George Ellery Hale]], ameriški astronom (* [[1868]]) * [[1965]] – [[Malcolm Little - El Hadž Malik El Šabaz]] - [[Malcolm X]], ameriški aktivist (* [[1925]]) * [[1968]] – [[Howard Walter Florey]], avstralski patolog, nobelovec 1945 (* [[1898]]) * [[1984]] – ** [[France Avčin]], slovenski elektroinženir (* [[1910]]) ** [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]], ruski pisatelj, nobelovec 1965 (* [[1905]]) * [[1991]] – [[Margot Fonteyn]], angleška balerina (* [[1919]]) * [[1993]] – [[Inge Lehmann]], danska seizmologinja, geofizičarka (* [[1888]]) * [[1999]] – [[Gertrude B. Elion]], ameriška farmakologinja, biokemičarka, nobelovka 1988 (* [[1918]]) == Prazniki in obredi == * [[mednarodni dan maternega jezika]] == [[God]]uje == * [[sveta Irena]] * [[sveta Eleonora]] * [[sveti Peter Damiani]] [[Kategorija:Dnevi v letu|221]] [[Kategorija:Februar|221]] qcbao0nawsupmwlv50kk02vfsr6odke 16. maj 0 2704 6768629 6676499 2026-10-22T17:30:30Z Octopus 13285 /* Smrti */ Sudzong 6768629 wikitext text/x-wiki '''16. maj''' je 136. [[dan]] [[leto|leta]] (137. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 229 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1568]] – [[Škoti|Škotska]] [[kralj]]ica [[Marija I. Škotska|Marija I.]] je pobegnila v [[Anglija|Anglijo]]. * [[1703]] – [[Peter I. Veliki]] je položil [[temeljni kamen]] [[Petropavlovska trdnjava|Petropavlovske trdnjave]], okoli katere so zgradili [[Sankt Peterburg]]. * [[1770]] – V [[Versailles]]u sta se [[poroka|poročila]] [[Ludvik XVI. Francoski]] in [[Marija Antoaneta]]. * [[1786]] – Razpuščen je bil [[Kapucini|kapucinski]] [[samostan]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. * [[1851]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] so prepovedali [[beračenje]]. * [[1857]] – [[Konzistorialna kongregacija]] je potrdila razmejitev med [[sekovska škofija|sekovsko]] in [[lavantinska škofija|lavantinsko škofijo]]. * [[1860]] – [[Davorin Jenko]] je uglasbil pesem [[Naprej zastava slave]]. * [[1916]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] sta podpisala [[Sykes-Pickotov sporazum]]. * [[1920]] – Devica [[Ivana Orleanska]] (Jeanne d'Arc) je bila razglašena za [[svetnik|svetnico]]. * [[1929]] – Prvič so bile podeljene nagrade Ameriške akademije za film, bolj znane kot [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ji. * [[1941]] – [[Islandija|Islandski]] [[parlament]] je razglasil neodvisnost od [[Danska|Danske]]. * [[1942]] – [[Wehrmacht]] je zavzel [[Kerč]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u. * [[1943]] – Zadušena je bila [[vstaja v varšavskem getu]]. * [[1948]] – [[Chaim Weizmann]] je postal prvi [[predsednik]] [[Izrael]]a. * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] voditelj [[Nikita Sergejevič Hruščov|Hruščov]] je zahteval opravičilo zaradi vdora [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[vohunsko letalo|vohunskega]] [[letalo|letala]] [[U-2]] v sovjetski zračni prostor; konec [[Pariz|pariškega]] sporazuma ''velikih štirih''. * [[1969]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] plovilo [[Venera 5]] je pristalo na [[Venera|Veneri]]. * [[1975]]: ** [[Indija]] si je priključila zvezno državo [[Sikkim]]. ** [[Japonci|Japonka]] [[Džunko Tabei]] je kot prva [[ženska]] priplezala na [[Mount Everest]]. * [[1997]] – Padla je diktatura [[Mobutu Sese Seko|Mobutuja Sese Seka]] v Zairu (današnji [[DR Kongo]]). == Rojstva == [[Slika:Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej Andrzej Duda.jpg|sličica|225x225_pik|[[Andrzej Duda]]]] [[slika:Henry Fonda - USN.jpg|thumb|195x195px|Henry Fonda]] * [[1611]] – [[Benedetto Odescalchi]] - [[Inocenc XI.]], papež italijanskega rodu († [[1689]]) * [[1718]] – [[Maria Gaetana Agnesi]], italijanska matematičarka, filozofinja, jezikoslovka († [[1799]]) * [[1763]] – [[Louis-Nicolas Vauquelin]], francoski kemik († [[1829]]) * [[1788]] – [[Friedrich Rückert]], nemški pesnik, prevajalec († [[1866]]) * [[1831]] – [[David Edward Hughes]], angleško-ameriški izumitelj († [[1900]]) * [[1841]] – [[Ivan Franke]], slovenski slikar, ribiški strokovnjak († [[1927]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], ruski mikrobiolog († [[1916]]) * [[1871]] – [[Ivan Jager]], slovenski arhitekt († [[1959]]) * [[1886]] – [[Ernest Watson Burgess]], ameriški sociolog († [[1966]]) * [[1905]] – [[Henry Fonda|Henry Jaynes Fonda]], ameriški filmski igralec († [[1982]]) * [[1909]] – [[Luigi Villoresi|Luigi »Gigi« Villoresi]], italijanski avtomobilski dirkač († [[1997]]) * [[1920]] – [[Marie-Louise-Jeanne Mourer]] - [[Martine Carol]], francoska filmska igralka († [[1967]]) * [[1935]] – [[Carol Ann Warner]] - [[Carol Shields]], kanadska pisateljica († [[2003]]) * [[1943]] – [[Marko Kravos]], slovenski pesnik * [[1953]] – [[Pierce Brendan Brosnan]], irski filmski igralec * [[1955]] – [[Olga Valentinovna Korbut]], beloruska telovadka * [[1959]] – [[Mare Winningham]], ameriška igralka in pevka * [[1965]] – [[Krist Anthony Novoselić]], ameriški roker hrvaškega rodu * [[1966]] – [[Janet Damita Jo Jackson]], ameriška pevka * [[1967]] – [[Virgil Widrich]], avstrijski filmski režiser * [[1969]] – [[Ari-Pekka Nikkola]], finski smučarski skakalec * [[1970]] – [[Gabriela Sabatini]], argentinska tenisačica * [[1971]] – [[Roman Pungartnik]], slovenski rokometaš * [[1972]] – [[Andrzej Duda]], poljski politik in predsednik Poljske * [[1986]] – [[Megan Fox]], ameriška filmska in televizijska igralka == Smrti == * [[290]] – [[Vu (dinastija Džin)|Vu]], prvi cesar dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]] (* [[236]]) * [[583]] – [[Sveti Brendan]], irski opat in morjeplovec (* [[484]]) * [[762]] – [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]], cesar dinastije Tang (* [[711]]) * [[1164]] – [[Heloiza]], francoska opatinja in učenjakinja (* [[1101]]) * [[1182]] – [[Ivan Komnen Vazances]], bizantinski general (* [[1132]]) * [[1207]] – [[Ji Gong]], kitajski budistični menih (* [[1130]]) * [[1211]] – [[Mješko IV. Krivonogi]], opolski vojvoda, poljski nadvojvoda (* [[1130]]) * [[1265]] – [[Simon Stock]], angleški puščavnik, svetnik * [[1375]] – [[Liu Ji]], kitajski filozof, državnik, pesnik (* [[1311]]) * [[1669]] – [[Pietro da Cortona]], italijanski arhitekt, slikar (* [[1596]]) * [[1703]] – [[Charles Perrault]], francoski pisatelj (* [[1628]]) * [[1798]] – [[Joseph Hilarius Eckhel]], avstrijski numizmatik (* [[1737]]) * [[1828]] – sir [[William Congreve]], angleški izumitelj (* [[1772]]) * [[1830]] – [[Joseph Fourier]], francoski matematik, fizik (* [[1768]]) * [[1884]] – [[Ignac Kristijanović]], hrvaški pisatelj, prevajalec (* [[1796]]) * [[1891]] – [[Ion Constantin Brătianu]], romunski državnik (* [[1821]]) * [[1920]] – [[José Gómez Ortega]] - [[Joselito]], španski bikoborec (* [[1895]]) * [[1925]] – [[Ivan Žolger]], slovenski pravnik in diplomat (* [[1867]]) * [[1926]] – [[Mehmed VI.]], turški sultan (* [[1861]]) * [[1932]] – [[Franc Berneker]], slovenski kipar (* [[1874]]) * [[1953]] – [[Django Reinhardt|Jean Baptiste »Django« Reinhardt]], romski kitarist (* [[1910]]) * [[1957]] – [[Eliot Ness]], ameriški preiskovalec (* [[1903]]) * [[1984]] – [[Andy Kaufman|Andrew Geoffrey »Andy« Kaufman]], ameriški komik (* [[1949]]) * [[1990]] – [[Jim Henson]], ameriški filmski producent (* [[1936]]) * [[2004]] – [[Marika Rökk|Marie Karoline »Marika« Rökk]], madžarska plesalka, filmska igralka (* [[1913]]) * [[2010]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik (* [[1942]]) * [[2013]] – [[Heinrich Rohrer]], švicarski fizik, nobelovec 1986 (* [[1933]]) == Prazniki in obredi == * [[Irska]] – praznik sv. Brendana [[Kategorija:Dnevi v letu|516]] [[Kategorija:Maj|116]] 69z7gk6bwjh1dctic8fflcewq4c45ht Občina Kanal 0 3522 6768679 6746002 2026-10-22T20:20:30Z Sportomanokin 14776 /* Lega */ 6768679 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miha Stegel]] |grb=Grb Občine Kanal.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kanal.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F44_T1257_vF_b_x396006.2965_y105310.503_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F44_T1257_vF_b_x396006.2965_y105310.503_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.obcina-kanal.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=146,5 |prebivalstvo=5047 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2572 |ženske=2475 |ime=Občina Kanal}} '''Občina Kanal''' (tudi '''Občina Kanal ob Soči''') je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Sedež občine je naselje [[Kanal, Kanal|Kanal]] v srednji [[Soča|Soški]] dolini. Večje naselje v občini z nad 1.000 prebivalci so še [[Deskle]]. Občina Kanal se s 5.100 prebivalci (2025; po [[Popis prebivalstva|popisu]] 2002 še 6.000) prišteva med srednje velike občine v Sloveniji. Po površini se s svojimi 146,5&nbsp;km<sup>2</sup> uvršča med 50 največjih slovenskih občin. Leži v zahodnem delu države ob meji z [[Italija|Italijo]]. Nastala je z odcepitvijo od [[Nova Gorica|Goriške občine]]. == Naselja v občini == [[Ajba]], [[Anhovo]], [[Avče]], [[Bodrež, Kanal|Bodrež]], [[Čolnica]], [[Deskle]], [[Doblar]], [[Dolenje Nekovo]], [[Goljevica]], [[Gorenja vas, Kanal|Gorenja vas]], [[Gorenje Nekovo]], [[Gorenje Polje, Kanal|Gorenje Polje]], [[Jesen, Kanal|Jesen]], [[Kal nad Kanalom]], [[Kambreško]], [[Kamenca nad Ložicami]], '''[[Kanal, Kanal|Kanal]]''', [[Kanalski Vrh]], [[Krstenica]], [[Levpa]], [[Lig]], [[Ložice]], [[Močila]], [[Morsko]], [[Paljevo, Kanal|Paljevo]], [[Plave]], [[Prilesje pri Plavah]], [[Ravna]], [[Robidni Breg]], [[Ročinj]], [[Seniški Breg]], [[Ukanje]], [[Zagomila]], [[Zagora, Kanal|Zagora]], [[Zapotok, Kanal|Zapotok]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Zoran Madon]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Miran Ipavec]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Andrej Maffi]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Tina Gerbec]] | rowspan=2|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|33px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Lega == Občina Kanal leži v srednji Soški dolini in meji z Italijo, z deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Njeno ozemlje je razdeljeno na tri dele: * osrednji del z dolino reke Soče * hribovit svet Kanalskega [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] * zahodno obrobje [[Banjška planota|Banjške planote]] na vzhodu. Na meji z Italijo teče mejna reka [[Idrija (reka)|Idrija]]. == Kulturna dediščina == Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino. Na njenem ozemlju stoji več kot 20 cerkva in ostale sakralne kulturne dediščine. Ena izmed njih je gotska [[Cerkev svetega Kancijana, Britof|cerkvica Svetega Kancijana]] iz leta [[1505]] v [[Britofu]], ob italijanski meji. * etnološki spomenik [[Lukčeva hiša]] v Kambreškem * Galerija [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]] v Kanalu * Mlini na reki Idriji na Kanalskem Kolovratu * Kašarjev mlin v bližini Bodreža * Švinkov mlin na Gorenjem polju v bližini Deskel * Neptunov vodnjak iz leta 1815 v Kanalu * Zasebna zbirka predmetov iz prve in druge svetovne vojne v Avšju * Muzejska zbirka Franca Jerončiča v Ligu * Napoleonov most V Desklah in Ajbi == Naravna dediščina == * Slapovi in korita potoka [[Ajba]], s slapom Savinka na Ajbi * izredno redka sredozemska [[Praprotnice|praprot]] [[Venerini laski]] (''Adiantum capillus veneris'') nad Avčami in Ročinjem * Soteska potoka Močila ali Zamedvejskega potoka in Divja jama * 250 m globoko brezno Vodičnik == Podnebje == V pokrajini se mešajo različni [[podnebni tipi]], in sicer: sredozemski, alpski in celinski. Območje zaradi relativno visokih nadmorskih višin in bližine [[Morje|morja]] spada med bolj namočena v Sloveniji. Značilno vlogo pri lokalnih posebnostih [[podnebje|podnebja]] ima dolina reke Soče, ki predvsem pozimi omogoča, da se po njej navzgor valijo toplejše zračne mase iznad morja, ki blažijo alpske in celinske vplive iz zaledja. == Krajevne skupnosti == * [[Anhovo]] - [[Deskle]] * [[Avče]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal|Kanal]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Ročinj]] == Zgodovina od 19. stol. do danes == === 19. stoletje === Zametki občinskega sistema, preko katerega je nastala današnja občina Kanal se nahajajo v začetku 19. stoletja in sicer s prihodom Francozov na območje današnje Zahodne Slovenije in ustanovitvijo tako imenovanega sistema komun ter merijev. Nekateri zgodovinarji iščejo predhodnika današnjih občin tudi v praslovanskih župah. V začetku 19. stoletja se je po porazu francoske vojske na to območje vrnila avstrijska monarhija, ki je izvedla tako imenovano restavracijo. V letih 1814 do 1816 se je izvedla glavnina organizacije glavnih občin na slovenskem ozemlju. Prve uveljavitve najdemo sicer na Kranjskem z letom 1817, Goriška, ki je takrat postala ločena dežela od osrednje Kranjske pa je dobila svoje prve občine na področju Ajdovčine, Goriške in Tolmina med letom 1818 in 1819. Do leta 1845 se je za območje Goriške uvedla upravna porazdelitev; uzakonjena pa je bila s letom 1849, ko je bila sprejeta nova oktroirana ustava. Leta 1850 je občina Kanal spadala pod okrajno glavarstvo v Gorici. Sama je bila del tretjega sodnega okraja Goriške. Pod ta okraj so spadali še drugi kraji kot Anhovo, Deskle, Kal, Kanal, Lokovec, Ročinj, Ajba, Avče in Banjšice. Čeprav se je po letu 1848 začela na območju Goriške vedno bolj razvijati lokalna samouprava, jo je prihod postmarčnega absolutizma za skoraj dve desetletji korenito okrnil. Glavni organ občine devetnajstega stoletja je bil tako imenovano starešinstvo, ozrioma svet. Danes ga poznamo pod imenom občinski svet. Imel je privilegij, da izvoli svoj izvršni organ, ki je imel pravico do občinskega predstojništva, oziroma županstva. Pogoj za obstoj občine v času avstrijske nadvlade je bila vsaj delna samozadostnost, katero je v večini predpogojevala velikost samega samoupravnega teritorija. Drugi pogoj pa je bil inverzen, saj posamezni kraji niso smeli biti preveč oddaljeni od samega središča, kar je pomenilo, da občina ni smela biti prevelika v svojem obsegu. === 20. stoletje === Do prvih sprememb je na Goriškem in širšem Primorskem prišlo po italijanski zasedbi območja leta 1921. V prvih letih so politično delovali še predstavniki iz avstrijskih časov, kar pa se je spreminilo tekom 20ih let 20. stoletja. Najprej je prišlo do novih volitev v letu 1922, kar je pomenilo, da so lahko nove oblasti na mesta lokalno izvoljenih županov namestili režimske predstavnike. Leto kasneje se je na slovenskem uveljavil italijansko občinski zakonik iz leta 1915, kar je pomenilo, da so lahko fašistične oblasti odstavljale in nameščale župane, glede na njihove potrebe. V letih 1927 in 1928 je prišlo do tako imenovanih komasacij kar je pomenilo, da so se manjše občine združevale v večje enote. V času po reformah so italijanske oblasti na mesta županov začele postavljati tako imenovane podestaje, kar je pomenilo, da ti lokalni politiki niso bili več odgovorni do svojega prebivalstva temveč oblasti, oziroma lokalnemu prefektu. Goriška in Kanal sta takrat spadala pod Videmsko pokrajino, ki je bila del prefekture Julijske Krajine, vse do leta 1943, ko so to območje zasedle nemške sile in ga prestrukturirale v Jadransko Primorje. Med drugo svetovno vojno se je na območju Primorske pojavil sistem dvovladja. Oblast sta si delila Narodno osvobodilni boj in italijanska oblast. Po zahodnem ozemlju so se začelo pojavljati narodnoosvobodilni ljudski odbori, katerega je imenoval NOB skupaj z Osvobodilno Fronto. Po italijanski kapitulaciji in nemški zasedbi se je na primorskih tleh ohranila ureditev iz italijanskih zakonov iz let 1922, 1927 in 1934. Nemški okupator uradne ureditve ni spreminjal. Prišlo je do poskusov nastavljanja županov s strani četnikov, ki so se umikali proti zahodu. Po koncu druge svetovne vojne je na tem območju prišlo do pogajanj za določitev meje med Italijo in Jugoslavijo. V tem kontekstu je prišlo do razdelitve delov Primorske na cono A, ki je bila pod zavezniki in cono B, ki je spadala pod jugoslovansko upravo. V coni B so upravo prevzeli organi ljudske oblasti, občine pa so bile ukinjene. Tudi v coni A so delovali ljudski odbori, vendar jih zavezniki niso priznavali. Le ti so se opirali na določene italijanske mehanizme in predstavnike, kateri pa so bili imenovani. Po drugi svetovni vojni in priključitvi Primorske k FLRJ se do leta 1952 ne srečujemo z besedo občine. Zakonsko so bile opredeljene zgolj teritorialne enote pod imenom »kraji«. V teh upravnih enotah je bila najvišja oblastna enota ljudski odbor. Za mesta je veljalo podobno, s tem, da so se v urbaniziranih centrih ljudski odbori imenovali mestni odbori. Že v letu 1948 so se začeli javnopravno pojavljati kraji, ki pa so se do leta 1952 vse bolj združevali v večje enote preko ljudskih odborov. Na goriškem jih je bilo 42. V Jugoslaviji se občine uveljavijo od leta 1952 naprej, Nova zakonodaja iz začetka 50ih let 20. stoletja je skušala prilagoditi novo nastalo situacijo oblastem, za čim učinkovitejše delovanje. Občina je bila predvidena kot najmanjša teritorialna enota, na čelu katere je bil občinski ljudski odbor. Ti so postali predstavniki državne in lokalne oblasti. Sestavljeni so bili iz predsednika, sveta, posebne komisije in vaških odborov. Povojno ureditev občin razdelimo na dve obdobji. Prvo zamejimo z leti 1952 in 1955. V tem času se je uvedel Zakon o razdelitvi LRS, ki je urejal razdelitev teritorijev in predvideval ustanovitev ene mestne občine na primorskem s sedežem v Novi Gorici. Le ta je bila direktno podrejena republiškim organom in ne krajevnim ljudskim odborom. Po letu 1955 nastopi drugo obdobje, ki traja vse do leta 1961. V tem času zaznavamo proces krčenja števila občin. Po izdelavi komunalnega zakonika v letu 1953 in uvedbi splošnih določil o ureditvi občin in krajev leta 1955 se je začel proces zaokroževanja občin, na samostojne gospodarske, kulturne in socialne enote. Organi občinskih ljudskih odborov so bili sestavljeni iz predsenika, svetov, upravnih organov, tajnika in sodnika za prekrške. V manjših delih občin so bili ustanovljeni krajevni odbori za lokalno upravljanje tega dela enote. === 21. stoletje === Občine v sodobnem smislu so nastale 29. decembra 1993, ko je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan izdal dekret o razglasitvi zakona o lokalni samoupravi. 21. decembra 1991 je le ta bil sprejet na seji Državnega zbora Republike Slovenije. Zgoraj omenjeni zakon je bil podlaga za Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji. V tem obdobju je bila ustanovljena tudi občina Kanal. Sama občina je srednjega obsega in ima danes nekaj več kot 5000 prebivalcev. Je obmejnega tipa, kar pomeni, da je del njene občinske meje tudi državna meja. Večino občine predstavlja gozd in poselitev je redka. Jedro predstavlja kraj Kanal. Sama občina se lahko pohvali s 146,5 kvadratnih kilometrov površine. Občina Kanal je sodeč po njenem statutu občina v okviru ustave, ki samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena. Le ti zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki se nanje prenesene z zakonom, če zanje država zagotovi potrebna sredstva. Občani so tisti ljudje, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. S tem pridobijo status občanov. Občani sestavljajo krajevne skupnosti Anhovo - Deskle, Avče, Kal nad Kanalom, Kanal, Kambreško, Levpa, Lig in Ročinj - Doblar. Glede na statut občine je njena politična in upravna struktura sestavljena iz občinskega sveta, župana, nadzornega odbora, volilne komisije in režijskega obrata. Občinski svet po 12. člen statuta šteje 17 članov in je najvišji organ odločanja. Člani sveta se volijo za 4 leta. Kot svoje primarne naloge šteje urejanje statuta in poslovnika občine ter proračuna. Župan je izvoljen s strani neposrednih in tajnih volitev; le ta se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Naloge župana so predvsem predlagalnega pomena v kontekstu občinskega sveta in občino predstavlja v javnih zadevah. Tretje telo je nadzorni odbor občine. Primarna skrb nadzornega odbora je nadzor javne porabe v občini preko preverjanja poslovnih poročil in zaključnih računov ter pogodb, finančnih dokumentov ter druge potrebne dokumentacije. Glavne naloge občine so normativno urejanje lokalnih zadev javnega pomena, upravljanje občinskega premoženja, omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine, ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; skrbi za lokalne javne službe; zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost; pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva…; pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije; skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanja druge dejavnosti varstva okolja … == Sklici == {{sklici}} == Literatura == ''Statut občine Kanal''. ''Uradni list RS'', št. 62/19, 18.10.2019. ''Spezialortsrepertorium fur das osterreichisch-illyrische Kustenland: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. Dezember 1910'', 1918. Wien: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. Nursdorfer, Vuksanović Metka. ''Občinska središča v obdobju 1814-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin''. Nova Gorica: PG JANEŽIČ, 1991. Grafenauer, Bogo. ''Lokalna samouprava na slovenskem. Teritorialno-organizacijske strukture''. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2000. == Spletni viri == Pokrajinski arhiv Nova Gorica. <nowiki>https://www.pa-ng.si/</nowiki> (Dostop december 2022, zadnjič dopolnjeno /). ''Zakon o lokalni samoupravi''. <nowiki>http://www.uradni-list.si/1/content?id=67894#!/Zakon-o-lokalni-samoupravi</nowiki> (Dostop december 2022, zadnjič dopolnjeno /). ''Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO)''. <nowiki>http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO357</nowiki> (Dostop: december 2022, zadnjič dopolnjeno /). == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-kanal.si/ Kanal], uradna stran občine Kanal ob Soči * [http://f.zorz.tripod.com/kanalkeramik1/kanal.html Kanal – kraj ob Soči] * [http://www.klub-kkm.si/ Klub kanalske mladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140209123005/http://www.klub-kkm.si/ |date=2014-02-09 }}, uradna stran Kluba kanalske mladine, KKM. * [http://www.kontrada.si/ Festival Kontrada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928104002/http://www.kontrada.si/ |date=2007-09-28 }} * [http://www.tic-kanal.si/ Turistično informacijski center Kanal] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Kanal ob Soči| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kanal ob Soči]] 12mmni4b871e4lenc560i4zi9pert3m 6768681 6768679 2026-10-22T20:27:05Z Sportomanokin 14776 6768681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Miha Stegel]] |grb=Grb Občine Kanal.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kanal.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F44_T1257_vF_b_x396006.2965_y105310.503_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F44_T1257_vF_b_x396006.2965_y105310.503_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.obcina-kanal.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=146,5 |prebivalstvo=5047 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2572 |ženske=2475 |ime=Občina Kanal}} '''Občina Kanal''' (tudi '''Kanal ob Soči''') je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]. Sedež občine je naselje [[Kanal, Kanal|Kanal]] v srednji [[Soča|Soški]] dolini. Večje naselje v občini z nad 1.000 prebivalci so še [[Deskle]]. Občina Kanal se s 5.100 prebivalci (2025; po [[Popis prebivalstva|popisu]] 2002 še 6.000) prišteva med srednje velike občine v Sloveniji. Po površini se s svojimi 146,5&nbsp;km<sup>2</sup> uvršča med 50 največjih slovenskih občin. Leži v zahodnem delu države ob meji z [[Italija|Italijo]]. Nastala je z odcepitvijo od [[Nova Gorica|Goriške občine]]. == Naselja v občini == [[Ajba]], [[Anhovo]], [[Avče]], [[Bodrež, Kanal|Bodrež]], [[Čolnica]], [[Deskle]], [[Doblar]], [[Dolenje Nekovo]], [[Goljevica]], [[Gorenja vas, Kanal|Gorenja vas]], [[Gorenje Nekovo]], [[Gorenje Polje, Kanal|Gorenje Polje]], [[Jesen, Kanal|Jesen]], [[Kal nad Kanalom]], [[Kambreško]], [[Kamenca nad Ložicami]], '''[[Kanal, Kanal|Kanal]]''', [[Kanalski Vrh]], [[Krstenica]], [[Levpa]], [[Lig]], [[Ložice]], [[Močila]], [[Morsko]], [[Paljevo, Kanal|Paljevo]], [[Plave]], [[Prilesje pri Plavah]], [[Ravna]], [[Robidni Breg]], [[Ročinj]], [[Seniški Breg]], [[Ukanje]], [[Zagomila]], [[Zagora, Kanal|Zagora]], [[Zapotok, Kanal|Zapotok]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Zoran Madon]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Miran Ipavec]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Andrej Maffi]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Tina Gerbec]] | [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Miha Stegel]] | '''{{Abbr|SV|Miha Stegel in skupina volivcev}}''' |} == Lega == Občina Kanal leži v srednji Soški dolini in meji z Italijo, z deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Njeno ozemlje je razdeljeno na tri dele: * osrednji del z dolino reke Soče * hribovit svet Kanalskega [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] * zahodno obrobje [[Banjška planota|Banjške planote]] na vzhodu. Na meji z Italijo teče mejna reka [[Idrija (reka)|Idrija]]. == Kulturna dediščina == Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino. Na njenem ozemlju stoji več kot 20 cerkva in ostale sakralne kulturne dediščine. Ena izmed njih je gotska [[Cerkev svetega Kancijana, Britof|cerkvica Svetega Kancijana]] iz leta [[1505]] v [[Britofu]], ob italijanski meji. * etnološki spomenik [[Lukčeva hiša]] v Kambreškem * Galerija [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]] v Kanalu * Mlini na reki Idriji na Kanalskem Kolovratu * Kašarjev mlin v bližini Bodreža * Švinkov mlin na Gorenjem polju v bližini Deskel * Neptunov vodnjak iz leta 1815 v Kanalu * Zasebna zbirka predmetov iz prve in druge svetovne vojne v Avšju * Muzejska zbirka Franca Jerončiča v Ligu * Napoleonov most V Desklah in Ajbi == Naravna dediščina == * Slapovi in korita potoka [[Ajba]], s slapom Savinka na Ajbi * izredno redka sredozemska [[Praprotnice|praprot]] [[Venerini laski]] (''Adiantum capillus veneris'') nad Avčami in Ročinjem * Soteska potoka Močila ali Zamedvejskega potoka in Divja jama * 250 m globoko brezno Vodičnik == Podnebje == V pokrajini se mešajo različni [[podnebni tipi]], in sicer: sredozemski, alpski in celinski. Območje zaradi relativno visokih nadmorskih višin in bližine [[Morje|morja]] spada med bolj namočena v Sloveniji. Značilno vlogo pri lokalnih posebnostih [[podnebje|podnebja]] ima dolina reke Soče, ki predvsem pozimi omogoča, da se po njej navzgor valijo toplejše zračne mase iznad morja, ki blažijo alpske in celinske vplive iz zaledja. == Krajevne skupnosti == * [[Anhovo]] - [[Deskle]] * [[Avče]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal|Kanal]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Ročinj]] == Zgodovina od 19. stol. do danes == === 19. stoletje === Zametki občinskega sistema, preko katerega je nastala današnja občina Kanal se nahajajo v začetku 19. stoletja in sicer s prihodom Francozov na območje današnje Zahodne Slovenije in ustanovitvijo tako imenovanega sistema komun ter merijev. Nekateri zgodovinarji iščejo predhodnika današnjih občin tudi v praslovanskih župah. V začetku 19. stoletja se je po porazu francoske vojske na to območje vrnila avstrijska monarhija, ki je izvedla tako imenovano restavracijo. V letih 1814 do 1816 se je izvedla glavnina organizacije glavnih občin na slovenskem ozemlju. Prve uveljavitve najdemo sicer na Kranjskem z letom 1817, Goriška, ki je takrat postala ločena dežela od osrednje Kranjske pa je dobila svoje prve občine na področju Ajdovčine, Goriške in Tolmina med letom 1818 in 1819. Do leta 1845 se je za območje Goriške uvedla upravna porazdelitev; uzakonjena pa je bila s letom 1849, ko je bila sprejeta nova oktroirana ustava. Leta 1850 je občina Kanal spadala pod okrajno glavarstvo v Gorici. Sama je bila del tretjega sodnega okraja Goriške. Pod ta okraj so spadali še drugi kraji kot Anhovo, Deskle, Kal, Kanal, Lokovec, Ročinj, Ajba, Avče in Banjšice. Čeprav se je po letu 1848 začela na območju Goriške vedno bolj razvijati lokalna samouprava, jo je prihod postmarčnega absolutizma za skoraj dve desetletji korenito okrnil. Glavni organ občine devetnajstega stoletja je bil tako imenovano starešinstvo, ozrioma svet. Danes ga poznamo pod imenom občinski svet. Imel je privilegij, da izvoli svoj izvršni organ, ki je imel pravico do občinskega predstojništva, oziroma županstva. Pogoj za obstoj občine v času avstrijske nadvlade je bila vsaj delna samozadostnost, katero je v večini predpogojevala velikost samega samoupravnega teritorija. Drugi pogoj pa je bil inverzen, saj posamezni kraji niso smeli biti preveč oddaljeni od samega središča, kar je pomenilo, da občina ni smela biti prevelika v svojem obsegu. === 20. stoletje === Do prvih sprememb je na Goriškem in širšem Primorskem prišlo po italijanski zasedbi območja leta 1921. V prvih letih so politično delovali še predstavniki iz avstrijskih časov, kar pa se je spreminilo tekom 20ih let 20. stoletja. Najprej je prišlo do novih volitev v letu 1922, kar je pomenilo, da so lahko nove oblasti na mesta lokalno izvoljenih županov namestili režimske predstavnike. Leto kasneje se je na slovenskem uveljavil italijansko občinski zakonik iz leta 1915, kar je pomenilo, da so lahko fašistične oblasti odstavljale in nameščale župane, glede na njihove potrebe. V letih 1927 in 1928 je prišlo do tako imenovanih komasacij kar je pomenilo, da so se manjše občine združevale v večje enote. V času po reformah so italijanske oblasti na mesta županov začele postavljati tako imenovane podestaje, kar je pomenilo, da ti lokalni politiki niso bili več odgovorni do svojega prebivalstva temveč oblasti, oziroma lokalnemu prefektu. Goriška in Kanal sta takrat spadala pod Videmsko pokrajino, ki je bila del prefekture Julijske Krajine, vse do leta 1943, ko so to območje zasedle nemške sile in ga prestrukturirale v Jadransko Primorje. Med drugo svetovno vojno se je na območju Primorske pojavil sistem dvovladja. Oblast sta si delila Narodno osvobodilni boj in italijanska oblast. Po zahodnem ozemlju so se začelo pojavljati narodnoosvobodilni ljudski odbori, katerega je imenoval NOB skupaj z Osvobodilno Fronto. Po italijanski kapitulaciji in nemški zasedbi se je na primorskih tleh ohranila ureditev iz italijanskih zakonov iz let 1922, 1927 in 1934. Nemški okupator uradne ureditve ni spreminjal. Prišlo je do poskusov nastavljanja županov s strani četnikov, ki so se umikali proti zahodu. Po koncu druge svetovne vojne je na tem območju prišlo do pogajanj za določitev meje med Italijo in Jugoslavijo. V tem kontekstu je prišlo do razdelitve delov Primorske na cono A, ki je bila pod zavezniki in cono B, ki je spadala pod jugoslovansko upravo. V coni B so upravo prevzeli organi ljudske oblasti, občine pa so bile ukinjene. Tudi v coni A so delovali ljudski odbori, vendar jih zavezniki niso priznavali. Le ti so se opirali na določene italijanske mehanizme in predstavnike, kateri pa so bili imenovani. Po drugi svetovni vojni in priključitvi Primorske k FLRJ se do leta 1952 ne srečujemo z besedo občine. Zakonsko so bile opredeljene zgolj teritorialne enote pod imenom »kraji«. V teh upravnih enotah je bila najvišja oblastna enota ljudski odbor. Za mesta je veljalo podobno, s tem, da so se v urbaniziranih centrih ljudski odbori imenovali mestni odbori. Že v letu 1948 so se začeli javnopravno pojavljati kraji, ki pa so se do leta 1952 vse bolj združevali v večje enote preko ljudskih odborov. Na goriškem jih je bilo 42. V Jugoslaviji se občine uveljavijo od leta 1952 naprej, Nova zakonodaja iz začetka 50ih let 20. stoletja je skušala prilagoditi novo nastalo situacijo oblastem, za čim učinkovitejše delovanje. Občina je bila predvidena kot najmanjša teritorialna enota, na čelu katere je bil občinski ljudski odbor. Ti so postali predstavniki državne in lokalne oblasti. Sestavljeni so bili iz predsednika, sveta, posebne komisije in vaških odborov. Povojno ureditev občin razdelimo na dve obdobji. Prvo zamejimo z leti 1952 in 1955. V tem času se je uvedel Zakon o razdelitvi LRS, ki je urejal razdelitev teritorijev in predvideval ustanovitev ene mestne občine na primorskem s sedežem v Novi Gorici. Le ta je bila direktno podrejena republiškim organom in ne krajevnim ljudskim odborom. Po letu 1955 nastopi drugo obdobje, ki traja vse do leta 1961. V tem času zaznavamo proces krčenja števila občin. Po izdelavi komunalnega zakonika v letu 1953 in uvedbi splošnih določil o ureditvi občin in krajev leta 1955 se je začel proces zaokroževanja občin, na samostojne gospodarske, kulturne in socialne enote. Organi občinskih ljudskih odborov so bili sestavljeni iz predsenika, svetov, upravnih organov, tajnika in sodnika za prekrške. V manjših delih občin so bili ustanovljeni krajevni odbori za lokalno upravljanje tega dela enote. === 21. stoletje === Občine v sodobnem smislu so nastale 29. decembra 1993, ko je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan izdal dekret o razglasitvi zakona o lokalni samoupravi. 21. decembra 1991 je le ta bil sprejet na seji Državnega zbora Republike Slovenije. Zgoraj omenjeni zakon je bil podlaga za Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji. V tem obdobju je bila ustanovljena tudi občina Kanal. Sama občina je srednjega obsega in ima danes nekaj več kot 5000 prebivalcev. Je obmejnega tipa, kar pomeni, da je del njene občinske meje tudi državna meja. Večino občine predstavlja gozd in poselitev je redka. Jedro predstavlja kraj Kanal. Sama občina se lahko pohvali s 146,5 kvadratnih kilometrov površine. Občina Kanal je sodeč po njenem statutu občina v okviru ustave, ki samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena. Le ti zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki se nanje prenesene z zakonom, če zanje država zagotovi potrebna sredstva. Občani so tisti ljudje, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. S tem pridobijo status občanov. Občani sestavljajo krajevne skupnosti Anhovo - Deskle, Avče, Kal nad Kanalom, Kanal, Kambreško, Levpa, Lig in Ročinj - Doblar. Glede na statut občine je njena politična in upravna struktura sestavljena iz občinskega sveta, župana, nadzornega odbora, volilne komisije in režijskega obrata. Občinski svet po 12. člen statuta šteje 17 članov in je najvišji organ odločanja. Člani sveta se volijo za 4 leta. Kot svoje primarne naloge šteje urejanje statuta in poslovnika občine ter proračuna. Župan je izvoljen s strani neposrednih in tajnih volitev; le ta se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno. Naloge župana so predvsem predlagalnega pomena v kontekstu občinskega sveta in občino predstavlja v javnih zadevah. Tretje telo je nadzorni odbor občine. Primarna skrb nadzornega odbora je nadzor javne porabe v občini preko preverjanja poslovnih poročil in zaključnih računov ter pogodb, finančnih dokumentov ter druge potrebne dokumentacije. Glavne naloge občine so normativno urejanje lokalnih zadev javnega pomena, upravljanje občinskega premoženja, omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine, ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; skrbi za lokalne javne službe; zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost; pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva…; pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije; skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanja druge dejavnosti varstva okolja … == Sklici == {{sklici}} == Literatura == ''Statut občine Kanal''. ''Uradni list RS'', št. 62/19, 18.10.2019. ''Spezialortsrepertorium fur das osterreichisch-illyrische Kustenland: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. Dezember 1910'', 1918. Wien: K. K. Hof-und Staatsdruckerei. Nursdorfer, Vuksanović Metka. ''Občinska središča v obdobju 1814-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin''. Nova Gorica: PG JANEŽIČ, 1991. Grafenauer, Bogo. ''Lokalna samouprava na slovenskem. Teritorialno-organizacijske strukture''. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2000. == Spletni viri == Pokrajinski arhiv Nova Gorica. <nowiki>https://www.pa-ng.si/</nowiki> (Dostop december 2022, zadnjič dopolnjeno /). ''Zakon o lokalni samoupravi''. <nowiki>http://www.uradni-list.si/1/content?id=67894#!/Zakon-o-lokalni-samoupravi</nowiki> (Dostop december 2022, zadnjič dopolnjeno /). ''Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO)''. <nowiki>http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO357</nowiki> (Dostop: december 2022, zadnjič dopolnjeno /). == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-kanal.si/ Kanal], uradna stran občine Kanal ob Soči * [http://f.zorz.tripod.com/kanalkeramik1/kanal.html Kanal – kraj ob Soči] * [http://www.klub-kkm.si/ Klub kanalske mladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140209123005/http://www.klub-kkm.si/ |date=2014-02-09 }}, uradna stran Kluba kanalske mladine, KKM. * [http://www.kontrada.si/ Festival Kontrada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928104002/http://www.kontrada.si/ |date=2007-09-28 }} * [http://www.tic-kanal.si/ Turistično informacijski center Kanal] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Kanal ob Soči| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kanal ob Soči]] 215ee5ej1ycnqmbczevaml4tmtht0t8 Občina Kidričevo 0 3523 6768670 6690886 2026-10-22T20:02:39Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6768670 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Anton Leskovar]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |grb=Grb Občine Kidričevo.png |lokacija=Karte Kidricevo si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F45_T1257_vF_b4_x557590_y139608_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F45_T1257_vF_b4_x557590_y139608_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.kidricevo.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=6606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3292 |ženske=3314 |sedež=[[Kidričevo]]}} '''Občina Kidričevo''' je [[občina]] in [[naselje]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Kraj se je pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] imenoval Strnišče ([[nemščina|nemško]] ''Sternthal''; Šterntal), nato pa so ga preimenovali po tedanjem slovenskemu [[politik]]u, [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]. Kidričevo je znano po [[tovarna|tovarni]] [[aluminij]]a [[Talum]]. == Naselja v občini == [[Apače, Kidričevo|Apače]], [[Cirkovce]], [[Dragonja vas]], '''[[Kidričevo]]''', [[Kungota pri Ptuju]], [[Lovrenc na Dravskem polju]], [[Mihovce]], [[Njiverce]], [[Pleterje, Kidričevo|Pleterje]], [[Pongrce]], [[Spodnje Jablane]], [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]], [[Starošince]], [[Stražgonjca]], [[Strnišče, Kidričevo|Strnišče]], [[Šikole]], [[Zgornje Jablane]], [[Župečja vas]] == Osebnosti == {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Kidričevo}} * [[Janko Urbas]] (1877–1968) gozdarski strokovnjak, strokovni pisec srednješolskih učbenikov * [[Franc Čuček]] (1882–1969) veletrgovec, industrialec<ref>{{Navedi splet|title=ČUČKOVE FIRME 1922-1930|url=https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/industrijsko-naselje-1922-1930/|website=ZGODOVINA - KIDRIČEVO|date=2020-02-15|accessdate=2024-01-18|language= slovenščina|last=Meglič Vladko}}</ref> *[[Vinko Korže]] (1895–1962) pisec ljudskih iger, kulturni delavec, pobudnik in ustanovitelj folklorne skupine Cirkovce, organizator za snemanje dokumentarnih filmov, gostilničar * [[Roža Piščanec]] (1923–2006) slikarka in ilustratorka *[[Anton Brglez]] (1927–2014) kulturni delavec, dolgoletni vodja in predsednik folklornega društva v Cirkovcah, predsednik Cirkovškega planinskega društva, nekdanji predsednik in častni predsednik CIOFF Slovenije, častni občan občine Kidričevo 2005 *[[Zdenko Kodrič]] (*1949) novinar, dramatik, pisatelj, častni občan občine Kidričevo 2004, Grumov nagrajenec * [[Sonja Votolen]] (*1956), slavistka, anglistka, pesnica, pisateljica, dramatičarka, publicistka, učiteljica *[[Viljem Podgoršek]] (*1957); gimnazijski profesor, zbiratelj, lastnik zasebnega muzeja mineralov in fosilov Pangea v Dragonji vasi, pisec strokovnih člankov, popotnik *[[Rosvita Pesek]] (*1965) novinarka, TV voditeljica, urednica * [[Radovan Pulko]] (*1971) geograf, zgodovinar, soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, avtor turistično-zgodovinske poti v Kidričevem == Nagrade in priznanja == * 2015: [[Steletovo priznanje]] za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]]<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si''</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Šprah]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Zvonimir Holc]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Jožef Murko]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Leskovar]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[taborišče Šterntal]] == Zunanje povezave == * [http://www.kidricevo.si/ Kidričevo], uradna stran občine. * [http://www.talum.si Talum Kidričevo] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Kidričevo]] [[Kategorija:Občina Kidričevo| ]] 9yhsyah4re7x5gpeqs1wbrwq7l6hkdn 6768674 6768670 2026-10-22T20:10:15Z Sportomanokin 14776 6768674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Anton Leskovar]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |grb=Grb Občine Kidričevo.png |lokacija=Karte Kidricevo si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F45_T1257_vF_b4_x557590_y139608_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F45_T1257_vF_b4_x557590_y139608_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.kidricevo.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=6606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3292 |ženske=3314 |sedež=[[Kidričevo]]}} '''Občina Kidričevo''' (pred [[druga svetovna vojna|vojno]] '''Strnišče'''; [[nemščina|nemško]] '''Sternthal'''; tudi '''Šterntal''') ena od [[občina|občin]] in [[naselje]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994, z izločitvijo iz stare velike [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]]. Po vojni pa so ga preimenovali po tedanjem slovenskemu [[politik]]u, [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]. Kidričevo je znano po [[tovarna|tovarni]] [[aluminij]]a [[Talum]] in po nogometnem prvoligašu [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]]. == Naselja v občini == [[Apače, Kidričevo|Apače]], [[Cirkovce]], [[Dragonja vas]], '''[[Kidričevo]]''', [[Kungota pri Ptuju]], [[Lovrenc na Dravskem polju]], [[Mihovce]], [[Njiverce]], [[Pleterje, Kidričevo|Pleterje]], [[Pongrce]], [[Spodnje Jablane]], [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]], [[Starošince]], [[Stražgonjca]], [[Strnišče, Kidričevo|Strnišče]], [[Šikole]], [[Zgornje Jablane]], [[Župečja vas]] == Osebnosti == {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Kidričevo}} * [[Janko Urbas]] (1877–1968) gozdarski strokovnjak, strokovni pisec srednješolskih učbenikov * [[Franc Čuček]] (1882–1969) veletrgovec, industrialec<ref>{{Navedi splet|title=ČUČKOVE FIRME 1922-1930|url=https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/industrijsko-naselje-1922-1930/|website=ZGODOVINA - KIDRIČEVO|date=2020-02-15|accessdate=2024-01-18|language= slovenščina|last=Meglič Vladko}}</ref> *[[Vinko Korže]] (1895–1962) pisec ljudskih iger, kulturni delavec, pobudnik in ustanovitelj folklorne skupine Cirkovce, organizator za snemanje dokumentarnih filmov, gostilničar * [[Roža Piščanec]] (1923–2006) slikarka in ilustratorka *[[Anton Brglez]] (1927–2014) kulturni delavec, dolgoletni vodja in predsednik folklornega društva v Cirkovcah, predsednik Cirkovškega planinskega društva, nekdanji predsednik in častni predsednik CIOFF Slovenije, častni občan občine Kidričevo 2005 *[[Zdenko Kodrič]] (*1949) novinar, dramatik, pisatelj, častni občan občine Kidričevo 2004, Grumov nagrajenec * [[Sonja Votolen]] (*1956), slavistka, anglistka, pesnica, pisateljica, dramatičarka, publicistka, učiteljica *[[Viljem Podgoršek]] (*1957); gimnazijski profesor, zbiratelj, lastnik zasebnega muzeja mineralov in fosilov Pangea v Dragonji vasi, pisec strokovnih člankov, popotnik *[[Rosvita Pesek]] (*1965) novinarka, TV voditeljica, urednica * [[Radovan Pulko]] (*1971) geograf, zgodovinar, soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, avtor turistično-zgodovinske poti v Kidričevem == Nagrade in priznanja == * 2015: [[Steletovo priznanje]] za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]]<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si''</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Šprah]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Zvonimir Holc]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Jožef Murko]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Leskovar]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[taborišče Šterntal]] == Zunanje povezave == * [http://www.kidricevo.si/ Kidričevo], uradna stran občine. * [http://www.talum.si Talum Kidričevo] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Kidričevo]] [[Kategorija:Občina Kidričevo| ]] 7q3rlpd6uu1lpanpb6tbg6i2aq64ehg 6768675 6768674 2026-10-22T20:12:56Z Sportomanokin 14776 6768675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Anton Leskovar]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |grb=Grb Občine Kidričevo.png |lokacija=Karte Kidricevo si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F45_T1257_vF_b4_x557590_y139608_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F45_T1257_vF_b4_x557590_y139608_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.kidricevo.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=6606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=3292 |ženske=3314 |sedež=[[Kidričevo]]}} '''Občina Kidričevo''' (pred [[druga svetovna vojna|vojno]] '''Strnišče'''; [[nemščina|nemško]] '''Sternthal'''; tudi '''Šterntal''') je ena od [[občina|občin]] in [[naselje]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994, z izločitvijo iz stare [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]]. Po vojni pa so ga preimenovali po tedanjem slovenskemu [[politik]]u, [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]. Kidričevo je znano po [[tovarna|tovarni]] [[aluminij]]a [[Talum]], po sodobnem nogometnem pripravljalnem centru in prvoligašu [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]]. == Naselja v občini == [[Apače, Kidričevo|Apače]], [[Cirkovce]], [[Dragonja vas]], '''[[Kidričevo]]''', [[Kungota pri Ptuju]], [[Lovrenc na Dravskem polju]], [[Mihovce]], [[Njiverce]], [[Pleterje, Kidričevo|Pleterje]], [[Pongrce]], [[Spodnje Jablane]], [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]], [[Starošince]], [[Stražgonjca]], [[Strnišče, Kidričevo|Strnišče]], [[Šikole]], [[Zgornje Jablane]], [[Župečja vas]] == Osebnosti == {{glavni|Seznam osebnosti iz občine Kidričevo}} * [[Janko Urbas]] (1877–1968) gozdarski strokovnjak, strokovni pisec srednješolskih učbenikov * [[Franc Čuček]] (1882–1969) veletrgovec, industrialec<ref>{{Navedi splet|title=ČUČKOVE FIRME 1922-1930|url=https://zgodovinakidricevo.wordpress.com/industrijsko-naselje-1922-1930/|website=ZGODOVINA - KIDRIČEVO|date=2020-02-15|accessdate=2024-01-18|language= slovenščina|last=Meglič Vladko}}</ref> *[[Vinko Korže]] (1895–1962) pisec ljudskih iger, kulturni delavec, pobudnik in ustanovitelj folklorne skupine Cirkovce, organizator za snemanje dokumentarnih filmov, gostilničar * [[Roža Piščanec]] (1923–2006) slikarka in ilustratorka *[[Anton Brglez]] (1927–2014) kulturni delavec, dolgoletni vodja in predsednik folklornega društva v Cirkovcah, predsednik Cirkovškega planinskega društva, nekdanji predsednik in častni predsednik CIOFF Slovenije, častni občan občine Kidričevo 2005 *[[Zdenko Kodrič]] (*1949) novinar, dramatik, pisatelj, častni občan občine Kidričevo 2004, Grumov nagrajenec * [[Sonja Votolen]] (*1956), slavistka, anglistka, pesnica, pisateljica, dramatičarka, publicistka, učiteljica *[[Viljem Podgoršek]] (*1957); gimnazijski profesor, zbiratelj, lastnik zasebnega muzeja mineralov in fosilov Pangea v Dragonji vasi, pisec strokovnih člankov, popotnik *[[Rosvita Pesek]] (*1965) novinarka, TV voditeljica, urednica * [[Radovan Pulko]] (*1971) geograf, zgodovinar, soustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, avtor turistično-zgodovinske poti v Kidričevem == Nagrade in priznanja == * 2015: [[Steletovo priznanje]] za obnovo [[Dvorec Strnišče|dvorca Sternthal]]<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/stanislav-gojkovic-in-jovo-grobovsek-nova-steletova-nagrajenca/366430 Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek nova Steletova nagrajenca]. 1. junij 2015. ''rtvslo.si''</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Šprah]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Zvonimir Holc]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Jožef Murko]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Leskovar]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[taborišče Šterntal]] == Zunanje povezave == * [http://www.kidricevo.si/ Kidričevo], uradna stran občine. * [http://www.talum.si Talum Kidričevo] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Kidričevo]] [[Kategorija:Občina Kidričevo| ]] sbk8etkdszxupw502tvs6t7kmaxhy94 Izrael 0 4998 6768706 6762151 2026-10-22T21:32:31Z JayCubby 240666 ([[c:GR|GR]]) [[File:Herzl-balcony.jpg]] → [[File:Herzl on a balcony full.jpg]] full portrait, better quality 6768706 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Država Izrael | native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}} | common_name = Izrael | common_name2 = Izraela | image_flag = Flag of Israel.svg | alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico | image_coat = Emblem of Israel.svg | alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama | symbol_type = Emblem | national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}} | alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno. | map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno | capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}} | coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}} | largest_city = | official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]] | languages_type = »Poseben status« | languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}} | ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1&nbsp;% [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3&nbsp;% [[Demografija Izraela|drugi]]}} | ethnic_groups_year = 2022 | ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref> | religion = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[judovstvo]]|18,1&nbsp;% [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9&nbsp;% [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6&nbsp;% [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8&nbsp;% [[Religija v Izraelu|drugi]]}} | religion_year = 2022 | religion_ref = <ref name="population_stat2022"/> | demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]] | leader_name1 = [[Jicak Hercog]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]] | leader_name3 = [[Amir Ohana]] | leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Uzi Vogelman]] | legislature = [[Kneset]] | sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}} | established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]] | established_date1 = 14. maj 1948 | established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]] | established_date2 = 11. maj 1949 | established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]] | established_date3 = 1958–2018 | area_km2 = 20.770–22.072 | area_rank = 149. | area_footnote = | percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> | population_estimate = 9.921.000 | population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref> | population_estimate_rank = | population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}} | population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = | population_density_rank = | GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_rank = 47. | GDP_PPP_per_capita_rank = 29. | GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 37,9 <!--number only--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref> | Gini_year = 2021 | HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI = 0,915 | HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> | HDI_rank = 25. | HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref> | currency_code = ILS | time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]] | utc_offset_DST = +3 | date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}} | drives_on = desna | cctld = [[.il]] | iso3166code = IL | calling_code = +972 | footnote_a = {{note|area}} 20.770&nbsp;km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072&nbsp;km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²). }} {{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}'''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno '''Država Izrael'''{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} je država na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{navedi splet|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države. Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{navedi knjigo|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi. Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{navedi splet|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]]. [[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{navedi splet |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{navedi knjigo|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{navedi splet|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{navedi novice|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref> == Etimologija == [[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{navedi novice|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{navedi novice|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref> Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref> Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]] == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Začetni sionizem in britanski mandat === {{main|Britanski mandat za Palestino}} [[Slika:Herzl on a balcony full.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]] V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref> Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e. Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090223061116/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | url-status = dead}}</ref> [[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]] Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref> Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]]. Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji. Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/> === Neodvisnost in prva leta === [[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]] Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja. Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo. V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila. 1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine. 14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948. Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref> V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]] Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref> V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Konflikti in mirovni procesi === [[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]] Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]]. Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref> [[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]] [[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena. 7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/> [[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]] Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref> Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref> [[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]] Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref> Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref> Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref> == Geografija == [[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]] Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770&nbsp;km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072&nbsp;km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799&nbsp;km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref> Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]] Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7&nbsp;°C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |title=Solarna energija v Izraelu |accessdate=2012-06-28 |archive-date=2011-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110822052730/http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |url-status=dead }}</ref> == Politična ureditev == [[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]] Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov. Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo. [[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]] Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref> Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref> Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice. === Upravna okrožja === [[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]] Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij. V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126&nbsp;km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref> === Zasedena območja === Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe. Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]] Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref> Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Mednarodni odnosi === Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm |title=Obvestilo ministrstva |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2007-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070701072212/http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot%2Bdin%2Bisraeli0304.htm |url-status=dead }}</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami. [[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]] Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael. Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref> == Vojska == [[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]] [[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]] Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref> Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]] Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]]. V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref> Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]] Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref> Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref> === Turizem === [[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref> == Transport == [[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]] Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami. <ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref> [[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]] V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref> == Znanost in izobraževanje == [[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]] Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref> Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]] Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref> Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref> [[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]] V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref> V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> == Prebivalstvo == [[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]] Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref> Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref> Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]). V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref> V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref> Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref> === Religija === [[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]] Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]] S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih. Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica. Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Jeziki === [[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]] Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku. == Kultura == Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju. [[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]] V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju. Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat. Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref> Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih. == Šport == [[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]] Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja pr. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes. Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]] V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah. Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav. Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]]. [[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]] Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez. Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref> Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje. Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami. ==Glej tudi== * [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] == Opombe == {{sklici|group=fn}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X * Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1 * Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9 * Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7 * Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X * Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1 * Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6 * Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9 * Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5 * Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9 * Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0 * Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2 * Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}} {{wikislovar}} * [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal] * [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }} * [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News] * [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem] * [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }} * [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu] * [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju] * [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu] * [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke] * [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije] {{Southwest_Asia}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Izrael| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] sjkd1fwvbbu7lg08qp1gqvpbmv5l8iy Kostarika 0 5262 6768852 6759312 2026-10-23T11:35:39Z Ljuba24b 92351 /* Naravne in kulturne znamenitosti */ np 6768852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Kostarika | common_name = Costa Rica | native_name = República de Costa Rica | image_flag = Flag of Costa Rica.svg | image_coat = Coat of arms of Costa Rica.svg | national_motto = | national_anthem = ''Noble patria, tu hermosa bandera''<br />{{small|Plemenita domovina, tvoja čudovita zastava}}<div style="padding-top:0.5em;">[[File:Costa Rica National Anthem.ogg|center]]</div> | image_map = CRI orthographic.svg | image_map2 = Costa Rica - Location Map (2013) - CRI - UNOCHA.svg | capital = [[San José, Kostarika|San José]] | coordinates = {{Coord|9|56|N|84|5|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = [[španščina]] | ethnic_groups = {{vunblist | 83,6% belci/castizo ali mestici | 6,7% mulati | 2,4% domorodni Amerindijci | 1,1% črnci | 6,2% drugi }} | ethnic_groups_year = 2011 | demonym = Kostaričani | government_type = Unitarna predsedniška ustavna republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Rodrigo Chaves Robles | leader_title2 = 1. podpredsednik | leader_name2 = Stephan Brunner | leader_title3 = 2. podpredsednik | leader_name3 = Mary Munive | legislature = Zakonodajna skupščina | sovereignty_type = Osvobojena | established_event1 = izpod Španije | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = 1. mehiškega cesarstva | established_date2 = 1. julija 1823 | established_event3 = od Zvezne republike Srednje Amerike | established_date3 = 1838 | established_event4 = Priznan od Španije | established_date4 = 10. maj 1850 | established_event5 = Ustanovljena | established_date5 = 7. november 1949<ref name=CIA>{{navedi splet |author=Central Intelligence Agency |title=Costa Rica |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |location=Langley, Virginia |year=2011 |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |accessdate=4 October 2011 |archive-date=2020-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |url-status=dead }}</ref> | area_km2 = 51.100 | area_rank = 126 | percent_water = 0,7 | population_census_year = 2022 | population_census = 5,044,197<ref>{{navedi splet|url=https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|title=National Institute of Statistics and Census of Costa Rica|website=Instituto Nacional de Estadística y Censos de Costa Rica, or INEC|access-date=28 August 2023|date=2022|archive-date=2023-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230828175018/https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|url-status=dead}}</ref> | population_estimate = | population_estimate_rank = 124 | population_estimate_year= | population_density_km2 = 220/km² | population_density_rank = 107 | GDP_PPP = $141.527 mrd<ref name="IMFWEO.CR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=238,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (CR) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=14 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = $26.809 | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $85.590 mrd | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = $16.213 | Gini = 48,2 <!--number only--> | Gini_year = 2020 | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref name="gini">{{navedi splet |url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm |title=Income inequality |publisher=[[OECD]] |website=data.oecd.org |access-date=25 July 2021}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,809 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | HDI_rank = 63 | currency = kostariški colón | currency_code = CRC | time_zone = CST | utc_offset = −6 | drives_on = right | calling_code = +506 | cctld = .cr<br />.co.cr | recognized_regional_languages = Mekatelyu |Bribri |Patois | country_code = | religion = 47,5 % katoliki<br />22,5 % protestanti<br />27 % neverujoči<br /> drugi<br />0,4 % neznano | religion_year = 2021 | religion_ref = <ref name=ciep>{{navedi novice|last1=Murillo|first1=Alvaro|title=Encuesta CIEP-UCR evidencia a una Costa Rica estatista y menos religiosa|url=https://semanariouniversidad.com/pais/encuesta-ciep-ucr-evidencia-a-una-costa-rica-estatista-y-menos-religiosa/|access-date=8 July 2021|agency=Semanario Universidad|date=7 July 2021}}</ref> }} '''Kostarika''' (špansko [ˈkosta ˈrika]; dobesedno 'Bogata obala'), uradno '''Republika Kostarika''' ({{lang-es|República de Costa Rica}}) je obmorska [[država]] v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki na severu meji na [[Nikaragva|Nikaragvo]], na jugu na [[Panama|Panamo]], na vzhodu na [[Karibsko morje]], ter na zahodu na [[Tihi ocean]] ter na morsko mejo z Ekvadorjem južno od otoka Kokos. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in [[demokracija|demokracijo]] že več desetletij, država pa sploh nima [[vojska|vojske]], le [[policija|policijo]]. Ima približno pet milijonov prebivalcev na površini 51.060 km². Ocenjuje se, da 333.980 ljudi živi v prestolnici in največjem mestu [[San José, Kostarika|San José]], okoli dva milijona ljudi pa v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].<ref name="worldscapitalcities.com">{{navedi splet|url=https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|title=Capital Facts for San José, Costa Rica|date=18 October 2017|access-date=6 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413020706/https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|archive-date=13 April 2020|url-status=dead}}</ref> Kostarika je bila naseljena z domorodnimi ljudstvi, preden je v 16. stoletju prišla pod špansko oblast. Ostala je obrobna kolonija imperija do osamosvojitve kot del Prvega mehiškega imperija, čemur je sledilo članstvo v Zvezni republiki Srednje Amerike, od katere je uradno razglasila neodvisnost leta 1847. Po kratki kostariški državljanski vojni leta 1948 je trajno leta 1949 ukinila svojo vojsko in tako postala ena od le redkih suverenih držav brez stalne vojske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|author=El Espíritu del 48|title=Abolición del Ejército|access-date=9 March 2008|language=es|archive-date=2011-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110909091956/http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|access-date=9 June 2009 |url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |title=Costa Rica |publisher=World Desk Reference |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080211185659/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |archive-date=11 February 2008}}</ref> Država je bila dosledno ugodna glede na indeks človekovega razvoja (HDI), saj je bila leta 2022 na 58. mestu na svetu in peta v Latinski Ameriki.<ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|title=Human Development Report 2019|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=10 December 2019|access-date=10 December 2019|format=PDF|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523103905/http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|url-status=dead}}</ref> Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) je tudi navedel, da je dosegla veliko višji človeški razvoj kot druge države z enakimi ravnmi dohodka, z boljšimi rezultati glede človeškega razvoja in neenakosti kot mediana regije.<ref name=HDI10>{{navedi knjigo|title=Table 1: Human development index 2010 and its components|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101108160356/http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-date=8 November 2010|access-date=6 November 2010|author=UNDP Human Development Report 2010|date=January 2010 |pages= 5, 49, 144}}</ref> Dobro se obnese tudi v primerjavi demokratičnega upravljanja, svobode tiska, subjektivne sreče in trajnostnega blagostanja. Ima 8. najbolj svoboden tisk po indeksu svobode tiska, je 35. najbolj demokratična država po indeksu svobode v svetu in je 23. najsrečnejša država v 2023 World Happiness Report.<ref>{{navedi splet |date=20 March 2023 |title=World Happiness, Trust and Social Connections in Times of Crisis |url=https://worldhappiness.report/ed/2023/world-happiness-trust-and-social-connections-in-times-of-crisis/ |access-date=24 March 2023 |website=worldhappiness.report |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023 |title=Costa Rica World Happiness Index |url=https://countryeconomy.com/demography/world-happiness-index/costa-rica |access-date=24 March 2023 |website=countryeconomy.com |language=en}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kostarike}} [[File:Stone spheres of Costa Rica. Museo Nacional.jpg|thumb|[[Kamnite krogle Kostarike|Kamnite krogle]], ki jih je ustvarila [[kultura Diquis]] v Narodnem muzeju Kostarike. Krogla je ikona kulturne identitete države.]] === Predkolumbovsko obdobje === Zgodovinarji so avtohtone prebivalce Kostarike razvrstili v vmesno območje, kjer se prekrivajo obrobja mezoameriške in andske avtohtone kulture. Nedavno je bila predkolumbovska Kostarika opisana tudi kot del istmo-kolumbijskega območja. Kamnito orodje, najstarejši dokaz človeškega delovanja v Kostariki, je povezano s prihodom različnih skupin lovcev in nabiralcev okoli 10.000 do 7000 let pred našim štetjem v dolino Turrialba. Prisotnost suličnih konic in puščic tipa kulture Clovis iz Južne Amerike odpira možnost, da sta na tem območju soobstajali dve različni kulturi.<ref name=precolumbian1>{{navedi knjigo |last1=Botey Sobrado |first1=Ana María |title=Costa Rica: estado, economía, sociedad y cultura desde las sociedades autóctonas hasta 1914 |date=2002 |publisher=Editorial Universidad de Costa Rica |edition=2a |language=es |pages=30–31 |oclc=51817062}}</ref> Kmetijstvo je postalo očitno pri populacijah, ki so živele v Kostariki pred približno 5000 leti. Pridelovali so predvsem gomoljnice in korenovke. V 1. in 2. tisočletju pr. n. št. so že obstajale naseljene kmetijske skupnosti. Te so bile majhne in razpršene, čeprav čas prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu kot glavnemu preživetju na ozemlju še ni znan.<ref name=precolumbian2>{{harvnb|Botey Sobrado|2002| p=32|sp=yes}}</ref> Najzgodnejša uporaba [[lončenina|lončenine]] se pojavi okoli 2000 do 3000 pred našim štetjem. Najdeni so bili ostanki loncev, valjastih vaz, krožnikov, buč in drugih oblik vaz, okrašenih z utori, odtisi in nekaterimi po vzoru živali.[24] Vpliv domorodnih ljudstev na sodobno kostariško kulturo je bil razmeroma majhen v primerjavi z drugimi narodi, saj v državi ni bilo močne avtohtone civilizacije. Večina domorodnega prebivalstva je bila absorbirana v špansko govorečo kolonialno družbo z medsebojnimi porokami, razen nekaterih majhnih ostankov, med katerimi sta najpomembnejša plemena Bribri in Boruca, ki še vedno naseljujeta gore Cordillera de Talamanca na jugovzhodu delu Kostarike, blizu meje s Panamo. === Španska kolonizacija === Ime ''la costa rica'', kar v španščini pomeni 'bogata obala', je po nekaterih poročilih prvi uporabil [[Krištof Kolumb]], ki je med svojim zadnjim potovanjem leta 1502 priplul do vzhodnih obal Kostarike<ref name="embassy">{{navedi splet | title=About Costa Rica | work=Embassy of Costa Rica in Washington DC | url=http://www.costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | access-date=18 September 2012 | archive-date=2012-07-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120726030431/http://costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | url-status=dead }}</ref> in poročal o ogromnih količinah zlatega nakita, ki so ga nosili domorodci.<ref name="lp">{{navedi splet | title=History of Costa Rica | work=Lonely Planet | url=http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | access-date=18 September 2012 | archive-date=21 January 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130121150312/http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | url-status=dead }}</ref> Ime morda izvira tudi od konkvistadorja Gila Gonzáleza Dávile, ki se je leta 1522 izkrcal na zahodni obali, naletel na domorodce in pridobil nekaj njihovega zlata, včasih z nasilno krajo in včasih kot darilo lokalnih voditeljev.<ref>{{navedi knjigo | author=Rojas, Eugenia Ibarra | title=Fronteras etnicas en la conquista de Nicaragua y Nicoya: entre la solidaridad y el conflicto 800 d.C.-1544. | url=https://books.google.com/books?id=IAcx6DtZba4C&dq=gil+gonzalez+davila+costa+rica&pg=PA89 | publisher=Universidad de Costa Rica. | year=2001 | isbn=9789977676852}}</ref> [[File:Iglesia Inmaculada Concepcion Ujarras.jpg|thumb|Zgodovinsko najdišče Ujarrás v dolini Orosí, provinca Cartago. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1686 in 1693.]] Večino kolonialnega obdobja je bila Kostarika najjužnejša provinca generalne kapitanije Gvatemale, nominalno del podkraljestva [[Nova Španija]]. V praksi je bila generalna kapitanija večinoma avtonomna entiteta znotraj Španskega imperija. Oddaljenost Kostarike od glavnega mesta kapitanije v Gvatemali, pravna prepoved trgovanja z njeno južno sosedo Panamo po merkantilistični španski zakonodaji, ki je bila takrat del podkraljevstva [[Nova Granada]] (sodobna [[Kolumbija]]) in pomanjkanje virov, kot sta [[zlato]] in [[srebro]], je spremenil Kostariko v revno, izolirano in redko poseljeno regijo znotraj Španskega imperija.<ref>{{navedi knjigo | title= Claudia Quirós. La Era de la Encomienda. Historia de Costa Rica. Editorial de la Universidad de Costa Rica. 1990.}}</ref> Kostariko je španski guverner leta 1719 opisal kot »najrevnejšo in najbolj nesrečno špansko kolonijo v vsej Ameriki«.<ref>{{navedi knjigo |author=Shafer, D. Michael |title=Winners and losers: how sectors shape the developmental prospects of states |url=https://archive.org/details/winnerslosershow00shaf |url-access=registration |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y. |year=1994|isbn=978-0-8014-8188-8}}</ref> Drugi pomemben dejavnik za revščino Kostarike je bilo pomanjkanje znatnega števila domorodnega prebivalstva, ki bi bilo na voljo za ''[[encomienda|encomiendo]]'' (prisilno delo), kar je pomenilo, da je večina kostariških naseljencev morala delati na svoji zemlji, kar je preprečilo ustanovitev velikih [[hacienda|haciend]] (nasadov). Zaradi vseh teh razlogov španska krona Kostariko na splošno ni cenila in spregledala ter jo pustila, da se razvija sama. Verjame se, da so okoliščine v tem obdobju povzročile številne posebnosti, po katerih je Kostarika postala znana, hkrati pa so postavile temelje za razvoj Kostarike kot bolj enakopravne družbe kot ostale njene sosede. Kostarika je postala »podeželska demokracija« brez zatiranih [[mestici|mesticev]] ali staroselcev. Ni minilo dolgo, preden so se španski naseljenci obrnili v hribe, kjer so našli bogato vulkansko prst in milejše podnebje kot v nižinah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |title=Costa Rica – Cartago |publisher=Costarica.com |date=22 May 2009 |access-date=26 June 2010 |archive-date=22 February 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080222050056/http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |url-status=dead }}</ref> === Neodvisnost === Tako kot preostali del Srednje Amerike se tudi Kostarika ni nikoli borila za neodvisnost od Španije. 15. septembra 1821 so oblasti v Gvatemali po dokončnem španskem porazu v [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški osamosvojitveni vojni]] (1810–1821) razglasile neodvisnost celotne Srednje Amerike. Ta datum se v Kostariki še vedno praznuje kot dan neodvisnosti,<ref>{{navedi splet |url=https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |title=Aniversario de la Independencia Nacional |website=Ministerio de Educación Pública |language=es |access-date=13 September 2018 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914022706/https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |url-status=dead }}</ref> čeprav sta [[Nikaragva]] in Kostarika tehnično gledano po [[Prva španska ustava|španski ustavi iz leta 1812]], ki je bila ponovno sprejeta leta 1820, postali avtonomni provinci s prestolnico León. Ob osamosvojitvi so se kostariške oblasti soočile z vprašanjem uradne odločitve o prihodnosti države. Oblikovali sta se dve skupini, imperialisti, ki sta jih branili mesti [[Cartago, Kostarika|Cartago]] in [[Heredia, Kostarika|Heredia]], ki sta bili naklonjeni pridružitvi Mehiškemu imperiju in republikanci, ki sta jih zastopali mesti [[San José]] in [[Alajuela]], ki so branili popolno neodvisnost. Zaradi pomanjkanja soglasja o teh dveh možnih izidih je prišlo do prve državljanske vojne v Kostariki. Bitka pri Ochomogu je potekala na hribu Ochomogo, ki je v [[Osrednje podolje|Osrednjem podolju]] leta 1823. Spopad so zmagali republikanci in posledično je mesto Cartago izgubilo status glavnega mesta, ki se je preselilo v San José.<ref>{{navedi knjigo|title = Cartilla Histórica de Costa Rica|publisher = EUNED|year = 2005|isbn = 9789968313759}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Apuntes para la historia de la ciudad de Alajuela|last = Alarmvogel|publisher = Impr. Nacional|year = 1966|location = San José, Costa Rica|oclc = 14462048}}</ref><ref>Obregón Loría, Rafael. "Hechos Militares y Políticos de Nuestra Historia Patria". Museo Histórico Cultural Juan Santamaría, Costa Rica, 1981.</ref> [[File:First postal stamp CR 4 Reales 1863.jpg|thumb|Državni grb iz leta 1849 je bil predstavljen na prvi poštni znamki, izdani leta 1862.]] Leta 1838, dolgo po tem, ko je [[Zvezna republika Srednja Amerika]] prenehala delovati v praksi, se je Kostarika uradno umaknila in razglasila za suvereno. Precejšnja razdalja in slabe komunikacijske poti med [[Gvatemala (mesto)|mestom Guatemala]] in Osrednjim podoljem, kjer je takrat in še vedno živi večina kostariškega prebivalstva, so pomenile, da lokalno prebivalstvo ni bilo zvesto zvezni vladi v Gvatemali. Od kolonialnih časov se Kostarika ni hotela gospodarsko povezati s preostalo Srednjo Ameriko. Tudi danes je Kostarika kljub prizadevanjem večine svojih sosed za večjo regionalno integracijo ostala bolj neodvisna.<ref>{{navedi splet |title=Central America |url=http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802142535/http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |archive-date=2 August 2017 |access-date=12 August 2017 |website=www.cotf.edu}}</ref> Do leta 1849, ko je postal del Paname, je bil Chiriquí del Kostarike. Kostariški ponos je bil pomirjen zaradi izgube tega vzhodnega (ali južnega) ozemlja s pridobitvijo Guanacasteja na severu. === Gospodarska rast v 19. stoletju === [[Kavovec]] so prvič zasadili v Kostariki leta 1808,<ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-ricas-coffee-tradition/52303/|title=Costa Rica's Coffee Tradition – Costa Rica Star News|date=21 October 2016}}</ref> in do leta 1820 je kot primarni izvoz presegla [[tobak]], [[sladkor]] in [[kakav]]. Proizvodnja [[kava|kave]] je ostala glavni vir bogastva Kostarike tudi v 20. stoletju, kar je ustvarilo bogat razred pridelovalcev, tako imenovane kavne barone.<ref>{{navedi splet|url=http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|title=Coffee of Costa Rica – el café|website=www.travelcostarica.nu|access-date=12 August 2017|archive-date=13 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813055045/http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|url-status=dead}}</ref> Prihodki so pomagali modernizirati državo. Večina izvožene kave je bila pridelana okoli glavnih središč prebivalstva na osrednji planoti in nato prepeljana z volovsko vprego v pacifiško pristanišče [[Puntarenas]], potem ko je bila leta 1846 zgrajena glavna cesta. Do sredine 1850-ih je bil glavni trg za kavo Britanija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.anywhere.com/costa-rica/travel-guide/coffee|title=Costa Rica Coffee – Past & Present Coffee Cultivations|website=www.anywhere.com}}</ref> Kmalu je razvoj učinkovite transportne poti od osrednje planote do Atlantskega oceana postal velika prioriteta. V ta namen je v 1870-ih kostariška vlada sklenila pogodbo z ameriškim poslovnežem Minorjem C. Keithom za izgradnjo železnice od San Joséja do karibskega pristanišča [[Limón]]. Kljub ogromnim težavam z gradnjo, boleznimi in financiranjem je bila železnica dokončana leta 1890.<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=l9QOAQAAIAAJ&pg=PA310|title=Coffee Production and Processing on a Large Costa Rican Finca|publisher=Bib. Orton IICA / CATIE|via=Google Books}}</ref> Večina Afro-Kostaričanov izvira iz jamajških priseljencev, ki so delali pri gradnji te železnice in zdaj predstavljajo približno 3 % prebivalstva Kostarike. Pri gradnji so sodelovali tudi ameriški obsojenci, Italijani in kitajski priseljenci. V zameno za dokončanje železnice je kostariška vlada Keithu podelila velika zemljišča in zakup železniške proge, ki jo je uporabil za proizvodnjo banan in njihov izvoz v ZDA. Posledično so [[banana|banane]] postale konkurenčne kavi kot glavni kostariški izvoz, medtem ko so korporacije v tuji lasti (vključno s podjetjem United Fruit Company pozneje) začele imeti pomembno vlogo v nacionalnem gospodarstvu in sčasoma postale simbol izkoriščevalskega izvoznega gospodarstva.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=bUM8y5L1h8kC&q=costa+rica+history+united+fruit+company%27&pg=PA80|title=The History of Costa Rica|first=Monica A.|last=Rankin|date=29 December 2017|publisher=ABC-CLIO|via=Google Books|isbn=9780313379444}}</ref> Velik delovni spor med kmeti in podjetjem United Fruit Company (velika stavka banan) je bil pomemben dogodek v zgodovini države in je bil pomemben korak, ki je sčasoma pripeljal do oblikovanja učinkovitih sindikatov v Kostariki, saj je podjetje leta 1938 moral s svojimi delavci podpisati kolektivno pogodbo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YujmDAAAQBAJ&q=Great+Banana+strike+1934&pg=PT135|title=Bananas and Business: The United Fruit Company in Colombia, 1899–2000|first=Marcelo|last=Bucheli|date=1 February 2005|publisher=NYU Press|via=Google Books|isbn=9780814769874}}</ref> === 20. stoletje === Zgodovinsko gledano je Kostarika na splošno uživala večji mir in doslednejšo politično stabilnost kot mnoge druge latinskoameriške države. Od konca 19. stoletja pa je Kostarika doživela dve pomembni obdobji nasilja. V letih 1917–1919 je general Federico Tinoco Granados vladal kot vojaški diktator, dokler ni bil strmoglavljen in prisiljen v izgnanstvo. Nepriljubljenost Tinocojevega režima je po njegovem strmoglavljenju povzročila precejšen upad velikosti, bogastva in političnega vpliva kostariške vojske. Leta 1948 je José Figueres Ferrer vodil oboroženo vstajo po spornih predsedniških volitvah med Rafaelom Ángelom Calderónom Guardio (ki je bil predsednik med letoma 1940 in 1944) in Otiliom Ulate Blanco. Z več kot 2000 mrtvimi je bila 44-dnevna državljanska vojna v Kostariki najbolj krvav dogodek v Kostariki v 20. stoletju. Zmagoviti uporniki so ustanovili vladno hunto, ki je v celoti odpravila vojsko in nadzorovala pripravo nove ustave s strani demokratično izvoljene skupščine. Po uveljavitvi teh reform je hunta 8. novembra 1949 oblast prenesla na Ulateja. Po državnem udaru je Figueres postal narodni heroj in leta 1953 zmagal na prvih demokratičnih volitvah v državi po novi ustavi. Od takrat je Kostarika imela 15 dodatne predsedniške volitve, zadnje leta 2022. Z neprekinjeno demokracijo, ki sega vsaj v leto 1948, je država najbolj stabilna v regiji. == Geografija == {{glavni| Geografija Kostarike}} Kostarika je na vzhodnem delu Srednje Amerike, ki leži med zemljepisno širino 8 ° in 12 ° S in dolžino 82 ° in 86 ° Z. Meji na Karibsko morje (na vzhodu) in na Tihi ocean (na zahodu) s skupno 1290 kilometri obale, 212 km na karibski strani in 1016 km na Pacifiku. Kostarika meji tudi na Nikaragvo na severu (309 km meje) in Panamo na jugovzhodu (330 km meje). Kostarika obsega skupaj 51.100 kvadratnih kilometrov in ima 589 kvadratnih kilometrov teritorialnih voda. Po sredini države od severozahoda do jugovzhoda potekajo trije gorski hrbti: Cordillera de Guanacaste z najvišjim vrhom Miravalles (2020 m), v srednjem delu je Cordillera Central s sedmimi delujočimi [[ognjenik]]i (najvišji vulkan v državi je [[Irazú]] (3431 m) in znamenit [[Arenal]] (1633 m)), na jugovzhodu je Cordillera de Talamanca z najvišjim vrhom države [[Chirripo]] Grande (3819 m); je peti najvišji vrh v Srednji Ameriki. Na stičišču teh gorovij je [[Osrednje podolje]] (''Valle Central'', tudi ''Meseta Central''), poselitveno in gospodarsko središče države. Največje jezero pa je [[jezero Arenal]]. V Kostariki je znanih 14 vulkanov, od katerih jih je bilo v zadnjih 75 letih aktivnih šest. Država je v zadnjem stoletju doživela tudi vsaj deset potresov magnitude 5,7 ali več (3 potrese magnitude 7,0 ali višje). H Kostariki sodi tudi več otokov. Kokosov otok (''Isla del Coco'', 24 kvadratnih kilometrov) izstopa zaradi oddaljenosti od celinske zemlje, 480 kilometrov od Puntarenasa v Tihem oceanu, vendar je otok Calero največji otok v državi (151,6 kvadratnih kilometrov). Več kot 25 % nacionalnega ozemlja Kostarike varuje SINAC (nacionalni sistem ohranitvenih območij), ki nadzira vsa zaščitena območja v državi. Kostarika ima tudi največjo gostoto vrst na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |title=estudiofi |publisher=Inbio.ac.cr |accessdate=26 June 2010 |archive-date=2010-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100301131356/http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |url-status=dead }}</ref> Ker je Kostarika ozka država, razvodje poteka po sredini, zato so reke kratke in se strmo spuščajo na obe strani v morje. Najdaljša (190 km) je San Juan, iztok iz jezera Nikaragva. === Podnebje === [[Podnebje]] je tropsko. Vendar ima država številne mikroklime, odvisno od višine, padavin, topografije in geografije vsake posamezne regije. Sezone so določene s tem, koliko dežja pade v določenem obdobju. Leto lahko razdelimo na dve obdobji: sušno, ki ga prebivalci poznajo kot poletje (''verano'') in deževno sezono, ki je lokalno znana kot zima (''invierno''). Poletna ali sušna sezona traja od decembra do aprila, zimska ali deževna sezona pa od maja do novembra, kar skoraj sovpada s sezono orkanov v Atlantiku in v tem času v nekaterih regijah stalno dežuje. Največ padavin je na območju Karibov na osrednjih gorah Kordiljere z letno količino padavin nad 5000 mm (v San Joséju pade letno v povprečju 1867&nbsp;mm padavin, v Puerto Limón na karibski obali pa 3518&nbsp;mm, kar je skoraj dvakrat toliko). Vlažnost je tudi višja na karibski strani kot na strani Pacifika. Srednja letna temperatura na obalnih nižinah je okoli 27 ° C, 20 ° C v glavnih naseljenih območjih Cordillere Central in pod 10 ° C na vrhu najvišjih gora.<ref>{{navedi splet |last=Eggar |first=Marc |title=Climate/Weather |url=http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |accessdate=28 June 2011 |archive-date=2011-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623201043/http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |url-status=dead }}</ref> === Rastlinstvo in živalstvo === [[File:Red eyed tree frog edit2.jpg|thumb|left|Rdečeoka drevesna žaba (''Agalychnis callidryas'')]] [[File:HeliconiusDorisLinnaeus.jpg|thumb|Metulj ''Heliconius doris'']] Kostarika je dom številnih rastlin in živali. Medtem ko ima država le okoli 0,03 % svetovne kopenske površine, vsebuje 5 % svetovne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].<ref name="Guardian07">{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/travel/2007/may/26/saturday.costarica | publisher=The Guardian |title= Shades of green |author= Leo Hickman |date=26 May 2007|accessdate=8 June 2008 | location=London}}</ref><ref name="Honey99">{{Cite journal | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise?| url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone | pages = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/128 128]–181| publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn= 1-55963-582-7}} Chapter 5. Costa Rica: On the Beaten Path</ref> Približno 25 % ozemlja države je v zaščitenih nacionalnih parkih in zavarovanih območjih<ref>{{navedi splet|url=http://unfccc.int/resource/docs/2006/sbsta/eng/misc05.pdf |title=United Nations Framework Convention on Climate Change. "Issues relating to reducing emissions from deforestation in developing countries and recommendations on any further process" |format=PDF |accessdate=26 June 2010}}</ref>, največji delež zaščitenih območij na svetu (povprečje v razvoju v 13 %, razvito svetovno povprečje 8 %). Kostarika je uspešno uspela zmanjšati [[krčenje gozdov]] od nekaterih najslabših stopenj na svetu od leta 1973 do leta 1989, na skoraj nič do leta 2005.<ref name=ODI1>Jessica Brown and Neil Bird 2010. [http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation Costa Rica sustainable resource management: Successfully tackling tropical deforestation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514083601/http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation |date=14 May 2011 }}. London: Overseas Development Institute</ref> Eden od narodnih parkov, [[narodni park Corcovado]], je mednarodno uveljavljen med ekologi zaradi svoje biotske raznovrstnosti (vključno z [[Velike mačke|velikimi mačkami]] in [[tapirji]]), kjer lahko obiskovalci pričakujejo obilo divjadi<ref>{{navedi splet|url=http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|title=Corcovado National Park Costa Rica|website=costa-rica-guide.com|accessdate=2019-02-27|archive-date=2004-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224123641/http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=350 |title=Diversity of Corcovado National Park |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}</ref>. Corcovado je edini park v Kostariki, kjer je mogoče najti vse štiri vrste opic<ref name=watching>{{navedi knjigo|title=Watching Wildlife Central America|url=https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt|author1=Hunter, L. |author2=Andrew, D.|publisher=Lonely Planet|year=2002|page=[https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt/page/97 97]|isbn=1-86450-034-4}}</ref>. Med njimi je [[navadna kapucinka]] (''Cebus imitator''), [[grivasti vriskač]] (''Alouatta palliata''), ogrožena opica [[Geoffroyeva brezpalčarka]] (''Ateles geoffroyi'') in srednjeameriška veveričja opisa (''Saimiri oerstedii''), ki je bila najdena le na pacifiški obali Kostarike in manjšem delu Paname in je bila ogroženo do leta 2008, ko je bil njen status nadgrajen v ranljiv. Krčenje gozdov, nezakonito trgovanje s hišnimi ljubljenčki in lov so glavni razlogi za njen ogroženi status.<ref>{{IUCN2008|assessor=Wong, G.|assessor2=Cuarón, A.D.|assessor3=Rodriguez-Luna, E.|assessor4=de Grammont, P.C.|last-assessor-amp=yes|year=2008|id=19836|title=Saimiri oerstedii|downloaded=20 February 2009}}</ref> [[Narodni park Tortuguero]] - ime Tortuguero lahko prevedemo kot 'polno želv' - je dom pajkov, opice vriskača in kapucinske; triprstega lenivca (''Bradypus'') in dvoprstnega lenivca (''Choloepus''), 320 vrst ptic in različnih plazilcev. Park je priznan za letno gnezdenje ogrožene [[orjaška črepaha|orjaške črepahe]] (''Chelonia mydas'')in je najpomembnejše gnezdišče za to vrsto. V njem gnezdijo tudi ogromne [[usnjača|usnjače]] (''Dermochelys coriacea''), [[prava kareta]] (''Eretmochelys imbricata'') in [[glavata kareta]] (''Caretta caretta''). V gozdnem rezervatu ''Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde'' živi okoli 2000 rastlinskih vrst, vključno s številnimi orhidejami. V njem je več kot 400 vrst ptic in več kot 100 vrst sesalcev.<ref name="karttv">{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=402 |title=Monteverde Cloud Forest Reserve |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}</ref> V Kostariki je bilo ugotovljenih več kot 840 vrst ptic. Kot v večjem delu Srednje Amerike, so ptičje vrste v Kostariki mešanica severno in južnoameriških vrst. S sadjem bogata drevesa v državi, med katerimi je veliko takih, ki rodijo celo leto, so izjemno pomembna za ptice, od katerih nekatere preživijo ob hrani, ki je sestavljena samo iz ene ali dveh vrst sadja. Med najbolj opaznimi ptičjimi vrstami v državi so: [[kvecal]] (''Pharomachrus mocinno''), [[svetlo rdeča ara]] (''Ara macao''), [[trikrpi zvonarček]] (''Procnias tricarunculatus''), golovrati dežnikar (''cephalopterus glabricollis'') in tukan (''Ramphastos sulfuratus''). ''Instituto Nacional de Biodiversidad'' lahko zbira licenčnine za biološka odkritja medicinskega pomena. Kostarika je središče biološke raznovrstnosti za plazilce in dvoživke, vključno z najhitrejšim tekočim kuščarjem na svetu, iguanom s trnjenjem (Ctenosaura similis).<ref name="Garland1984">{{cite journal|last=Garland|first=T., Jr.|year=1984|title=Physiological correlates of locomotory performance in a lizard: an allometric approach|url=http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|journal=American Journal of Physiology|volume=247|issue=5 Pt 2|pages=R806–R815|pmid=6238543|access-date=2019-02-27|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|url-status=dead}}</ref> == Prebivalstvo == Kostariko sestavlja 65,8 % belcev, 13,65 % [[Mestici|mesticev]], 9,03 % imigrantov, 6,72 % mulatov, 2,40 % ameriških staroselcev (Indijancev), 1,03 % [[črnci|črncev]], 0,21 % Azijcev ter 0,88 % ostalih. Med Kostaričani afriškega porekla je veliko potomcev priseljenih delavcev s področja zahodno afriških otokov, ki v večini govorijo angleško [[kreolščino]]. Kostarika ima najmanjši delež indianskega prebivalstva med srednje ameriškimi državami. Večina prebivalstva so potomci priseljencev iz [[Španija|Španije]]. Večina Indijancev, ki še živijo v državi, živijo odmaknjeni v skupinah na območju Cordillera de Talamanca, vendar so kljub odmaknjenosti zelo podvrženi asimilaciji. Približno 60 % Kostaričanov živi v mestih. Dve tretjini od približno štirih milijonov jih živi v podnebno bolj prijaznem območju hribovitega dela države s stičiščem v centralni dolini ali ''Valle Central'', kjer ležijo pomembnejša mesta kot na primer [[San José (Kostarika)|San José]], [[Heredia]], [[Cartago]] in [[Alajuela]]. Pomembnejši obmorski mesti sta [[Puerto Limón]] ob karibski obali in [[Puntarenas]] ob pacifiški obali. [[Liberia (Kostarika)|Liberia]] je gospodarsko središče severno zahodne regije Guanacaste in ima poleg San Joséja drugo mednarodno letališče v državi. === Veroizpoved === Po najnovejši raziskavi veroizpovedi iz leta 2007, ki jo je izvedla Univerza Kostarike, živi v državi 70,5 % [[rimsko-katoliška cerkev|rimokatolikov]], 13,8 % [[protenstantizem|protestantov]], 11,3 % brez religije ter 4,3 % pripadnikov drugih religij. === Jezik === Uradni jezik je [[španščina]], z nekaterimi kostariškimi posebnostmi. Na atlantski obali najdemo tudi [[angleščina|angleščino]] in zelo razširjeno iz angleščine izpeljano [[kreolščina|kreolščino]], ki ji je zelo podobna jamajška kreolščina (''Jamaika Patois''). Španščina, kot jo govorijo v Kostariki, se nekoliko razlikuje od tiste v Španiji. * Ni razlik med »vos«, »tú« in »usted«. Tako na primer voditelj kostariške verzije oddaje ''Kdo bo milijonar?'' Ignacio Santos v oddaji 8. septembra 2009 kandidate včasih nagovori z »usted«, včasih s »tú«/»vos«. Oblika osebnega zaimka »tú« po izreku večine kostariškega prebivalstva ne spada v tipične oblike nagovora v državi, čeprav se tudi uporablja. Za nagovor se navadno uporabi »usted«, medtem ko »vos« uporabljajo večinoma na območju Cartaga. * Še posebej med moškimi (lahko se uporabi tudi za žensko) se v večini sliši nagovor »mae«, kar bi lahko primerjali s slovenskim »stari«. Velikokrat besedico »mae« uporabljajo tudi kot mašilo med pogovorom, kot v Sloveniji polglasniški e. To predstavlja eno izmed večjih posebnostih v kostariški španščini. * »rr« ( na primer v besedah »rollo« ali »carretera«) se skoraj vedno izgovori kot močen poudarjen r. Tako se v večini izgovarja kadar imamo v besedi samo en ''r'', se posebej kadar sledi ''n'' ali ''l'', ali če je pred njim ''t''. Takšna raba se na primer pojavi v besedah (»carne«, »otro«, »cuatro«, »pasarlo«). * Za določitev določene točke v časovnem obdobju v Kostariki uporabljajo besedo »hasta«. Normalno se ta beseda uporablja za opis določenega časovnega obdobje. Primer: »Vuelvo de Nicoya hasta el martes« namesto »Vuelvo de Nicoya el martes«. * Ob tem obstaja še veliko čisto svojih besed, katere se pojavljajo samo v Kostariki.<ref>http://carretica.com/diccionario/index.asp</ref> == Turizem == [[File:CostaRica25 (8414513243).jpg|thumb|[[Narodni park vulkana Arenal]] je ena izmed turističnih znamenitosti države]] Kostarika je najbolj obiskana država v srednjeameriški regiji<ref name="Statista">{{navedi splet|title=Latin American countries with the largest number of international tourist arrivals in 2015 (in millions)|url=https://www.statista.com/statistics/305482/latin-american-countries-with-the-most-international-tourist-arrivals/|website=Statista|access-date=21 March 2017}}</ref> z 2,9 milijona tujih obiskovalcev v letu 2016, kar je 10 % več kot leta 2015. Leta 2015 je bil turistični sektor odgovoren za 5,8 % BDP države ali 3,4 milijarde $. Leta 2016 je največ turistov prišlo iz ZDA, in sicer z 1.000.000 obiskovalci, sledi Evropa s 434.884 prihodi. Po podatkih Costa Rica Vacations, ko turisti prispejo v državo, jih 22 % odide v Tamarindo, 18 % v Arenal, 17 % gre skozi Liberijo (kjer je mednarodno letališče Daniel Oduber Quirós), 16 % v San José, glavno mesto države (čez mednarodno letališče Juan Santamaría), medtem ko 18 % izbere Manuel Antonio in 7 % Monteverde.<ref name="Costa RIca Vacations">{{navedi splet|title=Costa Rica Vacations|url=http://costaricavacations.com/|website=Costa Rica Vacations|access-date=21 March 2017}}</ref> Do leta 2004 je turizem ustvarjal več prihodkov in deviz kot banane in kava skupaj. Leta 2016 so ocene Svetovnega sveta za potovanja in turizem pokazale neposredni prispevek k BDP v višini 5,1 % in 110.000 neposrednih delovnih mest v Kostariki; skupno število delovnih mest, posredno podprtih s turizmom, je bilo 271.000.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |title=Research |date=2017 |website=www.wttc.org |access-date=4 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720140155/https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |archive-date=20 July 2018 |url-status=dead}}</ref> Kostarika, pionir [[ekoturizem|ekoturizma]], privablja številne turiste v svoje obsežne narodne parke in druga zavarovana območja.<ref>{{navedi knjigo | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise? | page = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5 5] | publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn = 978-1-55963-582-0 | url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5}}</ref> Pot ''[[Camino de Costa Rica]]'' podpira to, saj popotnikom omogoča, da se sprehodijo po državi od atlantske do pacifiške obale. V indeksu konkurenčnosti potovanj in turizma za leto 2011 je bila Kostarika leta 2011 na 44. mestu na svetu in na drugem mestu med državami Latinske Amerike za Mehiko. Do poročila za leto 2017 je država dosegla 38. mesto, rahlo za Panamo.<ref>{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-rica-ranks-38-in-tourism-and-travel-competitiveness-report-2017/62394/|title=Costa Rica Ranks 38th in Tourism and Travel Competitiveness Report 2017 – Costa Rica Star News|date=23 June 2017}}</ref> Deset držav skupine Ethical Traveler na seznamu desetih najboljših etičnih destinacij na svetu za leto 2017 vključuje Kostariko. Država je med zmagovalci dosegla najvišjo oceno pri varovanju okolja. Kostarika je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela obrniti krčenje gozdov in se usmerja k uporabi samo obnovljive energije. === Naravne in kulturne znamenitosti === *'''[[Cartago, Kostarika|Cartago]]''', mesto v Osrednjem podolju ob vznožju ognjenika Irazú, ustanovljeno 1563, večkrat uničeno zaradi izbruhov in potresov; *'''[[Narodni park Guanacaste]]''' (325 km²) obsega vse pokrajinske pasove od obale morja v Papagajskem zalivu, mangrov, edinega ohranjenega listopadnega tropskega gozda v Srednji Ameriki do meglenega gozda na pobočju ognjenika [[Orosí]]. Je del Unescove svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/928 |title = Area de Conservación Guanacaste |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 14 May 2021}}</ref> *'''[[Narodni spomenik Guayabo]]''' je arheološko najdišče v bližini mesta Turrialba. Je skoraj v središču države na južnem pobočju vulkana Turrialba. Državni spomenik obsega približno 2,3 kvadratnega kilometra in je obdan z rastlinsko vegetacijo deževnega gozda, zaradi česar je izjemno živahno zelen zaradi velike količine padavin in bogate zemlje. Le majhen del tega je bil odkrit, izkopan in raziskan.<ref>{{navedi splet |title=Monumento Nacional Guayabo Map |url=http://www.sinac.go.cr/ES/ac/accvc/Mapas/M01_MonuentoNacionalGuayabo.jpg |publisher=SINAC}}</ref> *'''[[Kokosovi otoki]]''' je otok v Tihem oceanu približno 550 km jugozahodno od celine Kostarike. S površino približno 23,85 km² je otok bolj ali manj pravokotne oblike. Je najjužnejša točka geopolitične Severne Amerike, če so vključeni tudi necelinski otoki, in edina kopenska masa nad vodo na Kokosovi tektonski plošči. Celoten Kokosov otok je od leta 1978 razglašen za kostariški narodni park in nima stalnih prebivalcev razen čuvajev kostariškega parka. Kokosov otok, obdan z globokimi vodami s protitokovi, potapljači občudujejo zaradi populacije morskih psov kladvenic, raž, delfinov in drugih velikih morskih vrst. Zaradi edinstvene ekologije otoka in okoliških voda je narodni park Kokosov otok leta 1997 postal Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/820 |title = Cocos Island National Par |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 13 May 2021}}</ref> *'''[[Narodni park La Amistad]]''' je narodni park tudi v delu Paname. V gorovju Cordillera de Talamanca predstavlja tropski deževni gozd. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/205bis]</ref> *'''[[San José]]''' je glavno mesto in gospodarsko središče na 1100 m nmv; Narodno gledališče, Muzej predkolumbovske zlatnine, Muzej žada, Narodni muzej. *'''[[Narodni park Tortuguero]]''' v provinci Limón znotraj ohranitvenega območja Tortuguero v severovzhodnem delu države. Park ima veliko raznolikost biološke raznovrstnosti zaradi obstoja znotraj rezervata enajstih različnih habitatov, vključno z deževnim gozdom, gozdovi mangrov, močvirji, plažami in lagunami. Ker leži v tropskem podnebju, je zelo vlažno in prejme do 6400 mm dežja na leto. Je zaščiteno območje znotraj severovzhodnih karibskih mokrišč in je bil priznan v okviru Ramsarske konvencije 3. marca 1991 zaradi svoje bogate biološke raznovrstnosti in ekosistemov, ki podpirajo ogrožene rastlinske in živalske vrste. *'''[[Narodni park vulkana Irazú]]''' je narodni park v osrednjem ohranitvenem območju Kostarike, ki obsega območje okoli [[Irazú|vulkana Irazú]] v provinci Cartago, ki vključuje nekdanji gozdni rezervat Ruben Torres Rojas, ki se zdaj imenuje gozdni rezervat Prusia. Vulkan je še vedno aktiven. Park je kraj projekta pogozdovanja, da bi obnovili območje, ki so ga uničili izbruhi. Gozd je sestavljen iz iglavcev in drugih eksotičnih in avtohtonih vrst ter avtohtonega gozda, sestavljenega predvsem iz hrastov in jelše, ki varuje povodje reke Reventado. Jezero Crater Principal ima nenavadno zelenkasto rumeno barvo, ki jo povzročajo padavine, ki raztapljajo minerale vzdolž sten kraterjev. *'''[[Narodni park vulkana Poás]]''' ima površino približno 65 kvadratnih kilometrov z vrhom na 2700 m. Park je pogosto zaprt za obiskovalce zaradi varnostnih ukrepov zaradi vodnih hlapov in emisij žveplove kisline ter pogostih izbruhov. Je v osrednjem ohranitvenem območju v provinci Alajuela blizu pacifiške obale Kostarike, ki obsega območje okoli [[Poás|vulkana Poás]]. Glavni krater je širok 290 metrov in je precej aktiven s pogostimi majhnimi izbruhi gejzirjev in lave, vendar so bili zadnji večji izbruhi v letih 1952–54. Še dva kraterja sestavljata dele parka, izumrli krater Von Frantzuis in krater Botos. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Costa Rica }} * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html CIA_World_Factbook Costa Rica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |date=2020-05-13 }} * [https://web.archive.org/web/20081025074854/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/costarica.htm Costa Rica] at ''UCB Libraries GovPubs'' * [https://curlie.org/Regional/Central_America/Costa_Rica Costa_Rica] *[http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose Street Art of San Jose by danscape] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190228003959/http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose |date=2019-02-28 }} *[http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1166587.stm Costa Rica profile] iz the BBC News *{{Wikiatlas|Costa Rica}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CR Key Development Forecasts for Costa Rica] iz International Futures ; Vlada in administracija * [https://presidencia.go.cr/ Official website of the government of Costa Rica] ;Trgovina * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/CRI/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Costa Rica] {{OAS}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Kostarika|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Republike]] {{normativna kontrola}} kujbvk5g3vdp7tw9esje3j126p8zsjv Jadransko morje 0 5861 6768680 6718002 2026-10-22T20:24:19Z ~2026-56594-15 267764 /* */ Popravljeno naglasno mesto v skladu z določili Slovenskega pravopisa 2001. 6768680 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Jadran}} {{Infobox sea | name = Jadransko morje | image = Adriatic Sea 2003.jpg | alt = | caption = Satelitska slika Jadranskega morja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Južna Evropa]] | coords = {{Coord|43|N|15|E|type:waterbody_scale:5000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Adiža]], [[Bojana (reka)|Bojana]], [[Drim]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Neretva]], [[Pad]], [[Soča]] | outflow = [[Jonsko morje]] | catchment = 235.000 km² | basin_countries = ''Meje'': [[Italija]], [[Albanija]], [[Hrvaška]], [[Grčija]], [[Črna gora]], [[Slovenija]] in [[Bosna in Hercegovina]]<ref>{{cite report|chapter-url = https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/water/publications/assessment/English/J_PartIV_Chapter6_En.pdf |chapter= Drainage Basin of the Mediterranean Sea|title = Second Assessment of Transboundary Rivers, Lakes and Groundwaters|publisher= [[United Nations Economic Commission for Europe|UNECE]]|date = August 2011}}</ref> | length = 800 km | width = 200 km | area = 138.600 km² | depth = 252.5 m | max-depth = 1233 m | volume = 35.000 km³ | residence_time = 3,4±0,4 let | salinity = 38–39 PSU | shore = 3739,1 km | temperature_high = 28 C | temperature_low = 9 C | frozen = | islands = Več kot 1300 | trenches = | benches = | cities = [[Bari]], [[Benetke]], [[Trst]], [[Split]], [[Pescara]], [[Koper]], [[Šibenik]], [[Rimini]], [[Rijeka]], [[Durrës]], [[Ancona]], [[Zadar]], [[Vlorë]], [[Brindisi]], [[Dubrovnik]], [[Neum]] | reference = <!-- Too many! --> | mapframe-zoom = 4 }} '''Jadránsko mórje''' ali '''Jádran''' (starinsko slovensko ''Sinje morje'' ali ''Ilirsko morje'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [Kartografsko gradivo]|last=Kozler|first=Peter|publisher=Knorr, Anton|year=1864|location=Dunaj|cobiss=51567616}}</ref> {{jezik-hr|Jadransko more}}, {{jezik-sr|Јадранско море}}, {{jezik-it|Mare Adriatico}}, {{jezik-sq|Deti Adriatik}}) je okoli 800 km dolg in 150 km širok [[zaliv]] [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ki deli [[Apeninski polotok]] od [[Balkan]]skega polotoka. == Izvor imena == Izvor imena Jadran je povezan z etruščansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega ''adur'', {{lit}} 'voda', 'morje'.{{sfn|Room|2006|p=20}} V klasični antiki je bilo morje znano kot ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' (''{{transl|la|Mare Hadriaticum}}'', včasih tudi poenostavljeno v ''{{lang|la|Adria}}'') ali redkeje kot ''{{lang|la|Mare Superum}}''; {{lit}} 'Zgornje morje'.<ref>{{cite journal|page=504|publisher=F. and C. Rivington|date=November 1812|journal=The British Critic|volume=40|first=James|last=Playfair|title=System of Geography|url=https://books.google.com/books?id=EQEwAAAAYAAJ&pg=PA504}}</ref> Izraza nista bila sinonima. ''{{lang|la|Mare Adriaticum}}'' na splošno ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od [[Beneški zaliv|Beneškega zaliva]] do [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]]. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji grški viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na različnih mestih, od sosednjega Beneškega zaliva do južne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete.{{sfn|Calmet|Taylor|1830|pp=53–54}} Po drugi strani je ''{{lang|la|Mare Superum}}'' običajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob južni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije.{{sfn|Anthon|2005|p=20}} Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo ''{{lang|la|Mare Dalmaticum}}'', ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika.{{sfn|Tacitus|1853|p=380}} V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Beneški zaliv (italijansko: ''golfo di Venezia''),<ref>{{citation |last= |first= |contribution-url=https://www.biblicalcyclopedia.com/A/adria-or-adriatic-sea.html |contribution=Adria |title=Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature |editor-last=McClintock |editor-first=John |editor-last2=Strong |editor-first2=James |display-editors=0 |publisher=Harper & Bros. |location=New York |date=1880 }}.</ref> čeprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno območje morja, od točke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku. Imena za morje v jezikih okoliških držav so med drugim: {{jezik-sq|Deti Adriatik}}; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mâr Adriatic; {{langx|el|Αδριατική θάλασσα|Adriatikí thálassa}}; istr(sk)o-romunsko Marea Adriatică; {{jezik-it|Mare Adriatico}}; {{jezik-hr|Jadransko more}}; {{jezik-sr|Јадранско море}} in črnogorsko Јадранско море; beneško Mar Adriàtico. V srbščini, hrvaščini in slovenščini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran. == Zgodovina Jadranskega morja == Po svojem nastanku, ekoloških razmerah in živih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Južni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja [[Ocean Tetida|Tetis]], ki je mezozoiku in v začetku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske značilnosti. Geološka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, čeprav so nekateri geološki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi česar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja ločen del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekološke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem južnem delu. Globoki, južni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starejši od plitvega severnega dela, ki je nastal šele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o čemer pričajo številni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu prišlo do nadaljnjih manjših gubanj in splošnega dvigovanja dna, kar je privedlo do povečevanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del današnjega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem južnem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj časa dvigovalo nato pa spet spuščalo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spuščala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnejših obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske značilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in živalski elementi, danes pa Jadran uvrščamo med zmerno topla morja, v katerem žive nekateri relikti, ki sicer živijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob značilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji rečnih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povprečju znižalo za okrog 100 m. Morje je zalilo območje severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Raša, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo današnjo podobo. == Geografija == Jadransko morje je omejeno na severni geografski širini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dolžini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km, široko pa v povprečju 157,4 km; [[Otrantska vrata]] med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuhëzës v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v [[Jonsko morje]], so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno 138 600 km².<ref>Splošni geografski podatki [https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230117145422/https://www.hidrografija.si/splosni-geografski-podatki/|date=2023-01-17}}</ref> [[Slika:Kornati1.jpg|thumb|right|300px|Narodni park Kornati]] [[Slika:SestriceLighthouse.jpg|thumb|right|300px|Svetilnik Sestrice]] Severni del morja je zelo plitev, [[Beneški zaliv]] med južno obalo [[Istra|Istre]] in [[Rimini]]jem redko preseže globino 50 m. Med [[Šibenik]]om in [[Ortona|Ortono]] je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom [[Korčula]] in italijanskim polotokom [[Gargano]] poteka [[Palagruški prag]] (do 170 m). Najglobljo točko približno 1240 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od [[Dubrovnik]]a in zahodno od [[Drač]]a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povprečna globina Jadrana je ocenjena na 252 m. Največji zalivi so poleg Beneškega zaliva s skrajnim severnim - [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], še [[Manfredonijski zaliv]] v Italiji, [[Kvarner]] z [[Mali Kvarner|Malim Kvarnerjem]] in [[Reški zaliv|Reškim zalivom]] med največjim jadranskim polotokom [[Istra|Istro]] in Hrvaškim primorjem z več otoki, med njimi sta dva največja jadranska ([[Krk]] in [[Cres]]), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitejši manjši zalivi [[Novigradsko morje]], [[Šibeniški zaliv]], Splitski in [[Kaštelanski zaliv]], [[Neretvanski kanal]] z [[Malo morje|Malim morjem]] in [[Malostonski zaliv|Malostonskim zalivom]] na Hrvaškem (delno tudi v BiH), [[Boka kotorska|Boka Kotorska]] v Črni gori, v Albaniji pa predvsem [[Drimski zaliv|Drimski]] in [[Valonski zaliv]] (med njima so še [[Lazijski]], [[Draški zaliv|Draški]], [[Kavajski]]...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj [[Laguna|lagun]] in slanih jezer, najbolj znana med njimi je [[Beneška laguna]]. Na jugu Italije je [[Tremitsko otočje]], ki je edino otočje na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrvaška obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrvaškem delu Jadrana so [[Kvarnerski otoki]], [[Zadrski otoki|Zadrski]], [[Srednjedalmatinski otoki|Srednjedalmatinski]] in [[Južnodalmatinski otoki]], pa tudi manjši [[Elafiti]] pri Dubovniku. Približno sredi Jadrana ležijo [[Palagruški otoki]]. Poleg Istre in [[Gargano|Gargana]] je tretji največji polotok na Jadranu [[Pelješac]], na skrajnem jugu Jadranskega morja v [[Albanija|Albaniji]] pa polotok [[Karaburun]], ki zapira [[Valonski zaliv.]] [[Slanost]] Jadranskega morja z 38,3 [[promil|‰]] presega povprečje [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]; v severnem delu ([[Beneški zaliv]]) je zaradi pritoka reke [[Pad]] nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu. == Vetrovi == Za Jadransko morje so značilni naslednji vetrovi: * severnik (N) - [[tramontana]] * sever-severovzhodnik (NNE) - [[burin]] * severovzhodnik (NE) - [[burja]] * vzhodnik (E) - [[levante]] * jugovzhodnik (SE) - [[jugo]], [[široko]] * južnik (S) - [[oštro (veter)|oštro]] * jugozahodnik (SW) - [[lebič]], [[garbin]] * zahodnik (W) - [[ponente]] * severozahodnik (NW) - [[maestral]] Vetrovi in posledično valovi so pomembni za gibanje in mešanje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zračnem pritisku in pihajo z območja visokega zračnega pritiska k območjem nizkim zračnim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dolžine morske površine, na kateri se valovi razvijajo. [[Burja]] je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temveč tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpičnega mešanja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dosežejo le posamezni sunki. Povprečna Na hitrost je precej manjša, a še vedno znaša 100-120 km/h. Burja je najmočnejša v Tržaškem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dosežejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dosežejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Ločimo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo močna burja, spremlja jo deževno in oblačno, včasih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obsežnega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obsežnih razlik v zračnem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim območjem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zračni pritisk iznad Evrope širi proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena. Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pač pa tudi zato, ker ustvarja obilen pršec, ki ponekod močno razširi supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov širok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako močan kot burja. Tramontana je pogostejša na južnem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob deževnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostejši na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno šibkejši, nastaja pa le poleti. Je nočni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral. Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdolžni osi Jadranskega morja. To je topel in vlažen zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja dež. Hitrosti vetra so manjše kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi daljše steze vzdolž Jadrana precej večji. Jugo je zelo močan na južnem delu Jadrana in ne ustvarja pršca tako, kot burja. Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo močan in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima značilne lokalne termične nevihte, v drugih letnih časih pa je posledica močnega anticiklona s središčem južno od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana. == Onesnaženost Jadranskega morja == Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno škodljivemu delovanju človeka, kar ima za posledico onesnaženje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski delček morja. Onesnaževanje vpliva na življenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesnaženjem ( izliv nafte, druge pomorske nesreče, kjer pride do izlitja strupenih snovi, večje podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesnaževanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesnaževanje postopoma spreminja ekološke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poruši. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje. == Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristaniščih == {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=2 class="wikitable" |+ align=center|Promet leta 2002 |- !Pristanišče !Promet [mio. ton] |- |[[Koper]] |align=right|9.431.497 |- |[[Ploče]] |align=right|1.100.000 |- |[[Pulj]] |align=right|494.000 |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |align=right|2.726.500 |- |[[Split]] |align=right|114.000 |- |[[Šibenik]] |align=right|570.000 |- |[[Trst]] |align=right|49.138.575 |- |[[Tržič, Italija]] |align=right|3.270.792 |- |[[Zadar]] |align=right|360.000 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Vir == * "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008. * Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X) * a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7. * "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization. * Blue Flag Programme - Croatia * The Bora Wind of the Adriatic Sea == Zunanje povezave == {{Commons}} * [https://www.nationalgeographic.si/jadransko-morje/ National Geographic Slovenija] * [https://web.archive.org/web/20110912063606/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/Region_5_NGA_ViewerTable.shtml Region 5&nbsp;– Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20110731095550/http://www.charts.noaa.gov/NGAViewer/54131.shtml Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea)] from the National Geospatial-Intelligence Agency * [http://www.obala.hr/ the seashore of our posterity]&nbsp;– video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts [[Kategorija:Jadransko morje| ]] [[Kategorija:Robna morja]] {{normativna kontrola}} 7c967508z6wg8kj0u9k6amy9qlabzvy Seznam slovenskih filozofov 0 9345 6768554 6762474 2026-10-22T13:48:32Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6768554 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filozofija|filozofov]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Adam]] *[[Frane Adam]] *[[Gregor Adlešič]] * [[Anton Ambschel]] * [[Alenka Ambrož]] *[[Rok Ampach]] *[[Gorazd Andrejč]] *[[Viktor Antolin]] *[[Ernest Apfaltrer]] *[[Marko Arnež]] *[[Dejan Aubreht]] *[[Jože Ažman (filozof)|Jože Ažman]] *[[Matej Ažman]] == B == *[[Karolina Babič]] *[[Jan Babnik]] *[[Vasja Badalič]] *[[Eva Dolar Bahovec]] *[[Ana Bajželj]] *[[Robert Barbo Waxenstein]] *[[Izidor Barši]] * [[Ludvik Bartelj]] *[[Vladimir Bartol]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Jan Bednarik]] *[[Alena Begić]] *[[Rok Benčin]] *[[Leopold Benko]] *[[Tina Berden]] *[[Zvonko Bergant]]? * [[Ivan Bernik (filozof)|Ivan Bernik]] * [[Zvonimir Bernot]]? *[[Bratko Bibič]] *[[Igor Bijuklič]] *[[Tina Bilban]] *[[Josip Birsa]] *[[Alojz Bizjak (publicist)|Alojz Bizjak]] *[[Nena Bobovnik]]? *[[Ivan Boh]] * [[Bojan Borstner]] *[[Andrej Božič]]? *[[Mirko Božič]] * [[Miran Božovič]] * [[Janez Bregant]] * [[Pia Brezavšček]] *[[Boris Brezovac]] *([[Bernard Brščič]]) *[[Vinko Brumen]] *[[Matej Budin]] *[[Aleš Bunta]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Petra Cajnko]] *[[Fran Celestin]] *[[Mateja Centa Strahovnik]]? *[[Borut Cerkovnik]] *[[Branko Cestnik]] *[[Jan Ciglenečki]] *[[Janez Ciperle]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Metka Cotič]] * [[Nina Cvar]]? == Č == *[[Nadežda Čačinovič]] *[[Petra Čeferin]] *[[Anton Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Igor Černe]] *[[Franjo Čibej]] *[[Katja Čičigoj]] *[[Boris Čok]]? *[[Jožef Čuček]] *[[Primož Čučnik]] == D == *[[Božidar Debenjak]] *[[Luka Debevec Mayer]] *[[Franc Derganc (1877–1939)|Franc Derganc]] *[[Valter Bruno Dermota]] *[[Andrej Detela]]? *[[Jure Detela]]? *[[Branko Diehl]] *[[Ignacij Dinzl]] *[[Vlado Dimovski]] *[[Filip Dobranić]] * [[Mladen Dolar]] *[[Simon Dolar]] * [[Sašo Dolenc]] *[[Robert Dolinar]] *[[Janez Anton Dolničar]] *[[Andrej Drapal]] *[[Franc Dovnik]] == E == *[[Silvin Eiletz]] *[[Karel Enders]] *[[Jurij Erber]] *[[Franc Anton Erber]] *[[Anton Erberg]] *[[Franc Jakob Erberg]] *[[Aleš Erjavec]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Tomaž Erzar]] *[[Manca Erzetič]] == F == * [[Janez Fabijan]] * [[Klemen Fele]] * [[Anton Fister]] * [[Boris Fras]] *[[Ignacija Fridl Jarc]] *[[Franc Friškovec]]? *([[Boris Furlan]]) == G == * [[Aljoša Gadžijev]]? *[[Smiljana Gartner]] *[[Magdalena Germek]] * [[Franc Ksaver Gmeiner]] *[[Andrej Gnezda]] *[[Stanko Gogala]] *[[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček (Kermauner)]] *[[Tea Golob]]? *[[Gregor Golobič]] *[[Andrej Gosar]]? *[[Anton Gregorin]] *[[Uroš Grilc]] * [[Vekoslav Grmič]] *[[Tomaž Grušovnik]] *[[Karel Gržan]] *[[Marina Gržinić]] == H == *[[Simon Hajdini]] *[[Manuela Ham]] *[[Cvetka Hedžet Tóth]] *[[Martin Hergouth]] *[[Gracijan Heric]] *[[Mihael Herman]] *[[Herman Koroški]] *[[Alenka Hladnik]] * [[Jože Hlebš]] *[[Evgenij Hočevar]] *[[Josip Hohnjec]] *[[Nika Hölcl Praper]]? *[[Milan Hosta]] *[[Slavko Hozjan]] *[[Mirko Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Tine Hribar]] *[[Valentina Hribar Sorčan]] *[[Emil Hrovat]] (1909-72) * [[Jože Hrovat (filozof)|Jože Hrovat]] * [[Vanja Huzjan]] * [[Matija Hvale]] == I == * [[Andreja Inkret]] * [[Anton Ivančič (agronom)|Anton Ivančič]] == J == *[[Matjaž Jager]]? *[[Anton Jamnik]] *[[Matija Jan]] - Fifi *[[Žitomir Janežič]] *[[Janez Janžekovič]] * [[Anton Bonaventura Jeglič]] * [[Luka Jeran]] *[[Irenej Jerič]] * [[Frane Jerman]] * ([[Janez Jerovšek]]) *[[Maksimilijan Jezernik]] *[[Ana Jovanović]] *[[Bojana Jovićević]] * [[Klement Jug]] * [[Janez Juhant]] * [[Tomaž Jurca]]? * [[Ivan Jurič]] *([[Janez Justin]]) *[[Jelena Justin]]? *[[Ana Juvančič Mehle]] == K == * [[Valentin Kalan]] *[[Jernej Kaluža]] *[[Tjaša Kancler]]? *[[Zoran Kanduč]]? *[[Krištof Kandut]] * [[Božidar Kante]] * [[Edvard Kardelj]]? * [[Mario Kardum]] * [[Franc Samuel Karpe]] *[[Ivan Kejžar]] *[[Taras Kermauner]] *[[Jelka Kernev Štrajn]]? *[[Ivo Kerže]] *[[Andrej Kirn]] *[[Gal Kirn]] *[[Ciril Klajnšček]] * [[Friderik Klampfer]] *[[Peter Klepec (filozof)|Peter Klepec]] *[[Mala Kline]] * [[Branko Klun]] * [[Klemen Klun]] * [[Žiga Knap]] *[[Nataša Kne|Nataša]] Leben? * [[Zdravko Kobe]] *[[Gorazd Kocijančič]] *[[Matic Kocijančič]] *[[Ingrid Kodelja]] *[[Zdenko Kodelja]] *[[Pavel Kogej]] *[[Nina Kojima]] *[[Aljoša Kolenc]] *[[Bara Kolenc]] *[[Katja Kolšek]] *[[Pavel Koltaj]] * [[Milan Komar]] * [[Dean Komel]] * [[Mirt Komel]] *[[Svit Komel]] * [[Andrina Tonkli Komel]] *[[Urban Kordeš]] *[[Gorazd Korošec]] *([[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]) *[[Viktorija Kos]]? *[[Vladimir Kos]] *[[Franc Kosar]] * [[Franc Kosec]] *[[Blaž Kosovel]] *[[Ivan Kosovel (1952)|Ivan Kosovel]] (1952-2000) *[[Miha Kosovel]] *[[Aleš Košar]] * [[Rudolf Kotnik (filozof)|Rudolf Kotnik]] * [[Lia Lola V. Kotnik]] * [[Edvard Kovač]] * [[Fran Kovačič]] *[[Jani Kovačič]] *[[Martin Kovačič]] *[[Peter Kovačič Peršin]] *[[Primož Kozak]] *[[Dragica Krajnc]] *[[Nina Krajnik]] *[[Albin Kralj]] *[[Uroš Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Aljoša Kravanja]] *[[Jela Krečič]] Žižek * [[Lev Kreft]] *[[Janez Evangelist Krek]] *([[Zdenka Kristan]]) * [[Josip Križan]] *[[Gregor Kroupa]] *[[Janez Krstnik Kružila]] (Cruxilla) *[[Samo Krušič]] *[[Lea Kuhar]] *[[Avguštin Kukovič]] *[[Mojca Kumerdej]] *[[Bojana Kunst Štromajer]] * [[Martin Kuralt]] * [[Mateja Kurir]] Borovčić * [[Arne Kušej]] *([[Tonči Kuzmanić]]) *[[Peter Kvaternik]]? == L == * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Urška Lampret]] *[[Leopold Lenard]] *[[Alfred Leskovec]] *[[Matjaž Ličer]] *[[Vojislav Likar]] * [[Jožef Kalasanc Likavec]] *[[Matija Lipold]] *[[Bogdan Lipovšek]] *[[Martin Lipovšek]] *[[Just Locatelli]] * [[Cene Logar]] *[[Tea Logar]] *[[Aleš Lokar]]? *[[Andrej Lokar]] *[[Dragotin Lončar]]? *[[Maja Lovrenov]] *[[Janko Lozar Mrevlje]] *[[Uroš Lubej]] *[[Peter Lukan]] *[[Izar Lunaček|Tilen Izar Lunaček]] == M == *[[Ernst Mach]] *[[Dušan Macura]] *[[Boris Majer]] *[[Katarina Majerhold]] *[[Maja Malec]] *([[Ernst Mally|Ernest Mally]]) *[[Georg Mally]] *[[Marko Markič]] *[[Mihael Markič]] * [[Olga Markič]] *[[Hieronim Markilič]] *[[Ana Martinjak Ratej]] *[[Martin Matek]] *[[Jurij Matjašič]] *[[Dejan Meh Savić]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Aleš Mendiževec]] *([[Božidar Merc]]) *[[Iris Merkač]] *[[Boris Mihačevič]]/[[Borislav Mihačević]] *[[Jonas Miklavčič]] *([[Fran Miklošič]]) * [[Maja Milčinski]] *[[Jožef Mirt|(Jožef Mirt]]) * [[Jožef Mislej|Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Nenad Miščević]] *[[Josef Anton Mitsch]] *[[Peter Mlakar]] *([[Rastko Močnik]]) *[[Vinko Močnik]] * [[Gregor Moder]] *[[Valter Motaln]] * [[Helena Motoh]] *[[Peter Muhič]] (+1600) *[[Jožef Muhovič]] *[[Maja Murnik]] == N == *[[Miha Naglič]] *[[Martin Nahtigal]] *[[Boštjan Narat]] *[[Maruša Nardoni]]? *[[Alojzij Nastran]] *[[Ignac Navernik]] *[[Boštjan Nedoh]] *[[Josip Nejedli]] *[[Bogomir Novak]] * [[Jožef Novak (filozof)|Jožef Novak]] == O == * [[Miklavž Ocepek]] * [[Domen Ograjenšek]] *[[Marjan Ogrinc]] * [[Luka Omladič]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Janez Krstnik Osgnach]]/Ošnjak *[[Borut Osojnik]] *[[Iztok Osojnik]]? * [[Borut Ošlaj]] * [[Jožef Ošlaj]] * [[Vinko Ošlak]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Henrich Pabst]] * [[Miloš Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Matija Pak]] * [[Boris Palčič]] *[[Jurij Pauschek]] *([[Marijan Pavčnik]]) * [[Andrej Pavlica]] *[[Primož Pečenko]] *[[Hubert Pehani]]? *([[Marijan Peklaj]]) * [[Stojan Pelko]] * [[Franc Albert Pelzhoffer]] (1643–1710) * ([[Anton Perenič]]) *[[Jan Peršič]] *[[Sebastijan Pešec]] *[[Nina Petek]] *[https://cris.cobiss.net/ecris/si/en/researcher/70154 Tara Peternell] * [[Robert Petkovšek]] * [[Mateja Pevec Rozman]] * [[Gotfrid Pfeifer]] *[[Borut Pihler]] * [[Andrej Pinter]] *[[Gašper Pirc]] *([[Dušan Pirjevec]]) *[[Jernej Pisk]] * ([[Leonid Pitamic]]) * [[Franci Pivec]] * Rok Plavčak *[[Igor Pleško]] *[[Jože Plevnik]]? * [[Franjo Podgornik]] *[[Jasmina Podlesek]] *[[Gregor Podlogar]] *([[Slavko Podmenik]]) *[[Jurij Žiga Pogačnik]] *[[Goran Potočnik Černe]] * [[Matjaž Potrč]] * [[Franc Poznič]] * [[Pavel Požar]] *[[Jožef Premrov|Jože(f) Premrov]] *[[Brikcij Preprost]] *[[Anton Prešeren]] * [[Igor Pribac]] *[[Aleš Primc]] *([[Jovita Pristovšek]])? *[[Miklavž Prosenc]] *[[Miran Puconja]]? *[[Mojca Puncer]] *[[Anton Purgstall]] == R == *[[Raid Al-Daghistani]] *[[Pavle Rak]] *[[Gvido Rant]] *[[Jože Rant]] (Jose A. Rani) *[[Maja Ratej]] *[[Jani Razpotnik]]? *[[Ivan Rebernik]] *[[Tanja Rebula]] *[[Johannes Ferdinand Rechbach]] *[[Ambrož Redeskini|Ambrož (Ambrozij) Redeskini]] *[[Joseph Reichenau]] *[[Bogumil M. Remec]] *[[Peter Pavel Remec]] *[[Primož Repar]] *[[Tadej Rifel]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Rado Riha]] * [[Damjan Ristić]]? * [[Maks Robič]] *[[Vinko Rode]] *[[Lovrenc Rogelj]] *[[Ivan Rojnik]] *[[Mihajlo Rostohar]]? *([[Jana S. Rošker]]) *[[Andrej Rot]] *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]]? *[[Tatjana Rozman]] *[[Jože Ručigaj]] *[[Matevž Rudl]] *[[Branko Rudolf]] *[[Maksim Ruesch]] *[[Marina Rugelj]] *[[Mojca Rupar Korošec]] *[[Josip Rus]] *[[Veljko Rus]] *([[Velko S. Rus]]) * [[Vojan Rus]] *[[Dušan Rutar]] == S == * [[Sami Al-Daghistani]] * [[Elizej Sargar]] * [[Renata Salecl]] * [[Mitja Sardoč]]? * [[Dejan Savić|Dejan (Meh) Savić]] * [[Luka Savić]] * [[Alois Schlör]] * [[Ana Schnabl]] *[[Gregor Schoettl]] (Schöttl) *[[Alma Sedlar]] * [[Vladimir Seliškar]] * [[Josip Sernec]] * ([[Tea Sernelj]]) * [[Jernej Sever]] *[[Jan Simončič]] *[[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] *[[Jure Simoniti]] *[[Vid Simoniti]] *[[Adnan Sivić]] *[[Žiga Skerpin]] (Sigismund Skerpin/Škrpin) *[[Andrej Skrbinek]] *[[Štefan Smej]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Vid Snoj]] *[[Alma Sodnik]] *[[Alenka Spacal]] *([[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]]) *[[Mihael Fidel Sreš]] * [[Vladimir Sruk|Vladimir (Vlado) Sruk]] *[[Wolfgang Stegmüller]] (po materi slovenskega rodu) *[[Jadran Sterle]] * [[Vojko Strahovnik]] *[[Janez Strehovec]] *[[Anton Stres]] *[[Gregor Strle]] *[[Toma Strle]] *([[France Strmčnik]]) *[[Josip Suchy]]? *[[Martin Sušnik]] *[[Sara Svathi Sharan]] * [[Ivan Svetina]] * [[Rok Svetlič]] == Š == *[[Franjo Šanc|Franc (Franjo) Šanc]] *[[Oskar Šavli]] *[[Jernej Šček]] *[[Rudi Šeligo]] *[[Leo Šešerko]] *[[Marjan Šimenc]] * [[Boris Šinigoj mlajši|Boris Šinigoj ml.]] *[[Matija Šinko]] *([[Alen Albin Širca]]) *([[Andrej Škerlep]]) * [[Lenart Škof]] * [[Kajetan Škraban]] *[[Marcel Štefančič]] * [[Jakob Štelin]] *[[Marko Štempihar]] *[[Jože Šter]] *[[Darko Štrajn]] *[[Varja Štrajn]] *[[Rudi Štrukelj]] *[[Ivan Janez Štuhec]] * [[Vasilij Štukelj Knežević]] *[[Lidija Šumah]] *[[Jelica Šumič Riha]] * [[Danilo Šuster]] * [[Marija Švajncer]] * [[Mladen A. Švarc]] (1952-2001) == T == *[[Ela Taniguchi]] *[[France Terseglav]] *([[Andraž Teršek]]) *[[Janez Frančišek Ferdinand Tirnberger]] *[[Angelik Tominec]] *[[Samo Tomšič]] *[[Andrina Tonkli Komel]] *[[Aljoša Toplak]] *[[Karel Toš]] * [[Cvetka Tóth]] * [[Polona Tratnik]] * [[Luka Trebežnik]] *[[Tadej Troha]] *[[Matej Trontelj]] *[[Borut Trpin]] * [[Anton Trstenjak]] *[[Karel Vladimir Truhlar]] *[[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] *[[Primož Turk]] == U == * [[Andrej Ule]] * [[Karel Ulepič]] *[[Martin Uranič]] * [[Ivo Urbančič]] *[[Jožef Urbanič]] * [[Marko Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Katja Utroša]] == V == * [[France Veber]] * [[Glorjana Veber]] *[[Janez Štefan Verbec]] *[[Jurij Verč]] *[[Matjaž Vesel]] * [[Boris Vezjak]] *[[Milan Vidmar]]? *[[Tomo Virk]]? *[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)? * [[Janez Vodičar]] * [[Andrej Vojska]]? *[[Sebastjan Vörös]] *[[Ivan Vošnjak]] *[[Vendelin Vošnjak]]? *[[Maksimilijan Vraber]] *[[Goran Vranešević]] *[[Primož Vresnik]] *[[Ludvik Vrtačič]] == W == * [[Kastul Weibl]] * [[Sonja Weiss]]? * [[Jurij Wohiniz]] ([[Bohinc]]) == Z == * [[Blaž Zabel]] *[[Darij Zadnikar]] * [[Gita Zadnikar]] *[[Melita Zajc]] *[[Jasmina Založnik]] *[[Boris Zarnik]] *[[Lana Zdravković]] *[[Pavel Zgaga]] * [[Boris Ziherl]] * [[Franci Zore]] *[[Ivan Nepomuk Zore]] *([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Alenka Zupančič Žerdin]] * [[Joca Zurc]] == Ž == *[[Vida Žabot Coppo]] *[[Igor Ž. Žagar]] *[[Bojan Žalec]] *[[Franc Žekar]] (1887-1969) *[[Franc Žel]] *[[Marisa Žele]] *[[Ernest Ženko]] *[[Ana Žerjav]] *[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] * [[Slavoj Žižek]] * [[Leon Žlebnik]] *[[Ivan Žmavc]] *[[Anton Žvan]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Filozofija‎]] *[[seznam filozofov]] *[[seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Filozofov]] [[Kategorija:Slovenski filozofi|*]] 7xda7hxhf71usqo9eoyj2pv6pguwmrt Srbija 0 10325 6768620 6759547 2026-10-22T17:18:55Z Upwinxp 126544 +o politiki 6768620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Република Србија | conventional_long_name = Republika Srbija | common_name = Srbija | common_name2 = Srbije | image_flag = Flag_of_Serbia.svg | image_coat = Coat of arms of Serbia.svg | image_map = Europe-Serbia (2006–2008).svg | map_caption = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)<br/>na [[Evropa|Evropski celini]] (siva) <!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->| national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br/>»Bog pravice«</small></span> | official_languages = [[srbščina]]{{smallsup|1}} | regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} | capital = [[Beograd]] | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Srbije|predsednica]]: | leader_title2 = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]]: | leader_name1 = [[Ana Brnabić]] (v. d.) | leader_name2 = [[Đuro Macut]] | sovereignty_type = Ustanovitev | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kneževina Srbija|kneževina]] | established_event2 = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]] | established_event3 = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]] | established_event4 = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event5 = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]] | established_event6 = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]] | established_event7 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore, 2006|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] | established_date1 = [[780]] | established_date2 = [[1217]] | established_date3 = [[1346]] | established_date4 = [[1878]] | established_date5 = [[1882]] | established_date6 = [[1918]] | established_date7 = [[5. junij]] [[2006]] | area_rank = | area_km2 = 77.474 | percent_water = 0,13 | population_census = 6.647.003 (brez Kosova) | population_census_year = 2022<ref name="popis22">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> | population_density_km2 = 86 | population_density_rank = | demonym = [[Srbi|Srb, Srbkinja]] | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RS">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> | GDP_nominal = 75,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 88. | GDP_PPP = 173,08 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_nominal_per_capita = 11.301 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = 26.074 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 68. | Gini = 33,3 | Gini_year = 2019 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI = 0,802 | HDI_change = | HDI_rank = 63. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | currency = [[srbski dinar]] | currency_code = RSD | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | cctld = [[.rs]]{{smallsup|3}} | calling_code = 381 | iso3166code = RS | vehicle_code = SRB | footnotes = <sup>1</sup> V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.<br/><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].<br/><sup>3</sup>Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]]. }} '''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]). Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava. Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev. Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava. Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ. Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Srbije}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | total_width = 280 | image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg | caption1 = [[Lepenski Vir]] | image2 = Vinca clay figure 02.jpg | caption2 = [[Vinčanska kultura]] }} Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije. Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]]. Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. 1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH). [[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]] Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov. Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]]. == Geografija == [[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]] Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km<sup>2</sup> (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km<sup>2</sup>.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km. {{Multiple image | caption_align = center | align = right | direction = vertical | image1 = Veliki_Kazan.jpg | image2 = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg | image3 = Babin Zub, Stara planina.jpg | caption1 = [[Narodni park Džerdap]] | caption2 = [[Narodni park Tara]] | caption3 = [[Stara planina]], vzhodna Srbija }} Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov. Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}</ref> Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra). Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd. Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti. === Hidrologija === Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km), in [[Timok]] (202&nbsp;km). Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km². Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi. === Podnebje === Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&nbsp;°C (300–500 m), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m).<ref name="temp" /> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. [[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]] Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: * [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije) * severac (hladen in suh severni veter) * moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) * južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) * jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo) == Upravna razdelitev == {{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}} === Regije pred letom 2009 === Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]: * [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]]) * [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]]) Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije. === Regije po letu 2009 === [[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]] Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: * Vojvodina * Beograd * Zahodna regija * Vzhodna regija * Centralna regija * Južna regija * Kosovo Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij. === Upravna okrožja === Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti. === Mesta === Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}} [[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]] [[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]] V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so: * [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563) *[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121) *[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816) * [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580) * [[Leskovac]] * [[Subotica]] * [[Pančevo]] * [[Kruševac]] * [[Kraljevo]] * [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek) * [[Čačak]] * [[Šabac]] * [[Novi Pazar]] * [[Valjevo]] * [[Vranje, Srbija|Vranje]] * [[Zaječar]] * [[Jagodina]] (Svetozarevo) * [[Loznica]] * [[Požarevac]] * [[Smederevo]] * [[Sombor]] * [[Sremska Mitrovica]] * [[Užice]] Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota. == Demografija == {{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}} {{seealso|Demografija Kosova}} [[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]] Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih. Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %). Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76). === Etnične skupine === {{bar box | width=300px | title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2022 | titlebar=#ddd | bars= {{bar percent|Srbi|blue|80.6}} {{bar percent|Madžari|orange|2.8}} {{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}} {{bar percent|Romi|purple|2.0}} {{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}} {{bar percent|Drugi|red|4.2}} }} V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi. <div align="center"><gallery> Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022 Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981 Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002 </gallery></div> === Jezik === [[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]] Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]]. [[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]] === Veroizpoved === Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov. Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike. == Državni simboli == {{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}} [[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]] [[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo. [[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić. Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]]. == Politika == {{glavni|Politika Srbije}} [[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|sličica|levo|Stavba državnega zbora]] Srbija je [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]. Trenutna [[Ustava Republike Srbije|ustava]] je bila sprejeta leta 2006 po razpadu Srbije in Črne gore. [[Državni poglavar]] je [[predsednik Srbije|predsednik]], ki je neposredno izvoljen na vsakih pet let in omejen na dva mandata. Je vrhovni poveljnik vojske in predstavlja državo v mednarodnih zadevah, poleg tega pa parlamentu predlaga mandatarja za sestavo vlade. Odkar je kot predsednik Srbije odstopil [[Aleksandar Vučić]], izvoljen leta [[Predsedniške volitve v Srbiji 2017|2017]] in vnovič leta [[Splošne volitve v Srbiji 2022|2022]], je vršilka dolžnosti predsednika [[Ana Brnabić]]. Izvršilno oblast ima [[Vlada Republike Srbije|vlada]], ki predlaga zakonodajo in proračun, izvršuje zakone ter vodi notranjo in zunanjo politiko. Trenutni [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] je [[Đuro Macut]], ki ga je predsednik Vučić predlagal na položaj po odstopu [[Miloš Vučević|Miloša Vučevića]]. Zakonodajno telo je enodomna [[Narodna skupščina Republike Srbije|Narodna skupščina]], ki jo sestavlja 250 poslancev, izvoljenih po [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]] za štiri leta. Skupščina sprejema zakone in proračun, izvoli in odstavi predsednika vlade, razglasi vojno ter ratificira mednarodne pogodbe in sporazume. Zadnje parlamentarne volitve so potekale leta [[parlamentarne volitve v Srbiji 2023|2023]], naslednje pa so razpisane za 25. oktober 2026. Prve [[politična stranka|politične stranke]] v Srbiji so bile ustanovljene v 80. letih 19. stoletja. Politiko v Kraljevini Srbiji sta obvladovali [[Srbska napredna stranka (Kraljevina Srbija)|Napredna stranka]] in [[Narodna radikalna stranka]]; slednja je ostala vplivna tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V novi Jugoslaviji je bila Srbija enostrankarska republika, ki jo je vodila [[Zveza komunistov Srbije]]. Po koncu socializma leta 1990 je bil obnovljen večstrankarski sistem. Od 2012 je v srbski politiki najmočnejša populistična [[Srbska napredna stranka]]. Predsednik, vlada in narodna skupščina imajo sedeže v Beogradu. === Zunanji odnosi Srbije === Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]]. == Pravosodje == {| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;" |- style="text-align:center; font-size: smaller;" |[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]] |- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;" | '''[[Zgodovina Srbije]]''' |- | * [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]] * [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]] * [[Prva srbska vstaja]] * [[Druga srbska vstaja]] * [[Kneževina Srbija]] * [[Kraljevina Srbija]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] * [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]] * [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]] * Republika Srbija |} [[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev, Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti. Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti. Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku. Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati. Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem. Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]]. Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče. Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča. Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe. === Pravice državljanov === Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino. Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo. Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Srbije}} Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark. === Promet === [[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]] Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].<ref>{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}</ref> Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&nbsp;km, od katerih je 962&nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&nbsp;km je»državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&nbsp;km je lokalnih cest.<ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}</ref> V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&nbsp;km novih avtocest.<ref>{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project<!-- Bot generated title -->|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}</ref> Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.<ref>{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}</ref> [[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]] V Srbiji je 3819&nbsp;km železniških prog, od tega 1279&nbsp;km elektrificiranih in 283&nbsp;km dvotirnih.<ref name="pod2.stat.gov.rs">{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}</ref> Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}</ref> Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.<ref>{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}</ref> Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}</ref> V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.<ref>{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}</ref> V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&nbsp;km plovnih poti (1043&nbsp;km plovnih rek in 673&nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.<ref name="pod2.stat.gov.rs" /> Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.<ref>{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}</ref> == Znamenitosti == {{gallery |File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]] |File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]] |File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]] |File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]] |File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]] }} == Kultura == Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}</ref> Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}} V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti. === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}} Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}<ref>{{navedi splet |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}</ref> Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.<ref name="The Royal Family of Serbia">{{navedi splet | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}</ref> Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić. [[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]] Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).<ref>{{navedi splet|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}</ref> Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),<ref>{{navedi splet|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium & Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}</ref> [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]]. Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}</ref> Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,<ref>{{navedi splet| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}</ref> Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković. Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.<ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}</ref> V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }} * [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije] * [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Serbia}} {{Wikislovar}} * [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA] * [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Slovanske države]] mziojjn1aibtn8ijpthfsud6kiqwfhs 6768621 6768620 2026-10-22T17:21:03Z Upwinxp 126544 6768621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Република Србија | conventional_long_name = Republika Srbija | common_name = Srbija | common_name2 = Srbije | image_flag = Flag_of_Serbia.svg | image_coat = Coat of arms of Serbia.svg | image_map = Europe-Serbia (2006–2008).svg | map_caption = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)<br/>na [[Evropa|Evropski celini]] (siva) <!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->| national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br/>»Bog pravice«</small></span> | official_languages = [[srbščina]]{{smallsup|1}} | regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} | capital = [[Beograd]] | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Srbije|predsednica]]: | leader_title2 = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]]: | leader_name1 = [[Ana Brnabić]] (v. d.) | leader_name2 = [[Đuro Macut]] | sovereignty_type = Ustanovitev | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kneževina Srbija|kneževina]] | established_event2 = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]] | established_event3 = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]] | established_event4 = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event5 = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]] | established_event6 = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]] | established_event7 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore (2006)|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] | established_date1 = [[780]] | established_date2 = [[1217]] | established_date3 = [[1346]] | established_date4 = [[1878]] | established_date5 = [[1882]] | established_date6 = [[1918]] | established_date7 = [[5. junij]] [[2006]] | area_rank = | area_km2 = 77.474 | percent_water = 0,13 | population_census = 6.647.003 (brez Kosova) | population_census_year = 2022<ref name="popis22">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> | population_density_km2 = 86 | population_density_rank = | demonym = [[Srbi|Srb, Srbkinja]] | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RS">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> | GDP_nominal = 75,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 88. | GDP_PPP = 173,08 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_nominal_per_capita = 11.301 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = 26.074 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 68. | Gini = 33,3 | Gini_year = 2019 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI = 0,802 | HDI_change = | HDI_rank = 63. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | currency = [[srbski dinar]] | currency_code = RSD | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | cctld = [[.rs]]{{smallsup|3}} | calling_code = 381 | iso3166code = RS | vehicle_code = SRB | footnotes = <sup>1</sup> V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.<br/><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].<br/><sup>3</sup>Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]]. }} '''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]). Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava. Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev. Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava. Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ. Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Srbije}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | total_width = 280 | image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg | caption1 = [[Lepenski Vir]] | image2 = Vinca clay figure 02.jpg | caption2 = [[Vinčanska kultura]] }} Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije. Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]]. Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. 1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH). [[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]] Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov. Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]]. == Geografija == [[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]] Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km<sup>2</sup> (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km<sup>2</sup>.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km. {{Multiple image | caption_align = center | align = right | direction = vertical | image1 = Veliki_Kazan.jpg | image2 = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg | image3 = Babin Zub, Stara planina.jpg | caption1 = [[Narodni park Džerdap]] | caption2 = [[Narodni park Tara]] | caption3 = [[Stara planina]], vzhodna Srbija }} Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov. Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}</ref> Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra). Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd. Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti. === Hidrologija === Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km), in [[Timok]] (202&nbsp;km). Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km². Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi. === Podnebje === Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&nbsp;°C (300–500 m), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m).<ref name="temp" /> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. [[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]] Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: * [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije) * severac (hladen in suh severni veter) * moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) * južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) * jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo) == Upravna razdelitev == {{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}} === Regije pred letom 2009 === Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]: * [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]]) * [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]]) Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije. === Regije po letu 2009 === [[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]] Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: * Vojvodina * Beograd * Zahodna regija * Vzhodna regija * Centralna regija * Južna regija * Kosovo Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij. === Upravna okrožja === Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti. === Mesta === Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}} [[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]] [[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]] V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so: * [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563) *[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121) *[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816) * [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580) * [[Leskovac]] * [[Subotica]] * [[Pančevo]] * [[Kruševac]] * [[Kraljevo]] * [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek) * [[Čačak]] * [[Šabac]] * [[Novi Pazar]] * [[Valjevo]] * [[Vranje, Srbija|Vranje]] * [[Zaječar]] * [[Jagodina]] (Svetozarevo) * [[Loznica]] * [[Požarevac]] * [[Smederevo]] * [[Sombor]] * [[Sremska Mitrovica]] * [[Užice]] Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota. == Demografija == {{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}} {{seealso|Demografija Kosova}} [[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]] Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih. Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %). Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76). === Etnične skupine === {{bar box | width=300px | title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2022 | titlebar=#ddd | bars= {{bar percent|Srbi|blue|80.6}} {{bar percent|Madžari|orange|2.8}} {{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}} {{bar percent|Romi|purple|2.0}} {{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}} {{bar percent|Drugi|red|4.2}} }} V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi. <div align="center"><gallery> Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022 Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981 Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002 </gallery></div> === Jezik === [[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]] Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]]. [[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]] === Veroizpoved === Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov. Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike. == Državni simboli == {{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}} [[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]] [[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo. [[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić. Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]]. == Politika == {{glavni|Politika Srbije}} [[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|sličica|levo|Sedež narodne skupščine]] Srbija je [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]. Trenutna [[Ustava Republike Srbije|ustava]] je bila sprejeta leta 2006 po razpadu Srbije in Črne gore. [[Državni poglavar]] je [[predsednik Srbije|predsednik]], ki je neposredno izvoljen na vsakih pet let in omejen na dva mandata. Je vrhovni poveljnik vojske in predstavlja državo v mednarodnih zadevah, poleg tega pa parlamentu predlaga mandatarja za sestavo vlade. Odkar je kot predsednik Srbije odstopil [[Aleksandar Vučić]], izvoljen leta [[Predsedniške volitve v Srbiji 2017|2017]] in vnovič leta [[Splošne volitve v Srbiji 2022|2022]], je vršilka dolžnosti predsednika [[Ana Brnabić]]. Izvršilno oblast ima [[Vlada Republike Srbije|vlada]], ki predlaga zakonodajo in proračun, izvršuje zakone ter vodi notranjo in zunanjo politiko. Trenutni [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] je [[Đuro Macut]], ki ga je predsednik Vučić predlagal na položaj po odstopu [[Miloš Vučević|Miloša Vučevića]]. Zakonodajno telo je enodomna [[Narodna skupščina Republike Srbije|Narodna skupščina]], ki jo sestavlja 250 poslancev, izvoljenih po [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]] za štiri leta. Skupščina sprejema zakone in proračun, izvoli in odstavi predsednika vlade, razglasi vojno ter ratificira mednarodne pogodbe in sporazume. Zadnje parlamentarne volitve so potekale leta [[parlamentarne volitve v Srbiji 2023|2023]], naslednje pa so razpisane za 25. oktober 2026. Prve [[politična stranka|politične stranke]] v Srbiji so bile ustanovljene v 80. letih 19. stoletja. Politiko v Kraljevini Srbiji sta obvladovali [[Srbska napredna stranka (Kraljevina Srbija)|Napredna stranka]] in [[Narodna radikalna stranka]]; slednja je ostala vplivna tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V novi Jugoslaviji je bila Srbija enostrankarska republika, ki jo je vodila [[Zveza komunistov Srbije]]. Po koncu socializma leta 1990 je bil obnovljen večstrankarski sistem. Od 2012 je v srbski politiki najmočnejša populistična [[Srbska napredna stranka]]. Predsednik, vlada in narodna skupščina imajo sedeže v Beogradu. === Zunanji odnosi Srbije === Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]]. === Pravosodje === {| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;" |- style="text-align:center; font-size: smaller;" |[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]] |- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;" | '''[[Zgodovina Srbije]]''' |- | * [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]] * [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]] * [[Prva srbska vstaja]] * [[Druga srbska vstaja]] * [[Kneževina Srbija]] * [[Kraljevina Srbija]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] * [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]] * [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]] * Republika Srbija |} [[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev, Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti. Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti. Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku. Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati. Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem. Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]]. Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče. Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča. Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe. === Pravice državljanov === Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino. Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo. Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Srbije}} Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark. === Promet === [[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]] Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].<ref>{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}</ref> Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&nbsp;km, od katerih je 962&nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&nbsp;km je»državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&nbsp;km je lokalnih cest.<ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}</ref> V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&nbsp;km novih avtocest.<ref>{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project<!-- Bot generated title -->|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}</ref> Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.<ref>{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}</ref> [[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]] V Srbiji je 3819&nbsp;km železniških prog, od tega 1279&nbsp;km elektrificiranih in 283&nbsp;km dvotirnih.<ref name="pod2.stat.gov.rs">{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}</ref> Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}</ref> Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.<ref>{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}</ref> Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}</ref> V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.<ref>{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}</ref> V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&nbsp;km plovnih poti (1043&nbsp;km plovnih rek in 673&nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.<ref name="pod2.stat.gov.rs" /> Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.<ref>{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}</ref> == Znamenitosti == {{gallery |File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]] |File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]] |File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]] |File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]] |File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]] }} == Kultura == Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}</ref> Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}} V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti. === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}} Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}<ref>{{navedi splet |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}</ref> Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.<ref name="The Royal Family of Serbia">{{navedi splet | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}</ref> Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić. [[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]] Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).<ref>{{navedi splet|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}</ref> Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),<ref>{{navedi splet|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium & Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}</ref> [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]]. Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}</ref> Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,<ref>{{navedi splet| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}</ref> Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković. Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.<ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}</ref> V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }} * [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije] * [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Serbia}} {{Wikislovar}} * [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA] * [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Slovanske države]] gfpexgttp65kxc52amygefo17ak3spf 6768630 6768621 2026-10-22T17:34:28Z Upwinxp 126544 /* Politika */ še sklici 6768630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Република Србија | conventional_long_name = Republika Srbija | common_name = Srbija | common_name2 = Srbije | image_flag = Flag_of_Serbia.svg | image_coat = Coat of arms of Serbia.svg | image_map = Europe-Serbia (2006–2008).svg | map_caption = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)<br/>na [[Evropa|Evropski celini]] (siva) <!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->| national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br/>»Bog pravice«</small></span> | official_languages = [[srbščina]]{{smallsup|1}} | regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} | capital = [[Beograd]] | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Srbije|predsednica]]: | leader_title2 = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]]: | leader_name1 = [[Ana Brnabić]] (v. d.) | leader_name2 = [[Đuro Macut]] | sovereignty_type = Ustanovitev | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kneževina Srbija|kneževina]] | established_event2 = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]] | established_event3 = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]] | established_event4 = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event5 = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]] | established_event6 = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]] | established_event7 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore (2006)|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] | established_date1 = [[780]] | established_date2 = [[1217]] | established_date3 = [[1346]] | established_date4 = [[1878]] | established_date5 = [[1882]] | established_date6 = [[1918]] | established_date7 = [[5. junij]] [[2006]] | area_rank = | area_km2 = 77.474 | percent_water = 0,13 | population_census = 6.647.003 (brez Kosova) | population_census_year = 2022<ref name="popis22">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> | population_density_km2 = 86 | population_density_rank = | demonym = [[Srbi|Srb, Srbkinja]] | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RS">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> | GDP_nominal = 75,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 88. | GDP_PPP = 173,08 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_nominal_per_capita = 11.301 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = 26.074 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 68. | Gini = 33,3 | Gini_year = 2019 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI = 0,802 | HDI_change = | HDI_rank = 63. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | currency = [[srbski dinar]] | currency_code = RSD | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | cctld = [[.rs]]{{smallsup|3}} | calling_code = 381 | iso3166code = RS | vehicle_code = SRB | footnotes = <sup>1</sup> V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.<br/><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].<br/><sup>3</sup>Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]]. }} '''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]). Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava. Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev. Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava. Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ. Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Srbije}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | total_width = 280 | image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg | caption1 = [[Lepenski Vir]] | image2 = Vinca clay figure 02.jpg | caption2 = [[Vinčanska kultura]] }} Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije. Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]]. Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. 1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH). [[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]] Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov. Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]]. == Geografija == [[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]] Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km<sup>2</sup> (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km<sup>2</sup>.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km. {{Multiple image | caption_align = center | align = right | direction = vertical | image1 = Veliki_Kazan.jpg | image2 = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg | image3 = Babin Zub, Stara planina.jpg | caption1 = [[Narodni park Džerdap]] | caption2 = [[Narodni park Tara]] | caption3 = [[Stara planina]], vzhodna Srbija }} Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov. Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}</ref> Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra). Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd. Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti. === Hidrologija === Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km), in [[Timok]] (202&nbsp;km). Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km². Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi. === Podnebje === Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&nbsp;°C (300–500 m), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m).<ref name="temp" /> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. [[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]] Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: * [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije) * severac (hladen in suh severni veter) * moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) * južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) * jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo) == Upravna razdelitev == {{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}} === Regije pred letom 2009 === Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]: * [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]]) * [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]]) Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije. === Regije po letu 2009 === [[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]] Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: * Vojvodina * Beograd * Zahodna regija * Vzhodna regija * Centralna regija * Južna regija * Kosovo Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij. === Upravna okrožja === Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti. === Mesta === Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}} [[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]] [[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]] V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so: * [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563) *[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121) *[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816) * [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580) * [[Leskovac]] * [[Subotica]] * [[Pančevo]] * [[Kruševac]] * [[Kraljevo]] * [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek) * [[Čačak]] * [[Šabac]] * [[Novi Pazar]] * [[Valjevo]] * [[Vranje, Srbija|Vranje]] * [[Zaječar]] * [[Jagodina]] (Svetozarevo) * [[Loznica]] * [[Požarevac]] * [[Smederevo]] * [[Sombor]] * [[Sremska Mitrovica]] * [[Užice]] Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota. == Demografija == {{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}} {{seealso|Demografija Kosova}} [[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]] Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih. Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %). Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76). === Etnične skupine === {{bar box | width=300px | title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2022 | titlebar=#ddd | bars= {{bar percent|Srbi|blue|80.6}} {{bar percent|Madžari|orange|2.8}} {{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}} {{bar percent|Romi|purple|2.0}} {{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}} {{bar percent|Drugi|red|4.2}} }} V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi. <div align="center"><gallery> Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022 Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981 Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002 </gallery></div> === Jezik === [[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]] Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]]. [[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]] === Veroizpoved === Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov. Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike. == Državni simboli == {{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}} [[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]] [[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo. [[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić. Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]]. == Politika == {{glavni|Politika Srbije}} [[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|sličica|levo|Sedež narodne skupščine]] Srbija je [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]. Trenutna [[Ustava Republike Srbije|ustava]] je bila sprejeta leta 2006 po razpadu Srbije in Črne gore.<ref>{{navedi splet |title=Serbia: Constitution of The Republic of Serbia |url=http://www.wipo.int/wipolex/en/details.jsp?id=7378 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010153548/http://www.wipo.int/wipolex/en/details.jsp?id=7378 |archive-date=2017-10-10 |access-date=2013-10-19 |work=Wipo.int}}</ref> [[Državni poglavar]] je [[predsednik Srbije|predsednik]], ki je neposredno izvoljen na vsakih pet let in omejen na dva mandata. Je vrhovni poveljnik vojske in predstavlja Srbijo v državi in tujini, poleg tega pa parlamentu predlaga mandatarja za sestavo vlade.<ref>{{Navedi splet |title=Nadležnosti |url=https://www.predsednik.rs/lat/predsednik/nadleznosti |access-date=2026-10-22 |website=Predsednik Republike Srbije}}</ref> Odkar je kot predsednik Srbije odstopil [[Aleksandar Vučić]], izvoljen leta [[Predsedniške volitve v Srbiji 2017|2017]] in vnovič leta [[Splošne volitve v Srbiji 2022|2022]], je vršilka dolžnosti predsednika [[Ana Brnabić]].<ref>{{Navedi novice |date=2026-09-28 |title=Ana Brnabić v.d. predsednika Republike, izbori za predsednika najkasnije za tri meseca |url=https://rtv.rs/sr_lat/politika/ana-brnabic-v.d.-predsednika-republike-izbori-za-predsednika-najkasnije-za-tri-meseca_1746806.html |work=Radio-televizija Vojvodine}}</ref> Izvršilno oblast ima [[Vlada Republike Srbije|vlada]], ki predlaga zakonodajo in proračun, izvršuje zakone ter vodi notranjo in zunanjo politiko. Trenutni [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] je [[Đuro Macut]], ki ga je predsednik Vučić predlagal na položaj po odstopu [[Miloš Vučević|Miloša Vučevića]].<ref>{{Navedi novice |date=2025-04-06 |title=Srbski mandatar je zdravnik in profesor Đuro Macut, ki je predaval v "Ćacilendu" |url=https://n1info.si/novice/svet/vucic-sporocil-novi-srbski-mandatar-bo-duro-macuta/ |work=N1 Slovenija}}</ref> Zakonodajno telo je enodomna [[Narodna skupščina Republike Srbije|Narodna skupščina]], ki jo sestavlja 250 poslancev, izvoljenih po [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]] za štiri leta. Skupščina med drugim sprejema zakone in proračun, izvoli in odstavi predsednika vlade, razglasi vojno in izredno stanje ter ratificira mednarodne pogodbe in sporazume.<ref>{{Navedi splet |title=Nadležnost i ovlašćenja Narodne skupštine |url=https://www.parlament.gov.rs/narodna-skupstina-/uloga-i-nacin-rada/nadleznost.2533.html |access-date=2026-10-22 |website=Narodna skupština Republike Srbije}}</ref> Zadnje parlamentarne volitve so potekale leta [[parlamentarne volitve v Srbiji 2023|2023]], naslednje pa so razpisane za 25. oktober 2026.<ref>{{Navedi novice |date=2026-09-02 |title=Predčasne parlamentarne volitve v Srbiji 25. oktobra |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/predcasne-parlamentarne-volitve-v-srbiji-25-oktobra/792601 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> Prve [[politična stranka|politične stranke]] v Srbiji so bile ustanovljene v 80. letih 19. stoletja. Politiko v Kraljevini Srbiji sta obvladovali [[Srbska napredna stranka (Kraljevina Srbija)|Napredna stranka]] in [[Narodna radikalna stranka]]; slednja je ostala vplivna tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V novi Jugoslaviji je bila Srbija enostrankarska republika, ki jo je vodila [[Zveza komunistov Srbije]]. Po koncu socializma leta 1990 je bil obnovljen večstrankarski sistem. Od 2012 je v srbski politiki najmočnejša populistična [[Srbska napredna stranka]]. Predsednik, vlada in narodna skupščina imajo sedeže v Beogradu. === Zunanji odnosi Srbije === Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]]. === Pravosodje === {| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;" |- style="text-align:center; font-size: smaller;" |[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]] |- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;" | '''[[Zgodovina Srbije]]''' |- | * [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]] * [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]] * [[Prva srbska vstaja]] * [[Druga srbska vstaja]] * [[Kneževina Srbija]] * [[Kraljevina Srbija]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] * [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]] * [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]] * Republika Srbija |} [[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev, Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti. Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti. Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku. Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati. Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem. Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]]. Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče. Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča. Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe. === Pravice državljanov === Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino. Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo. Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Srbije}} Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark. === Promet === [[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]] Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].<ref>{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}</ref> Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&nbsp;km, od katerih je 962&nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&nbsp;km je»državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&nbsp;km je lokalnih cest.<ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}</ref> V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&nbsp;km novih avtocest.<ref>{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project<!-- Bot generated title -->|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}</ref> Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.<ref>{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}</ref> [[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]] V Srbiji je 3819&nbsp;km železniških prog, od tega 1279&nbsp;km elektrificiranih in 283&nbsp;km dvotirnih.<ref name="pod2.stat.gov.rs">{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}</ref> Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}</ref> Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.<ref>{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}</ref> Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}</ref> V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.<ref>{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}</ref> V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&nbsp;km plovnih poti (1043&nbsp;km plovnih rek in 673&nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.<ref name="pod2.stat.gov.rs" /> Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.<ref>{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}</ref> == Znamenitosti == {{gallery |File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]] |File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]] |File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]] |File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]] |File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]] }} == Kultura == Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}</ref> Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}} V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti. === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}} Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}<ref>{{navedi splet |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}</ref> Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.<ref name="The Royal Family of Serbia">{{navedi splet | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}</ref> Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić. [[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]] Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).<ref>{{navedi splet|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}</ref> Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),<ref>{{navedi splet|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium & Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}</ref> [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]]. Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}</ref> Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,<ref>{{navedi splet| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}</ref> Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković. Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.<ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}</ref> V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }} * [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije] * [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Serbia}} {{Wikislovar}} * [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA] * [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Slovanske države]] ex3amqi1im5drhw4nrm5a9lqegij00x 6768631 6768630 2026-10-22T17:36:30Z Upwinxp 126544 /* Promet */ tn 6768631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Република Србија | conventional_long_name = Republika Srbija | common_name = Srbija | common_name2 = Srbije | image_flag = Flag_of_Serbia.svg | image_coat = Coat of arms of Serbia.svg | image_map = Europe-Serbia (2006–2008).svg | map_caption = Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno)<br/>na [[Evropa|Evropski celini]] (siva) <!-- *NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->| national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br/>»Bog pravice«</small></span> | official_languages = [[srbščina]]{{smallsup|1}} | regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[albanščina]], [[romunščina]], [[rusinščina]]{{smallsup|2}} | capital = [[Beograd]] | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Srbije|predsednica]]: | leader_title2 = [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]]: | leader_name1 = [[Ana Brnabić]] (v. d.) | leader_name2 = [[Đuro Macut]] | sovereignty_type = Ustanovitev | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kneževina Srbija|kneževina]] | established_event2 = [[Kraljevina Srbija (1217–1345)|kraljevina]] | established_event3 = [[Srbsko cesarstvo|cesarstvo]] | established_event4 = [[berlinski kongres|priznana]] neodvisnost od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event5 = [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|kraljevina]] | established_event6 = [[Kraljevina SHS]] /[[Jugoslavija]] | established_event7 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore (2006)|razpad]] [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] | established_date1 = [[780]] | established_date2 = [[1217]] | established_date3 = [[1346]] | established_date4 = [[1878]] | established_date5 = [[1882]] | established_date6 = [[1918]] | established_date7 = [[5. junij]] [[2006]] | area_rank = | area_km2 = 77.474 | percent_water = 0,13 | population_census = 6.647.003 (brez Kosova) | population_census_year = 2022<ref name="popis22">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/ |title=Početna - O popisu stanovništva |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> | population_density_km2 = 86 | population_density_rank = | demonym = [[Srbi|Srb, Srbkinja]] | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RS">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=942,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Serbia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> | GDP_nominal = 75,02 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 88. | GDP_PPP = 173,08 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_nominal_per_capita = 11.301 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = 26.074 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 68. | Gini = 33,3 | Gini_year = 2019 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url = https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1 |title = Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher = [[Eurostat]] |website = ec.europa.eu |access-date =2020-12-16 }}</ref> | HDI_year = 2021 | HDI = 0,802 | HDI_change = | HDI_rank = 63. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | currency = [[srbski dinar]] | currency_code = RSD | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | cctld = [[.rs]]{{smallsup|3}} | calling_code = 381 | iso3166code = RS | vehicle_code = SRB | footnotes = <sup>1</sup> V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno živijo narodnostne manjšine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi.<br/><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] oziroma [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosova]].<br/><sup>3</sup>Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena [[.yu]]. }} '''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија/Republika Srbija}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]). Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava. Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev. Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, [[Človekove pravice|človekovih pravicah]] in vladavini prava. Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] ter na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina SHS|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je še kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ. Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Srbije}} {{multiple image | align = left | direction = horizontal | total_width = 280 | image1 = Lepenski vir Praroditeljka (Foremother, cca 7000 BCE).jpg | caption1 = [[Lepenski Vir]] | image2 = Vinca clay figure 02.jpg | caption2 = [[Vinčanska kultura]] }} Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1217, tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja Srbov in Grkov). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije. Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović |Đorđe Petrović Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji [[Obrenovići|rodbine Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]]. Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. 1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] (NDH). [[Slika:Romuliana,_from_air.jpg|thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, [[Gamzigrad]]]] Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Makedonija]]. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]], Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj [[Slobodan Milošević]], kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov. Od leta 1992, ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]]. == Geografija == [[Slika:Serbien_topo.png|thumb|left|250px|Topografska karta Srbije]] Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km<sup>2</sup> (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km<sup>2</sup>.[4][3] Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km. {{Multiple image | caption_align = center | align = right | direction = vertical | image1 = Veliki_Kazan.jpg | image2 = Tara_Vidikovac_Banjska_Stena_01.jpg | image3 = Babin Zub, Stara planina.jpg | caption1 = [[Narodni park Džerdap]] | caption2 = [[Narodni park Tara]] | caption3 = [[Stara planina]], vzhodna Srbija }} Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. [[Dinarsko gorovje]] se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek [[Drina]] in [[Ibar]]. [[Karpati]] in [[Stara planina|Balkansko gorovje]] se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov. Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem [[Rila]]-[[Rodopi]]. Nadmorska višina sega od vrha [[Midžor]] v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120325112229/http://www.turistickimagazin.com/index.php/sr/srbija-sr/2 |url-status=usurped |archive-date=25 March 2012 |title=O Srbiji |publisher=Turistickimagazin.com }}</ref> Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra). Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd. Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Narodni park Džerdap|Džerdap]], [[Narodni park Kopaonik|Kopaonik]], [[Narodni park Tara|Tara]], [[Narodni park Šar planina]] in [[narodni park Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti. === Hidrologija === Večji del Srbije spada v [[porečje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja]], [[Lepenec|Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2,650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km), in [[Timok]] (202&nbsp;km). Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] Džerdapsko jezero z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km². Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi. === Podnebje === Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10&nbsp;°C (300–500 m), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m).<ref name="temp" /> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. [[Slika:SerbiaKoppenClimate.svg|thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije]] Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: * [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije) * severac (hladen in suh severni veter) * moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) * južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) * jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo) == Upravna razdelitev == {{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}} === Regije pred letom 2009 === Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]: * [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]]) * [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: [[Priština]]) Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija ([[Centralna Srbija]]), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije. === Regije po letu 2009 === [[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]] Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: * Vojvodina * Beograd * Zahodna regija * Vzhodna regija * Centralna regija * Južna regija * Kosovo Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij. === Upravna okrožja === Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti. === Mesta === Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev. Več kot sto tisoč prebivalcev imajo še Leskovac, Subotica, Pančevo, Kruševac, Kraljevo, Zrenjanin, Čačak in Šabac ter Novi Pazar (po popisu 2022){{glavni|Seznam mest v Srbiji}} [[Slika:Свјетлопис_Биограда_на_води(2022.).jpg|thumb|right|200px|Beograd]] [[Slika:Petrovaradinska_tvrđava,_12.jpg|thumb|right|200px|Novi Sad]] V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so: * [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, s širšo okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563) *[[Novi Sad]] (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121) *[[Niš]] (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816) * [[Kragujevac]] (193.930, s širšo okolico 211.580) * [[Leskovac]] * [[Subotica]] * [[Pančevo]] * [[Kruševac]] * [[Kraljevo]] * [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek) * [[Čačak]] * [[Šabac]] * [[Novi Pazar]] * [[Valjevo]] * [[Vranje, Srbija|Vranje]] * [[Zaječar]] * [[Jagodina]] (Svetozarevo) * [[Loznica]] * [[Požarevac]] * [[Smederevo]] * [[Sombor]] * [[Sremska Mitrovica]] * [[Užice]] Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota. == Demografija == {{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}} {{seealso|Demografija Kosova}} [[File:Kosovo Maiden, Uroš Predić, 1919.jpg|thumb|[[Kosovka]] (1919), [[Uroš Predić]], [[Bitka na Kosovskem polju]] je osrednji del srbske nacionalne identitete]] Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih. Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %). Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76). === Etnične skupine === {{bar box | width=300px | title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2022 | titlebar=#ddd | bars= {{bar percent|Srbi|blue|80.6}} {{bar percent|Madžari|orange|2.8}} {{bar percent|Bošnjaki|black|2.3}} {{bar percent|Romi|purple|2.0}} {{bar percent|Jugoslovani|blue|0.04}} {{bar percent|Drugi|red|4.2}} }} V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi. <div align="center"><gallery> Slika:Ethnic_structure_of_Serbia_by_municipalities_and_cities_2022.png|Etnična sestava Srbije leta 2022 Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981 Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002 </gallery></div> === Jezik === [[Slika:Мирослављево јеванђеље - књига изложена у Голубачкој тврђави.jpg|thumb|right|[[Miroslavov evangelij]]]] Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]]. [[Slika:St._Sava_Temple.jpg|thumb|right|[[Cerkev sv. Save]]]] === Veroizpoved === Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov. Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike. == Državni simboli == {{glavni|Zastava Srbije|Grb Srbije}} [[Slika:RS049-15.jpg|thumb|right|[[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko državno himno ''Bože pravde'' (1872)]] [[Himna]] Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]]. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo. [[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]] s štirimi "s" nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić. Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju mali [[grb Srbije|grb Republike Srbije]]. == Politika == {{glavni|Politika Srbije}} [[Slika:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|sličica|levo|Sedež narodne skupščine]] Srbija je [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]]. Trenutna [[Ustava Republike Srbije|ustava]] je bila sprejeta leta 2006 po razpadu Srbije in Črne gore.<ref>{{navedi splet |title=Serbia: Constitution of The Republic of Serbia |url=http://www.wipo.int/wipolex/en/details.jsp?id=7378 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010153548/http://www.wipo.int/wipolex/en/details.jsp?id=7378 |archive-date=2017-10-10 |access-date=2013-10-19 |work=Wipo.int}}</ref> [[Državni poglavar]] je [[predsednik Srbije|predsednik]], ki je neposredno izvoljen na vsakih pet let in omejen na dva mandata. Je vrhovni poveljnik vojske in predstavlja Srbijo v državi in tujini, poleg tega pa parlamentu predlaga mandatarja za sestavo vlade.<ref>{{Navedi splet |title=Nadležnosti |url=https://www.predsednik.rs/lat/predsednik/nadleznosti |access-date=2026-10-22 |website=Predsednik Republike Srbije}}</ref> Odkar je kot predsednik Srbije odstopil [[Aleksandar Vučić]], izvoljen leta [[Predsedniške volitve v Srbiji 2017|2017]] in vnovič leta [[Splošne volitve v Srbiji 2022|2022]], je vršilka dolžnosti predsednika [[Ana Brnabić]].<ref>{{Navedi novice |date=2026-09-28 |title=Ana Brnabić v.d. predsednika Republike, izbori za predsednika najkasnije za tri meseca |url=https://rtv.rs/sr_lat/politika/ana-brnabic-v.d.-predsednika-republike-izbori-za-predsednika-najkasnije-za-tri-meseca_1746806.html |work=Radio-televizija Vojvodine}}</ref> Izvršilno oblast ima [[Vlada Republike Srbije|vlada]], ki predlaga zakonodajo in proračun, izvršuje zakone ter vodi notranjo in zunanjo politiko. Trenutni [[predsednik vlade Srbije|predsednik vlade]] je [[Đuro Macut]], ki ga je predsednik Vučić predlagal na položaj po odstopu [[Miloš Vučević|Miloša Vučevića]].<ref>{{Navedi novice |date=2025-04-06 |title=Srbski mandatar je zdravnik in profesor Đuro Macut, ki je predaval v "Ćacilendu" |url=https://n1info.si/novice/svet/vucic-sporocil-novi-srbski-mandatar-bo-duro-macuta/ |work=N1 Slovenija}}</ref> Zakonodajno telo je enodomna [[Narodna skupščina Republike Srbije|Narodna skupščina]], ki jo sestavlja 250 poslancev, izvoljenih po [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]] za štiri leta. Skupščina med drugim sprejema zakone in proračun, izvoli in odstavi predsednika vlade, razglasi vojno in izredno stanje ter ratificira mednarodne pogodbe in sporazume.<ref>{{Navedi splet |title=Nadležnost i ovlašćenja Narodne skupštine |url=https://www.parlament.gov.rs/narodna-skupstina-/uloga-i-nacin-rada/nadleznost.2533.html |access-date=2026-10-22 |website=Narodna skupština Republike Srbije}}</ref> Zadnje parlamentarne volitve so potekale leta [[parlamentarne volitve v Srbiji 2023|2023]], naslednje pa so razpisane za 25. oktober 2026.<ref>{{Navedi novice |date=2026-09-02 |title=Predčasne parlamentarne volitve v Srbiji 25. oktobra |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/predcasne-parlamentarne-volitve-v-srbiji-25-oktobra/792601 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> Prve [[politična stranka|politične stranke]] v Srbiji so bile ustanovljene v 80. letih 19. stoletja. Politiko v Kraljevini Srbiji sta obvladovali [[Srbska napredna stranka (Kraljevina Srbija)|Napredna stranka]] in [[Narodna radikalna stranka]]; slednja je ostala vplivna tudi v Kraljevini Jugoslaviji. V novi Jugoslaviji je bila Srbija enostrankarska republika, ki jo je vodila [[Zveza komunistov Srbije]]. Po koncu socializma leta 1990 je bil obnovljen večstrankarski sistem. Od 2012 je v srbski politiki najmočnejša populistična [[Srbska napredna stranka]]. Predsednik, vlada in narodna skupščina imajo sedeže v Beogradu. === Zunanji odnosi Srbije === Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]]. Država je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna članica zveze [[Odprti Balkan]]. === Pravosodje === {| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;" |- style="text-align:center; font-size: smaller;" |[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]] |- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;" | '''[[Zgodovina Srbije]]''' |- | * [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]] * [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]] * [[Prva srbska vstaja]] * [[Druga srbska vstaja]] * [[Kneževina Srbija]] * [[Kraljevina Srbija]] * [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] * [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]] * [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]] * Republika Srbija |} [[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev, Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti. Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti. Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku. Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati. Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem. Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]]. Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče. Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča. Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe. === Pravice državljanov === Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino. Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo. Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom. == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Srbije}} Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark. === Promet === [[Slika:2023 map of motorways in Serbia (2).jpg|sličica|200px|Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rdeče: v gradnji, sivo: načrtovane)]] Srbija ima prometno strateško lego, saj hrbtenica države, dolina Morave, predstavlja najlažjo pot med celinsko Evropo ter [[Mala Azija|Malo Azijo]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjim vzhodom]].<ref>{{navedi splet|title=Serbia|website=International Trade Administration |date=2021-03-08|url=http://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|access-date=2021-06-20|archive-date=2022-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074340/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-infrastructure|url-status=live}}</ref> Večina prometa v državi poteka po cestah. Skupna dolžina cestnega omrežja je 45.419&nbsp;km, od katerih je 962&nbsp;km »državnih cest IA. reda« ([[Avtocesta|avtocest]]); 4517&nbsp;km je »državnih cest IB. reda« (magistralnih cest); 10.941&nbsp;km je »državnih cest II. reda« (regionalnih cest) in 23.780&nbsp;km je lokalnih cest.<ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|title=Zakon|publisher=putevi-srbije.rs|access-date=2013-10-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130419032548/http://www.putevi-srbije.rs/pdf/zakon_o_putevima_lat.pdf|archive-date=2013-04-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|title=Putna mreža Republike Srbije|publisher=putevi-srbije.rs|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111217053433/http://www.putevi-srbije.rs/sr/putna-mrea-republike-srbije|archive-date=2011-12-17}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|title=About Us|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171230072002/http://www.putevi-srbije.rs/index.php/en/about-us|archive-date=2017-12-30}}</ref> V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih več kot 300&nbsp;km novih avtocest.<ref>{{navedi novice|title=Potpisan komercijalni ugovor za auto-put Preljina–Požega|url=http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|access-date=2018-06-26|work=Radio Television of Serbia|date=2017-11-27|language=sr|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224215106/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/13/ekonomija/2952511/potpisan-komercijalni-ugovor-za-auto-put-preljinapozega.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|title=Serbia to invest 800 mln euro in Morava Corridor motorway project<!-- Bot generated title -->|website=SeeNews|date=2019-04-23|access-date=2019-08-23|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225075721/https://seenews.com/news/serbia-to-invest-800-mln-euro-in-morava-corridor-motorway-project-651609|url-status=live}}</ref> Zelo razvit je [[avtobus]]ni prevoz: avtobusi povezujejo večino krajev v državi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Največja medkrajevna avtobusna prevoznika sta [[Lasta Beograd|Lasta]] in [[Niš-Ekspres]]. Leta 2018 je bilo v državi registriranih 1.999.771 potniških avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.<ref>{{navedi časopis|date=2019-03-08|title=Statistical Release: Registered Road Motor Vehicles and Trailers and Road Traffic Accidents, 2018|url=http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|url-status=live|journal=Labour Force Survey|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0353-9555|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705081821/http://publikacije.stat.gov.rs/G2019/PdfE/G20191062.pdf|archive-date=2022-07-05|access-date=2022-05-09}}</ref> [[Slika:SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 02.jpg|levo|sličica|Vlak »Soko« podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom]] V Srbiji je 3819&nbsp;km železniških prog, od tega 1279&nbsp;km elektrificiranih in 283&nbsp;km dvotirnih.<ref name="pod2.stat.gov.rs">{{navedi splet |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |title=Statistički godišnjak Republike Srbije |year=2012 |publisher=Statistični urad Republike Srbije |access-date=2013-10-30 |archive-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101201001/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2012/pdf/G20122007.pdf |url-status=live}}</ref> Glavno železniško vozlišče je Beograd. Najpomembnejše železniške proge so: Beograd–Subotica(–Budimpešta), [[Železniška proga Beograd–Bar|Beograd–Bar]] (Črna gora), Beograd–Šid(–Zagreb)/Beograd–Niš–(Sofija) (del [[Panevropski koridor X|X. panevropskega koridorja]]) in Niš–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je še del do Subotice in madžarske meje, ki naj bi ga dokončali leta 2025.<ref>{{navedi splet|url=https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|title=Belgrade-Novi Sad high-speed railway open to traffic|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://www.srbija.gov.rs/vest/en/186610/belgrade-novi-sad-high-speed-railway-open-to-traffic.php|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|title=Novi Sad – Subotica railway closes, works on high-speed railway begin|date=2022-04-07|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224145308/https://bizlife.rs/novi-sad-subotica-railway-closes-works-on-high-speed-railway-begin/|url-status=live}}</ref> Istega leta naj bi se začela gradnja hitre proge proti jugu do Niša.<ref>{{Navedi novice|title=Plan za novu prugu: Brzina do 200 km/h, ukidanje stajališta i 17 vozova dnevno između Niša i Aleksinca|date=12. 3. 2024|url=https://www.juznevesti.com/drustvo/plan-za-novu-prugu-brzina-do-200-km-h-ukidanje-stajalista-i-17-vozova-dnevno-izmedju-nisa-i-aleksinca/|newspaper=Južne vesti}}</ref> Državni operater železniškega potniškega prometa je podjetje [[Srbijavoz]], tovornega pa [[Srbija Kargo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160518034614/http://www.serbianrailways.com/active/en/home/glavna_navigacija/o_preduzecu/opste_informacije.html|url-status=dead|archive-date=2016-05-18|title=General Information|publisher=Serbian Railways}}</ref> V državi so tri [[Letališče|letališča]] z rednimi potniškimi povezavami, med katerimi je najpomembnejše [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališče Nikole Tesle Beograd]], matično letališče letalske družbe [[Air Serbia]], ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 državah. Leta 2022 je prek letališča potovalo 2,75 milijona potnikov.<ref>{{navedi splet|title=Destinations|url=https://www.airserbia.com/en/destinations|website=airserbia.com|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119004953/https://www.airserbia.com/en/destinations|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Jajcanin|first1=Djordje|title=Air Serbia passenger traffic more than doubles in December|url=https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|website=seenews.com|date=2023-01-04|access-date=2023-01-19|archive-date=2023-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230119225644/https://seenews.com/news/air-serbia-passenger-traffic-more-than-doubles-in-december-810311|url-status=live}}</ref> V Srbiji je razvita rečna plovba: država ima 1716&nbsp;km plovnih poti (1043&nbsp;km plovnih rek in 673&nbsp;km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu države.<ref name="pod2.stat.gov.rs" /> Najpomembnejša plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, [[Begej]] in [[Tamiš]]. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih več kot 8 milijonov ton tovora. Največja rečna pristanišča so Novi Sad, Beograd, Pančevo, [[Smederevo]], Prahovo in Šabac.<ref>{{navedi časopis|date=2019|title=Statistical Yearbook|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|url-status=live|journal=Statistički Godišnjak Srbije = Statistical Yearbook of Serbia|location=Belgrade|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia|issn=0354-4206|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510074412/https://publikacije.stat.gov.rs/G2019/Pdf/G20192052.pdf|archive-date=2022-05-10|access-date=2022-05-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|title=Investing in Serbia: Modern Infrastructure, Transport|publisher=SIEPA|access-date=2010-04-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091106001304/http://www.siepa.gov.rs/site/en/home/1/investing_in_serbia/modern_infrastructure/transport/|archive-date=2009-11-06}}</ref> == Znamenitosti == {{gallery |File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]] |File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]] |File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]] |File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac (reka)|Uvac]] |File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]] }} == Kultura == Ozemlje Srbije, ki je razprostiralo meje med Vzhodom in Zahodom, je bilo stoletja razdeljeno med vzhodno in zahodno polovico Rimskega cesarstva; nato med Bizanc in Kraljevino Ogrsko; v zgodnjem novem veku pa med Osmansko cesarstvo in Habsburško cesarstvo. Ti prekrivajoči se vplivi so povzročili kulturne raznolikosti po vsej Srbiji; njen sever se nagiba k profilu Srednje Evrope, medtem ko je jug značilen za širši Balkan in celo Sredozemlje. Na Srbijo je vplivala tudi Beneška republika, predvsem s trgovino, književnostjo in romansko arhitekturo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ML-aXrrBrv8C&q=Venetian+influences+on+Serbian+culture&pg=PA1616|title=World and Its Peoples|date=2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7903-1|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Mihajlović |first=Radmila |date=2018|title=Following the traces of Serbs through Northern Italy |journal=Basis of Cultural Tourism Development|location=Rome|pages=37–39}}</ref> Srbija ima pet kulturnih spomenikov, vpisanih na seznam Unescove svetovne dediščine: zgodnjesrednjeveško prestolnico [[Stari Ras]] (vključno s tremi bližnjimi srednjeveškimi samostani: [[samostan Sopoćani]], [[Đurđevi stupovi]] in ​​[[cerkev sv. Petra in Pavla, Ras]]); [[samostan Studenica]] iz 12. stoletja; rimski [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana]]; srednjeveške nagrobnike [[steček|stečki]]; in končno ogroženi [[srednjeveški spomeniki na Kosovu]] (samostan [[Visoki Dečani]], [[Naša Gospa Ljeviška]], [[samostan Gračanica]] in [[Pećka patriarhija]]).{{sfn|Čanak-Medić|Todić|2017|p=}} V Unescovem [[Register Spomina sveta|registru Spomina sveta]] so štiri literarna dela: [[Miroslavov evangelij]] iz 12. stoletja, arhiv elektroinženirja in izumitelja [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], telegram Avstro-Ogrske o vojni napovedi Srbiji in arhiv 1. vrha gibanja neuvrščenih.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World International Register - Serbia|url=https://www.unesco.org/en/memory-world/list?f%5B0%5D=countries%3A30d9168e-1b8a-57e7-8d65-5555dd3a97ba |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> [[Slava (tradicija)|Slava]] (čaščenje svetnika zavetnika), [[kolo (ples)|kolo]] (tradicionalni ljudski ples), petje ob spremljavi [[gusle|gusel]], [[zlakuška keramika]], [[slivovka]] in naivna slikarska umetnost [[Kovačica|Kovačice]] so vpisane na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=Serbia Intangible Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/serbia-RS |access-date=4 December 2024|website=www.unesco.org/}}</ref> Ministrstvo za kulturo in informiranje je zadolženo za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine in nadzor nad njenim razvojem, nadaljnje dejavnosti pa izvajajo lokalne oblasti. === Umetnost in arhitektura === {{glavni|Srbska umetnost|Arhitektura Srbije}} Sledi rimske in zgodnje bizantinske arhitekturne dediščine najdemo v številnih kraljevih mestih in palačah v Srbiji, kot so [[Sirmij]], [[Viminacium]], [[Mediana]], [[kompleks Gamzigrad–Felix Romuliana|Felix Romuliana]] in [[Justiniana Prima]], od leta 535 sedež nadškofije Justiniana Prima.{{sfn|Turlej|2016|p=193}}<ref>{{navedi splet |title=INSTITUTE FOR THE PROTECTION OF CULTURAL MONUMENTS OF SERBIA - BELGRADE |url=https://www.heritage.gov.rs/english/nepokretna_kulturna_dobra.php |access-date=22 December 2024 |website=www.heritage.gov.rs}}</ref> Srbski samostani so bili pod vplivom [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]], zlasti po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204, ko je veliko bizantinskih umetnikov pobegnilo v Srbijo.<ref name="The Royal Family of Serbia">{{navedi splet | title=Serbian art | website=The Royal Family of Serbia | date=25 April 2020 | url=https://royalfamily.org/about-serbia/serbian-art/ | access-date=20 June 2021}}</ref> Med samostane spada Studenica (zgrajena okoli leta 1190), ki je bila vzor za poznejše samostane, kot so Mileševa, Sopoćani, Žiča, Gračanica in Visoki Dečani. Številni spomeniki in kulturne znamenitosti so bili uničeni v različnih fazah srbske zgodovine, vključno z uničenjem na Kosovu. V poznem 14. in 15. stoletju se je na območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog, znan kot moravski slog. Značilnost tega sloga je bila bogata dekoracija čelnih cerkvenih sten. Primeri tega so samostani Manasija, Ravanica in Kalenić. [[File:Pogled na Subotičku sinagogu iz dvorišta.jpg|thumb|right|Sinagoga na trgu Jakab in Komor v Subotici, secesijskem mestu v severni Srbiji]] Med freskami so ''Beli angel'' (samostan Mileševa), ''Križanje'' (samostan Studenica) in ''Marijino vnebovzetje'' (Sopoćani).<ref>{{navedi splet|url=http://afrodita.rcub.bg.ac.rs/~todorom/tutorials/rad43.html|title=Spirituality and Materiality on Serbian Frescoes |website=afrodita.rcub.bg.ac.rs|access-date=28 April 2019}}</ref> Država je posejana s številnimi dobro ohranjenimi srednjeveškimi utrdbami in gradovi, kot so [[Smederevska trdnjava]] (največja nižinska trdnjava v Evropi),<ref>{{navedi splet|url=https://www.turorama.com/day-tours/private-day-tours-from-belgrade/viminacium-smederevo-fortress|title=Viminacium & Smederevo fortress|website=www.turorama.com|language=en-gb|access-date=1 August 2019}}</ref> [[trdnjava Golubac]], [[Maglič]], Soko grad, [[Beograjska trdnjava]], Ostrvica in [[trdnjava Ram]]. Pod osmansko okupacijo srbska umetnost praktično ni obstajala zunaj ozemelj, ki jim je vladala habsburška monarhija. Tradicionalna je srbska umetnost konec 18. stoletja kazala baročne vplive, kar se kaže v delih Nikole Neškovića, Teodorja Kračuna, Zaharija Orfelina in Jakova Orfelina.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rastko.rs/isk/dmedakovic-art_xviii-xix.html |title=Art in the eighteenth and nineteenth centuries |publisher=rastko.rs |access-date=21 March 2013}}</ref> Srbsko slikarstvo je kazalo vpliv [[bidermajer]]ja in [[neoklasicizem|neoklasicizma]], kot ga vidimo v delih Konstantina Danila,<ref>{{navedi splet| url=http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html|title=Biedermeier Of The 19th Century|website=www.galerijamaticesrpske.rs|access-date=28 April 2019|archive-date=10 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190110123113/http://www.galerijamaticesrpske.rs/en/biedermeier.html}}</ref> Arsenija Teodorovića in Pavla Đurkovića. Številni slikarji so sledili umetniškim smerem [[romantika|romantike]] 19. stoletja, zlasti Đura Jakšić, Stevan Todorović, Katarina Ivanović in Novak Radonić. Srbski slikarji prve polovice 20. stoletja so Paja Jovanović in Uroš Predić realizma, kubist Sava Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda Petrović impresionizma, ekspresionist Milan Konjović. Slikarji druge polovice 20. stoletja so Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Milo Milunović, Ljubomir Popović in Vladimir Veličković. Anastas Jovanović je bil eden prvih fotografov na svetu. Marina Abramović je umetnica performansa. Pirotska preproga je tradicionalna obrt v Srbiji.<ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|title=The Rich History of Serbia's Pirot Rugs|last=Bills|first=John William|website=Culture Trip|date=25 June 2018|access-date=26 April 2019|archive-date=12 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412172326/https://theculturetrip.com/europe/serbia/articles/the-rich-history-of-serbias-pirot-rugs/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/12/22/world/europe/pirot-carpets-serbia/index.html|title=Magic and mystery weaved through threads of Pirot carpets|author=Milena Veselinovic, for|website=CNN|date=22 December 2014|language=en-US|access-date=26 April 2019}}</ref> V Srbiji je približno 180 muzejev, med njimi [[Narodni muzej Srbije]], ustanovljen leta 1844, ki hrani eno največjih umetniških zbirk na Balkanu. Drugi umetniški muzeji so Muzej sodobne umetnosti v Beogradu, Muzej Vojvodine in Galerijo Matice srbske v Novem Sadu. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080329034926/http://www.srbija.sr.gov.yu/ |date=2008-03-29 }} * [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije] * [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070822224726/http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 |date=2007-08-22 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Serbia}} {{Wikislovar}} * [https://www.srbija.gov.rs/ Vlada Republike Srbije] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/serbia/ Srbija – Svetovni podatkovnik CIA] * [https://www.serbia.travel/sr Turistična organizacija Srbije] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Slovanske države]] 5jurjhv4zyldo8z61dkm24nehpqz8o1 Bambus 0 24099 6768840 6479631 2026-10-23T11:20:17Z Yerpo 8417 /* Pomen */ np 6768840 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Bambus | image = BambooKyoto.jpg | image_width = 240px | image_caption = Bambusov gozd v Kjotu na Japonskem | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Enokaličnice|Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Poales]] (travovci) | familia = [[Trave|Poaceae]] (trave) | subfamilia = [[Bambusoideae]] | supertribus = [[Bambusodae]] | tribus = '''Bambuseae''' | tribus_authority = [[Carl Sigismund Kunth|Kunth]] ex [[Barthélemy Charles Joseph Dumortier|Dumort.]] | diversity = Okrog 91 [[rod (biologija)|rodov]] in 1.000 [[vrsta (biologija)|vrst]] | diversity_link = Taksonomija bambusov | subdivision_ranks = [[Podpleme]]na | subdivision = * [[Arthrostylidiinae]] * [[Arundinariinae]] * [[Bambusinae]] * [[Chusqueinae]] * [[Guaduinae]] * [[Melocanninae]] * [[Nastinae]] * [[Racemobambodinae]] * [[Shibataeinae]] }} '''Bámbus''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Bambuseae''''') je [[trajnica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[trave|trav]] z [[les|olesenelimi]] [[steblo|stebli]]. Obstaja ogromno različnih vrst bambusa, ki jih najdemo praktično na vseh celinah. Bambus spada v veliko družino ''[[Trave|Gramineae]]'', ki vključuje tudi [[trave]], [[žito|žita]], [[oves]] in [[koruza|koruzo]]. Bambus je trava in z nekaj izjemami je tropska vrsta. == Področje uspevanja == V hladnih področji se obdržijo samo vrste bambusa, ki lahko uspevajo v [[gora]]h. Tako bambus raste predvsem na [[Azija|azijskem]] jugovzhodu ter na področjih subtropskega ali tropskega pasu ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Malezija]], [[Indonezija]], Filipini). Tam lahko bambus doseže tudi višino 40 [[meter|metrov]].Bambus cveti vse leto. == Rast == Kakor navadna trava tudi bambus prikuka na dan iz podzemne [[korenina|korenine]]. Zraste povprečno tudi do višine 36 metrov, obseg stebla pa je mogoče primerjati z deblom srednje debele [[breza|breze]]. Stebla so votla in vir pitne [[voda|vode]]. Njegovo rast so strokovnjaki pozorno opazovali in prišli do zaključka, da v enem dnevu bambus zraste tudi do 40 [[centimeter|cm]]. Čeprav na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] bambus večinoma raste divje, ga tudi gojijo, saj je uporaben za marsikaj. == Pomen == [[Slika:BambooConstructionHongKong.jpg|thumb|left|200px|Uporaba bambusa pri gradnji.]] Mladi poganjki so lahko posebna poslastica tudi v človekovi [[hrana|prehrani]]. Mladi bambus ali njegovo [[seme]] uporabljajo za krmo. Liste pa za steljo. [[Les]] je lahek, trd in prožen ter vsestransko uporaben. Rastlina raste hitro in jo je mogoče izkoriščati že po treh letih. Iz odraslih in otrdelih [[rastline|rastlin]] pa postavljajo [[koča|koče]], izdelujejo [[pohištvo]], preprosto kmečko [[orodje]], za [[jambor]]e na manjših [[jadrnica]]h. Vlakna domačini radi porabijo za oblaganje sten, za izdelovanje [[preproga|preprog]], [[zavesa|zaves]], [[košara|košar]], [[posoda|posod]], [[klobuk]]ov, [[vrv]]i in celo za [[stenj]] pri [[sveča]]h. Olesenelo, votlo [[steblo]], ki je žilavo, vlaknato in okrepljeno z močnimi prečnimi povezavami, je izredno močno. Zato njegova stebla v jugozahodni [[Azija|Aziji]] uporabljajo za utrjevanje [[beton]]a. Dandanes tudi v [[Evropa|Evropi]] in [[Amerika|Ameriki]] mnogo bolj izkoriščajo bambus in izdelujejo pohištvo, predvsem [[Stol (pohištvo)|stole]] in knjižne [[polica|police]]. Seveda je bambusovih izdelkov precej manj v hišah na zahodu kakor na vzhodu. [[Kitajci]] in [[Japonci]] so ponosni na okrasne in praktične izdelke iz bambusa. Bambusovi vršički so glavna [[hrana]] za [[orjaški panda|orjaškega pando]], zelo redko vrsto kitajskega medveda. Bambus zelo ugodno vpliva na [[fengshui|feng shui]]. Simbolično predstavlja [[dolgoživost]], modrost in dobro zdravje, zato je zelo ugodno, če ga posadimo v predelu prednikov in družine. Kitajcem simbolično predstavlja tudi večno mladost, [[smeh]], [[mir (družbeno stanje)|mir]] in dobro srečo. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|bambus|Bambus}} {{Zbirka|Bamboo|Bambus}} * [http://ro.zrsss.si/~puncer/papir/bambus.htm Bambus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041228035507/http://ro.zrsss.si/~puncer/papir/bambus.htm |date=2004-12-28 }} * [http://bambusarija.com/ Bambus, gojenje bambusa, urejanje] [[Kategorija:Trave]] [[Kategorija:Kulturne rastline]] [[Kategorija:Bambus|*]] {{normativna kontrola}} ioympqq0a784daf17pz7279w65oas3h Viktor (nagrada) 0 24879 6768805 6655597 2026-10-23T08:57:59Z ~2026-56676-39 267785 /* */ 6768805 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Viktor}} {{infopolje nagrada | image = Viktor-kipec.jpg | captation= Viktor kipec nagrada | description = [[mediji|medijske]] dosežke in dosežke v [[popularna kultura|popularni kulturi]] | presenter = Akademija viktor | country = [[Slovenija]] | location= v [[SNG Maribor]] | year = 1982<br>(novejše od 1993) | year2= za leto 2016 | website =http://www.viktorji.si }} '''Viktor''' je [[Slovenija|slovenska]] [[nagrada]] za [[mediji|medijske]] dosežke in dosežke v [[popularna kultura|popularni kulturi]], ki so jo podeljevali do leta 2016.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/kolumne/kolumna-mise-tercek-vrnite-nam-viktorje|title=Kolumna Miše Terček: Vrnite nam viktorje!|date=14. 3. 2023|accessdate=4. 4. 2026|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> Narejeni so bili po zgledu [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Prve viktorje so podelili leta [[1982]] (ko so viktorji nasledili nagrado ''nika'') – najprej so jih podeljevali na tri mesece (izbiranje »osebnosti meseca«), leta 1983 pa so prešli na letni ritem. Prve letne viktorje ljudskega glasu sta dobila radijec [[Marjan Kralj]] in televizijec [[Vinko Šimek]], strokovna žirija pa je nagradila [[Slavko Hren|Slavka Hrena]] za radijsko serijo Vroče hladno in [[Rudi Klarič|Rudija Klariča]] za TV-serijo Človek brez meja. Prva podelitev je bila v [[Hala Tivola|Hali Tivoli]], naslednje pa večinoma po ljubljanskih diskotekah. Današnja oblika nagrade sega v leto 1993, ko je urednikovanje revije [[Stop (revija)|Stop]] prevzel [[Igor Savič]]. Med letoma 1993 in 2013 so podelitve bile v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], od leta 2014 so v [[SNG Maribor]]. Do leta 1993 so ob viktorjih podeljevali še limone – nagrade za negativne dosežke. Dobitnik z največ viktorji je [[Jonas Žnidaršič]], ki je v dolgoletni karieri dobil kar 14 kipcev, prvega v letu 1982 kot voditelj [[Radio Študent|Radia Študent]] zaenkrat zadnjega pa v letu 2007 za popularizacijo [[blog]]ov. V letih 1995–2010 je podelitev viktorjev prenašala [[televizija]] [[POP TV]], za 2012 [[Planet TV]], vsa ostala leta pa [[TV Slovenija]]. Najodmevnejša in najbolj popularna podelitev doslej so Viktorji 2003. Režiral jih je [[Janez Lapajne]], ki je izbral tudi voditeljski par [[Tjaša Železnik]] in [[Jurij Zrnec]]. Lapajne je vztrajal pri tej odločitvi, čeprav so bili organizatorji nad izbiro tedaj praktično neznanega Zrneca sprva zelo skeptični. Viktorje podelujejo v 11 kategorijah (v 6 strokovnih, kjer nominirance in nagrajence določi Akademija Viktor, 4 kategorijah priljubljenosti, kjer nominirance in nagrajence določijo bralci revije Stop, ki pošiljajo glasovnice in SMS-e, ter v dveh posebnih kategorijah). Z viktorji, podeljenimi za leto 2010, Akademija uvaja novo kategorijo: najboljša spletna stran. V letu 2016 viktorjev (za leto 2015) niso podelili zaradi propada založniške hiše in prodaje blagovne znamke Viktorji. V letu 2016 je revijo ''[[Stop (revija)|Stop]]'' in viktorje prevzela časopisna hiša ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Zaradi težav z blagovno znamko in izvedbo viktorjev se je v 2017 pojavila sorodna nagrada [[žarometi (nagrada)|žarometi]] založniške hiše [[Media24]] in [[TV Slovenija]].<REF>https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/rtv-suvereno-v-boj-za-nove-medijske-nagrade-zaromete/414044</ref> Viktorji niso bili podeljeni niti v letih 2018 in 2019. == Kategorije viktorjev v zadnjem obdobju == {{col-begin}} {{col-break}} strokovni viktorji: * za najboljšo informativno TV-oddajo * za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje * za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje * za obetavno medijsko osebnost * za najboljšo zabavno TV-oddajo * za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo {{col-break}} viktorji popularnosti: * za najboljšo TV-osebnost * za najboljšega glasbenega izvajalca * za najboljšo radijsko postajo * za najboljšo radijsko osebnost leta viktor za življenjsko delo {{col-end}} == Statistika viktorjev == === Posamezniki z največ kipci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === * 13 – [[Jonas Žnidaršič]] (nekaj od teh še pred letom 1993) * 7 – [[Andrej Karoli]] * 6 – [[Sašo Hribar]] in [[Slavko Bobovnik]] * 5 – [[Mario Galunič]], [[Klemen Slakonja]], [[Denis Avdić|Denis Avdić]] in [[Lado Bizovičar]] * 4 – [[Jurij Zrnec]] * 3 – [[Barbara Drnač]], [[Boštjan Romih]] in [[Peter Poles]] * 2 – [[Borut Veselko]], [[Miša Molk]], [[Jure Longyka]], [[Marko Potrč]], [[Stojan Auer]], in [[Adi Smolar]] === TV-oddaje z največ kipci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do danes) === * 13 – ''[[Odmevi]]'' * 8 – ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' * 6 – ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * 5 – ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' in ''[[24UR]]'' * 4 – ''[[Knjiga mene briga]]'' in ''[[As ti tud not padu?!]]'' * 3 – ''[[Res je!]]'' in ''[[Male sive celice]]'' * 2 – ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]'', ''[[Radovedni Taček]]'', ''[[Enajsta šola]]'' in ''[[Slovenija ima talent]]'' * 1 – ''[[X Factor Slovenija]]'' in ''[[Gospodinje pojejo]]'', ''[[Dobro jutro]]'', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' in ''[[Firbcologi]]'' === Informativne TV-oddaje z največ kipci (odkar jih podelujujo – od viktorjev 1997 do danes) === * 13 – ''[[Odmevi]]'' * 6 – ''[[24ur]]'' === Voditelji informativnih TV-oddaj z največ kipci (odkar jih podelujejo – od viktorjev 2004 do danes) === * 6 – [[Slavko Bobovnik]] * 2 – [[Marcel Štefančič jr.]] * 1 – [[Mojca Širok]], [[Darja Zgonc]] in [[Igor E. Bergant]] === Zabavne TV-oddaje z največ kipci (odkar jih podeljujejo – od viktorjev 1994 do danes) === * 4 – ''[[Tistega lepega popoldneva]]'', ''[[Naša mala klinika]]'' * 3 – ''[[As ti tud not padu?!]]'', ''[[Res je!]]'', ''[[Lepo je biti milijonar]]'' in ''[[Male sive celice]]'' * 2 – ''[[Slovenija ima talent]]'' * 1 – ''[[Misija Evrovizija]]'', ''[[Na terapiji]]'', ''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]'', ''[[Teater Paradižnik]]'', ''[[Radovedni Taček]]'', ''[[Dobro jutro]]'', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' in ''[[Firbcologi]]'' === Voditelji zabavnih oddaj z največ kipci (odkar jih podeljujejo – od viktorjev 2000 do danes) === * 3 – [[Jurij Zrnec]] * 2 – [[Jonas Žnidaršič]], [[Lado Bizovičar]], [[Klemen Slakonja]] in [[Peter Poles]] * 1 – [[Mario Galunič]] in [[Sašo Hribar]] === Dosedanji nagrajenci (v moderni obliki viktorjev – od 1993 do 2016) === ==== Viktorji 2016 ==== {{glavni|Viktorji 2016}} Prireditev je potekala 22. aprila 2017 v [[Portorož|portoroškem]] hotelu [[Grand Hotel Bernardin, Portorož|Bernardin]]. Vodil jo je [[Vid Valič]]. Nominirani so bili (dobitniki so okrepljeni): * strokovni viktorji: ** za najboljšo zabavno TV-oddajo-: ''[[Na žaru]]'', '''''[[Ta teden z Juretom Godlerjem]]''''', ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: '''[[Lado Bizovičar]]''', [[Bojan Emeršič]], [[Bernarda Žarn]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: '''''[[Odmevi]]''''', ''[[24 UR]]'', ''[[TV Dnevnik]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: '''[[Manica Janežič Ambrožič]]''', [[Jelena Aščić]], [[Edi Pucer]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV film: '''''[[Ena žlahtna štorija]]''''', ''Pod gladino'', ''Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo'' ** za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo: ''[[Firbcologi]]'', '''''[[Infodrom]]''''', ''[[Male sive celice]]'' ** za najboljši dokumentarni film: '''''Charlatan Maqnifigue''''', ''Lahko noč, ljubezen moja'', ''Leteti'' ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Mario Čulibrk]], [[Ajda Smrekar]], '''[[Nik Škrlec]]''', Ana Oberlintner * viktorji popularnosti: ** za najboljšo glasbeno osebnost oz. skupino: [[BQL]], '''[[Modrijani]]''', [[Siddharta]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Slavko Bobovnik]], [[Jani Muhič]], '''[[Peter Poles]]''' ** za najboljšo radijsko osebnost: '''[[Denis Avdić]]''', [[Blaž Švab]], [[Dejan Vedlin]] ** za najboljšo radijsko postajo: '''[[Radio 1]]''', [[Radio Aktual]], [[Val 202]] * viktor za posebne dosežke: ** ''Štartaj Slovenija'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Lado Ambrožič (novinar)|Lado Ambrožič]] ==== Viktorji 2015 ==== Nagrada se zaradi težav z blagovno znamko ni podelila. ==== Viktorji 2014 ==== {{glavni|Viktorji 2014}} Prireditev je potekala 18. 4. 2015. Voditelj je bil [[Bojan Emeršič]]. Dobitniki viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Peter Poles]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Jernej Kogovšek]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Znan obraz ima svoj glas]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Firbcologi]]'' ([[Radiotelevizija Slovenija]]) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Tanja Žagar]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Jani Muhič]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Andrej Karoli]] ([[Radiotelevizija Slovenija]]) ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Aktual]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Milena Zupančič]] ==== Viktorji 2013 ==== Prireditev je potekala 7.6. 2014 na 1. programu televizije Slovenija. Voditelj je bil [[Tadej Toš]]. Dobitniki viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Klemen Slakonja]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Anže Zevnik]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Dobro jutro]]'' (TVS) ** Za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: [[Male sive celice]] (TVS) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Modrijani]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo televizijsko oddajo: ''[[Vid in Pero šov]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Jože Činč]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[24ur.com]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Alfi Nipič]] ==== Viktorji 2012 ==== Podelitev je bila predvajana 16.3. 2013 na [[Planet TV]], voditelji so pa bili: * Slon in Sadež * [[Denis Avdič]] * [[Bojan Emeršič]] * [[Lado Bizovičar]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Tadej Toš]] * [[Jure Godler]] in [[Tilen Artač]] Dobitniki Viktorjev: * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Slavko Bobovnik]]; posvetil ga je [[Matjaž Tanko|Matjažu Tanku]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Peter Poles]]([[POP TV]]) ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Nika Manevski]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS ) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[x Factor Slovenija]]'' ([[POP TV]]) ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV-film: ''[[Na terapiji]]'' (POP BRIO) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' (TVS) ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''[[Oči in ušesa boga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Modrijani]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Vid Valič]] ([[POP TV]]) ** za najboljšo televizijsko oddajo: ''[[Gospodinje pojejo]]'' (GOLICA TV) ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Denis Avdič]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Veseljak]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[Planet Siol.net]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Rok Predin]] ** [[Urška Alič]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Boris Cavazza]] ==== Viktorji 2011 ==== Podelitev je bila v Cankarjarjevem domu, predvajana 17. marca 2012 na 1. programu televizije Slovenija. Podelitev so vodili: * Boris Kobal * Gojmir Lešnjak - Gojc * [[Bojan Emeršič|Slon In Sadež]] * Vid Valič * Lado Bizovičar * [[Tadej Toš|Nataša Tič Raljan]] * Jonas Žnidaršič * [[Jure Godler|Zoran Predin]] * strokovni viktorji: ** za najboljšega voditelja informativne oddaje: [[Igor E. Bergant]] ** za najboljšega voditelja zabavne tv-oddaje: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo obetavno medijsko osebnost: [[Polona Balantič]] ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' (TVS ) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Misija Evrovizija]]'' (TVS) ** za najboljšo igrano TV-oddajo ali TV-film: ''[[Na terapiji]]'' (POP BRIO) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' (TVS) ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''[[Aleksandrinke]]'' (TVS) * viktorji popularnosti: ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Tanja Žagar]] ** za najboljšo televizijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo televizijsko oddajo: [[24UR]] ** za najboljšo radijsko osebnost: [[Denis Avdič]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najbolj obiskano spletno stran: [[24ur.com]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[ CUK Kino Šiška]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Mito Trefalt]] ==== Viktorji 2010 ==== Prireditev je potekala 19. marca 2011, vodila sta jo [[Boštjan Gorenc]] in [[Lucija Ćirović]]. Novost je bila nova kategorija najboljša spletna stran, ki je zamenjala kategorijo lokalna/kabelska TV-postaja. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Darja Zgonc]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Sašo Hribar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Ana Tavčar]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Pisma iz Egipta'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Slovenija ima talent]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Dosje: Gradimo suženjstvo'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Muzikajeto]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Slovenija ima talent]]'' ** za najboljšo spletno stran: [[24ur.com]] ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Jan Plestenjak]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Denis Avdič]] * viktorja za posebne dosežke: ** režiser [[Miha Hočevar]] za film ''[[Gremo mi po svoje]]'', ki je postal najbolj gledan slovenski film v zgodovini ** režiser [[Klemen Dvornik]] za spletni serijo ''[[Prepisani]]'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Janez Hočevar - Rifle]] ==== Viktorji 2009 ==== Prireditev je potekala 20. marca 2010. Vodil jo je [[Tadej Toš]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[Odmevi]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Slavko Bobovnik]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Sekumady Conde]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Angela Vode - Skriti spomin'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Dar-fur - Vojna za vodo'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Enajsta šola]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Na zdravje]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: Golica TV ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Denis Avdič]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Val 202]] ** [[Perpetuum Jazzile]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Dragan Bulič]] ==== Viktorji 2008 ==== Prireditev je potekala 14. marca 2009. Vodila sta jo [[Slon in Sadež]] (Igor Karas in Jure Bračič). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: [[Marcel Štefančič, Jr.]] ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Klemen Slakonja]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''Vampir z Gorjancev'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: ''Fabiani:Plečnik'' (scenarist, režiser in montažer Amir Muratović) ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''Enajsta šola'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Jurij Zrnec]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: Golica TV ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Marko Vozelj]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Andrej Karoli]] * viktorja za posebne dosežke: ** Bojan Traven, glavni urednik oddaje Svet na Kanalu A ** Tomaž Pandur, režiser * viktor za življenjsko delo: ** [[Bernarda Jeklin]] ==== Viktorji 2007 ==== Prireditev je potekala 15. marca 2008. Vodila sta jo [[Slon in Sadež]] (Igor Karas in Jure Bračič). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Slavko Bobovnik ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jurij Zrnec]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Lili Žagar]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[As ti tud not padu?!]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: [[Miran Zupanič]] (dokumentarec ''Otroci s Petrička'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Štafeta mladosti]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Marko Potrč]] ** za najboljšo TV-oddajo: [[Avantura]] ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: [[MTV Adria]]. ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Zoran Predin]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Center]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Matej Špehar]] * viktorja za posebne dosežke: ** [[Marko Naberšnik]] za [[film]] [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] ** [[Bojan Krajnc]] * viktor za življenjsko delo: ** [[New Swing Quartet]] ==== Viktorji 2006 ==== Prireditev je potekala 24. marca 2007. Vodil jo je [[Jurij Zrnec]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Slavko Bobovnik ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Lado Bizovičar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Jure Godler]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: Sašo Podgoršek (film ''Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Lado Bizovičar]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: MTV Adria ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Hit]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Špela Močnik]] * viktorja za posebne dosežke: ** za skupni projekt [[svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] 2006 [[Pro Plus]]u in [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] ** za popularizacijo [[blog]]ovske kulture [[Jonas Žnidaršič|Jonasu Žnidaršiču]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Jože Hudeček]] ==== Viktorji 2005 ==== Prireditev je potekala 18. marca 2006. Vodila sta jo [[Jernej Šugman]] (v vlogi Vladislava) in [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] (v vlogi Petruške). * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Marcel Štefančič jr. ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Lado Bizovičar]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Maja Roš]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Jože Činč]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Neisha]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio Hit]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Robert Pečnik - Pečo]] * viktorja za posebne dosežke: ** ''[[Bar (TV-oddaja)|Bar]]'' ** [[Info TV]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Tone Vogrinec]] ==== Viktorji 2004 ==== Prireditev je potekala 21. marca 2005. Vodila sta jo [[Bojan Emeršič]] in [[Pia Zemljič]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''[[24UR]]'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Mojca Širok ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Mario Galunič]] ** za obetavno medijsko osebnost: [[Slon in Sadež]] ** za najboljšo igrano TV-oddajo: ''[[Naša mala klinika]]'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo dokumentarno TV-oddajo: [[Miran Zupanič]] (''Kocbek - pesnik v pogrezu'') ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Lado Bizovičar]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo lokalno, regionalno ali kabelsko TV-postajo: [[MTV Adria]]. ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Radio City]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Marko Potrč]] * viktorja za posebne dosežke: ** Sekvenca d. d. ** [[Nataša Tič Ralijan]] in [[Gašper Tič]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Jurij Souček]] ==== Viktorji 2003 ==== Prireditev je potekala 22. marca 2004. Vodila sta jo [[Tjaša Železnik]] in [[Jurij Zrnec]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za najboljšega voditelja informativne TV-oddaje: Mojca Širok ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: Peter Poles ** za obetavno medijsko osebnost: Peter Poles ** za najboljšo igrano TV-oddajo: [[Maja Weiss]] (''Balkanski revolveraši'') ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšo otroško in mladinsko TV-oddajo: ''[[Knjiga mene briga]]'' * viktorji popularnosti: ** za najboljšo TV-osebnost: [[Boštjan Romih]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Tistega lepega popoldneva]]'' ** za najboljšega glasbenega izvajalca: [[Siddharta]] ** za najboljšo radijsko postajo: [[Val 202]] ** za najboljšo radijsko osebnost leta: [[Andrej Karoli]] * viktorji za posebne dosežke: ** [[Iztok Mlakar]] ** [[Branko Djurić - Ðuro]] ** [[Siddharta]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Elza Budau]] ==== Viktorji 2002 ==== Prireditev je potekala marca 2003. Vodila jo je [[Tina Gorenjak]]. *strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Franci Pavšer ml. ** za najboljšo igrano TV-oddajo: film ''Vladimir'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' ** za najboljši videospot: ''Platina 9th RMX'' (Siddharta) * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Dejan Vedlin ** glasbeni: [[Bepop]] ** radijska postaja: Radio City ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji za posebne dosežke: ** [[Peter Juratovec]] – poseben dosežek v režiji ** Andrej Kregar/Video produkcija Kregar – poseben dosežek v videoprodukciji ** projekt Popstars * viktor za življenjsko delo: ** [[Svetlana Makarovič]] ==== Viktorji 2001 ==== Prireditev je potekala aprila 2002. Vodili so jo [[Matjaž Pikalo]], Andrea F., Franci Pavšer ml., Simon Kardum, Nada Vodušek in Luka Novak. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Ksenija Horvat ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšo umetniško TV-oddajo: ''Begunci - ilegalni tujci'' (Žilnik) ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Andrej Karoli ** glasbeni: [[Siddharta]] ** radijska postaja: [[Val 202]] ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Srečko Katanec]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Boštjan Hladnik]] ==== Viktorji 2000 ==== Prireditev je potekala marca 2001. Vodila sta jo [[Tanja Ribič]] in [[Janez Hočevar - Rifle]]. * strokovni viktorji: ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Odmevi'' ** za obetavno medijsko osebnost: Živa Rogelj ** za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje: [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšo umetniško TV-oddajo: ''Gibljive slike'' ** za najboljšo zabavno TV-oddajo: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Jonas Žnidaršič]] ** radijski: Andrej Karoli ** glasbeni: [[Nuša Derenda]] ** radijska postaja: [[Val 202]] ** TV-oddaja: ''[[Lepo je biti milijonar]]'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Miha Hočevar]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Miki Muster]] ==== Viktorji 1999 ==== XIX. podelitev viktorjev je potekala 24. marca 2000 v Gallusovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]]. Vodili so jo [[Maša Derganc]], [[Janez Škof (1960)|Janež Škof]], [[Andrej Rozman - Roza]] in [[Maj Klemenc]] (kot družina Stopar − Viktorija, Viktor, mama Viktorijana in sinko Viki). Prireditev, ki jo je neposredno prenašal [[POP TV]], je režiral [[Boris Cavazza]]. Za glasbene točke so poskrbeli: Alo Alo Streich Trio <small>(''Ein bißchen mambo'')</small>, [[Helena Blagne]] <small>(''Nessun dorma'' iz opere [[Turandot (opera)|Turandot]])</small>, [[Siddharta]] & [[Vlado Kreslin]] <small>(''Lunanai'')</small>, [[Alenka Godec]], [[Katrinas]] & New Swing Quartet <small>(''Samo nasmeh je bolj grenak'')</small> in [[Charlotte Nilsson]] <small>(Take Me to Your Heaven, I Write You a Love Song)</small>. Prihode nagrajencev na oder so spremljali Ratko Divjak s skupino, New Swing Quartet in Katrinas.<ref>{{navedi revijo |last1=Furlan |first1=Simona |last2=Radić |first2=Sandi |last3=Dakič |first3=Simona N. |year=2000 |title=Viktorji '99 tik pred vrati |journal=Stop |volume=33 |issue=11 |pages=6−8}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona N. |last2=Škerl |first2=Uroš |last3=Božič |first3=Željko |year=2000 |title=Viktorji '99 v pesmi in plesu |journal=Stop |volume=33 |issue=12 |pages=6−7}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2= |first2= |year=2000 |title=Stoparjevi viktorji |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=6–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Božič |first1=Željko |last2= |first2= |year=2000 |title=Viktorija Helena |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=10}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Radić |first1=Sandi |last2=Božič |first2=Željko |last3=Breznikar |first3=Eva |last4=Rogelj |first4=Barbara |last5=Dakič |first5=Simona N. |last6=Senica |first6=Martin |year=2000 |title=Viktorja dobi ... |journal=Stop |volume=33 |issue=13 |pages=12−13}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najboljšo zabavno televizijsko oddajo: '''''Res je!''''' – ''[[TV Poper]]'' – ''Zoom'' ** za najboljšega televizijskega voditelja: [[Bojan Emeršič]] – '''[[Miša Molk]]''' – [[Jonas Žnidaršič]] ** za najboljšega radijskega voditelja: [[Sašo Hribar]] – [[Andrej Karoli]] – '''[[Jure Longyka]]''' ** za najbolj obetavno medijsko osebnost: '''[[Petra Kerčmar]]''' – Karin Komljanec – Aleš Smrekar ** za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo: ''[[Male sive celice]]'' – '''''[[Radovedni Taček]]''''' – ''Sprehodi v naravo'' ** za najboljšega igralca v igrani TV-oddaji: [[Gojmir Lešnjak]] – [[Saša Pavček]] – '''[[Jernej Šugman]]''' ** za najboljšo informativno TV-oddajo: ''Dnevnik'' – '''''Odmevi''''' – ''Studio City'' ** za najboljšo kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano televizijsko oddajo: '''''Cesta bratstva in enotnosti''''' ([[Maja Weiss]]) – ''Gibljive slike'' (Irena Ostrouška) – ''Okus po cvetju'' (Stane Sušnik, Hanka Kastelicova) * viktorji popularnosti: ** televizijska osebnost: '''[[Mario Galunič]]''' – [[Borut Veselko]] – Jonas Žnidaršič ** radijska osebnost: Sašo Hribar − '''Andrej Karoli''' – Jure Sešek ** glasbeni izvajalec: [[Big Foot Mama]] – '''[[Nude]]''' – [[Adi Smolar]] * viktor za posebne dosežke: ** Matej Rupret, Andrej Kmet, Jan Žorž, Stipe Božič in [[Tomaž Humar]] za projekt spremljanja Tomaža Humarja pri vzponu na Dhaulagiri prek interneta * viktor za življenjsko delo: ** [[Mojmir Sepe]] ==== Viktorji 1998 ==== Prireditev, ki jo je neposredno prenašal POP TV, je potekala 27. marca 1999 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Vodila sta jo [[Bojan Emeršič]] in [[Miša Novak]]. Za glasbene točke so poskrbeli: Norina Radovan <small>(''My Funny Valentine'', ''People'')</small>, Pihalni orkester Svea Zagorje, The Stroj, Tinkara Kovač <small>(''Od zvezd pijan'')</small>, Big Foot Mama <small>(''Dolg' nazaj'')</small>, Pižama, Vlado Kreslin & Lidija Bajuk <small>(''Ljubav se ne trži'')</small>, Buldožer <small>(''Zemlja mog sna'')</small> in Mia Žnidarič, Steve Klink & Planet Groove <small>(''Dan je drugačen'')</small>.<ref>{{navedi revijo |year=1999 |title=Viktorji '98 |journal=Stop |volume=32 |issue=11 |pages=7–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2=Javornik |first2=Sonja |year=1999 |title=Trenutki pričakovanja |journal=Stop |volume=32 |issue=12 |pages=9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Sivka |first1=Alenka |last2=Furlan |first2=Simona |last3=Javornik |first3=Sonja |last4=Lenart |first4=Andreja |last5=Radić |first5=Sandi |last6=Senica |first6=Martin |year=1999 |title=Dragi viktorji! |journal=Stop |volume=32 |issue=13 |pages=7–9}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Javornik |first1=Sonja |last2= |first2= |year=1999 |title=Plešoči popek in ... |journal=Stop |volume=32 |issue=13 |pages=11}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najboljšo televizijsko zabavno tv-oddajo: '''''[[Res je!]]''''' – ''TV Poper'' – ''Zoom'' ** za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant – Manica Janežič – '''[[Borut Veselko]]''' ** za najboljšega radijskega voditelja: Sašo Hribar – Andrej Karoli – '''[[Jure Longyka]]''' ** za najbolj obetaven televizijski obraz: Eva Irgl – '''[[Manica Janežič]]''' – Srečko Meh ** za najboljšo informativno tv-oddajo: ''Dnevnik'' – '''''[[Odmevi]]''''' – ''24 ur'' ** za najboljšo kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno tv-oddajo: ''Besede'' – '''''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]''''' – ''Prinesite mi glavo Sama Peckinpaha'' * viktorji popularnosti: ** televizijska osebnost: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Borut Veselko ** radijska osebnost: '''[[Andrej Karoli]]''' – Pavle Plahutnik – Janko Ropret ** glasbeni izvajalec: Miran Rudan – '''[[Adi Smolar]]''' – Simona Weiss ** domača nadaljevanka/nanizanka: ''Cvetje v jeseni'' – ''Junaki petega razreda'' – '''''[[Naša krajevna skupnost]]''''' ** tuja nadaljevanka/nanizanka: '''''[[Esmeralda]]''''' – ''Kassandra'' – ''Komisar Rex'' * viktor za posebne dosežke: ** [[Vita Mavrič]] (za gledališki koncert ''Nekoč bili smo v maju'' in ploščo ''Sem, kakršna sem'') * viktor za posebne dosežke: ** [[Matjaž Požlep]] (za Arxel Tribe) * viktor za življenjsko delo: ** [[Jurij Gustinčič]] ==== Viktorji 1997 ==== Prireditev je potekala 27. marca 1998 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim prenosom na POP TV. Vodil jo je [[Gregor Bakovič]], režiral pa Sašo Podgoršek. Glasbene točke: [[Ali En]], trio Aleša Hadalina (Hadalin, Miro Božič in Joži Šalej), Simona Weiss, [[Sound Attack]] & 2 Brothers, etnoskupina Amala <small>(''Djurdjev dan'')</small>, [[Plavi orkestar]] <small>(''Ako su to samo bile laži'')</small> in Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča <small>(Privškova ''Nad mestom se dani'')</small>. Uvodna točka: duo Random Logic (poskrbela sta tudi za temo prireditve in naznanila) in plesalci Gledališča čez cesto. Nastopili so tudi Simon Stojko Falk (svetovni prvak v kategoriji "flatland expert", tj. izvajanju trikov s kolesom na ravnem), evropski prvaki v show danceu iz plesne šole Urška, Mrhe, d. o. o., ter Urškini plesalci latinskoameriških in standardnih plesov.<ref>{{navedi revijo |last1=Milek |first1=Vesna |year=1998 |title=Šokanten zvezdniški večer |journal=Stop |volume=31 |issue=14 |pages=6−9}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1998 |title=Nepredvidljivi glasbeni gosti |journal=Stop |volume=31 |issue=14 |pages=10–11}}</ref> * strokovni viktorji:<ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona |last2=Furlan |first2=Simona |last3=Senica |first3= Martin |year=1998 |title=Komu se nasmihajo dragoceni viktorji? |journal=Stop |volume=31 |issue=12 |pages=4−5}}</ref> ** za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Zgonc – Miša Molk – '''[[Borut Pahor]]''' ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Gremo v kino'' <small>(RA SLO)</small> – ''Kulturna panorama'' <small>(RA SLO)</small> – '''''Radijska igra za otroke''''' <small>(RA SLO)</small> ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: '''''Stergo ergo''''' <small>(RA SLO)</small> – ''Sašomanija'' <small>(RA GAMA MM)</small> – ''Izštekani'' <small>(RA Študent)</small> ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: Brane Rončel: ''Izza odra'' <small>(TV SLO)</small> – ''Res je'' <small>(TV SLO)</small> – '''''[[Odklop (TV-oddaja)|Odklop]]''''' <small>(Kanal A)</small> ** za najboljšega televizijskega voditelja: '''[[Borut Veselko]]''' <small>(Kanal A)</small> – Miša Molk <small>(TV SLO)</small> – Darja Groznik <small>(TV SLO)</small> ** za najboljšo televizijsko informativno oddajo: '''''[[Odmevi]]''''' <small>(TV SLO)</small> – ''Zrcalo tedna'' <small>(TV SLO)</small> – ''24 ur'' <small>(POP TV)</small> ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, igrano ali dokumentarno oddajo: ''Gore in ljudje'' <small>(TV SLO)</small> – '''''Magdalenice Radojke Vrančič''''' (Helena Koder) <small>(TV SLO)</small> – ''[[Vrtoglavi ptič]]'' <small>(TV SLO)</small> * viktorji popularnosti:<ref>{{navedi revijo |last1=Furlan |first1=Simona |last2=Sever |first2=Uroš |last3=Javornik |first3=Sonja |last4=Dakič |first4=Simona |year=1998 |title=In viktorja dobi ... |journal=Stop |volume=31 |issue=13 |pages=8–9}}</ref> ** televizijski: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Borut Veselko ** radijski: Smilja Baranja – Mimica Kidrič – '''[[Janko Ropret]]''' ** glasbeni: Vili Resnik – Adi Smolar – '''[[Simona Weiss]]''' * viktorji po izboru uredništva revije ''Stop'': ** viktor za posebne dosežke: *** [[Slavko Hren]] (za oddajo ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'') ** viktor za življenjsko delo: *** [[Jože Privšek]] ==== Viktorji 1996 ==== Prireditev je potekala v soboto, 29. marca 1997, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z neposrednim prenosom na POP TV. Vodila sta jo [[Blažka Müller]] in [[Brane Završan]], režiral pa Matjaž Pograjc. Realizator televizijskega prenosa je bil Petar Radovič, scenarista pa Desa Muck in Marjan Paternoster. Spremljevalna skupina prireditve so bili Rok Golob & Stop The Band, pri pripravi glasbe sta sodelovala Davor Božič in Jani Golob, avtorica besedila za uvodno in sklepno točko je bila Miša Čermak. Točke: uvodna točka ''Viktor, viktorija'' <small>(voditelja in plesalci Mojce Horvat)</small>, Helena Blagne & Demolition Group <small>(''[[Dež (pesem)|Dež]]'')</small>, Leteči potepuhi <small>(''Obrni čas nazaj'')</small>, Skunk funk & New Swing Quartet <small>(''Po jezeru bliz' Triglava'')</small>, BO3 <small>(''Vroča hladna'')</small>, Špela Medved <small>(''Rada bi ostala mala'' Davorja Božiča in Miše Čermak)</small>, sklepna točka ''Viva viktor!'' <small>(Pihalni orkester slovenske policije, Diego Barrios Ross, Helena Blagne, New Swing Quartet, Klemen Tičar, Boštjan Andrejc, Vojko Djuran)</small>.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Kipci želja in pričakovanj |journal=Stop |volume=30 |issue=12 |pages=2−3}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Samo še tri dni ... |journal=Stop |volume=30 |issue=13 |pages=2}}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Viktorji '96 |journal=Stop |volume=30 |issue=14 |pages=3−7}}</ref> * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno medijsko osebnost: Darja Groznik – Boštjan Lajovic – '''[[Tajda Lekše]]''' ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Bilo je nekoč'' <small>(Radio Murski val)</small> – ''Gremo v kino'' <small>(RaS)</small> – '''''Radijska igra za odrasle'' <small>(RaS)</small>''' ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: '''''Izštekani'' <small>(Radio Študent)</small>''' – ''Stergo ergo'' <small>(RaS)</small> – ''Štos – še v torek obujamo spomine'' <small>(RaS)</small> ** za najboljšo televizijsko otroško, mladinsko ali izobraževalno oddajo: ''Lahkih nog naokrog'' <small>(TVSLO, MICOM)</small> – '''''[[Pod klobukom]]'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Radovedni Taček'' <small>(TVSLO)</small> ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: '''''[[Res je!]]'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Teater Paradižnik'' <small>(TVSLO)</small> – ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'' <small>(TVSLO)</small> ** za najboljšega televizijskega voditelja: Igor E. Bergant – Sandi Čolnik – '''[[Bojan Krajnc]]''' <small>(za Studio City)</small> ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško, dokumentarno ali igrano oddajo: ''Bitka za reko'' <small>(TVSLO, MICOM)</small> – '''''Povečava'' <small>(TVSLO)</small>''' – ''Srečko Kosovel – pisma domačim'' <small>(TVSLO)</small> * viktorji popularnosti: ** televizijski: Stojan Auer – '''[[Mario Galunič]]''' – Miša Molk ** radijski: '''[[Sašo Hribar]]''' – Saša Pivk – Janko Ropret ** glasbeni: Čuki – '''[[Adi Smolar]]''' – Simona Weiss * viktor za posebne dosežke: ** sinhronizacija risank na TV Slovenija (prevzela sta ga Peter Povh, pobudnik in začetnik projekta, in Andreja Hafner-Souček) * viktor za posebne dosežke: ** [[Laibach]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Tomaž Perovič]] (za zasluge na področju informativnega programa tako na nacionalni kot komercialni televiziji) * viktor za življenjsko delo: ** [[Nataša Dolenc]] ==== Viktorji 1995 ==== Prireditev je potekala marca 1996 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Vodila sta jo [[Marjan Paternoster]], ki je tudi napisal scenarij, in [[Barbara Drnač]]. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo radijsko kulturno oddajo: ''Gremo v kino'' ** za najboljšo radijsko zabavno oddajo: ''[[Glasbeni večer z Janetom Webrom]]'' ** najboljšo televizijsko igrano oddajo: ''[[Striptih]] Filipa Robarja Dorina'' ** za najboljšo televizijsko zabavno oddajo: ''[[Radovedni Taček]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Stojan Auer]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Čuki]] * viktor za posebne dosežke na področju televizije, filmske in gledališke produkcije: ** [[Roman Končar]] * viktor za posebne dosežke za televizijsko oddajo s humanitarnim sporočilom: ** [[Matjaž Fistravec]] * viktor za posebne dosežke na področju medijev in popularne kulture: ** [[Brane Rončel]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Marjana Deržaj]] ==== Viktorji 1994 ==== Prireditev je potekala 17. marca 1995 v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Vodili so jo [[Tajda Lekše]], [[Pavle Ravnohrib]] in [[Vesna Milek]]. Televizijski režiser je bil Petar Radovič, odrski pa Tomaž Štrucl. Pri glasovanju za viktorje popularnosti so se bralcem Stopa prvič pridružili še poslušalci lokalnih radijskih postaj. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]'' ** za najboljšo televizijsko razvedrilno oddajo: ''[[Teater Paradižnik]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Deja Mušič]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Pop Design]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Marjeta Keršič Svetel]] / ''[[Gore in ljudje]]'' * viktor za življenjsko delo: ** [[Tone Fornezzi-Tof]] ==== Viktorji 1993 ==== Prireditev je potekala aprila 1994, in to prvič v Cankarjevem domu, natančneje veliki sprejemni dvorani. Vodila sta jo [[Tanja Ribič]] in [[Roman Končar]]. Televizija Slovenija se je odločila za neposreden prenos, ki ga je samo nekaj ur pred začetkom podelitve odpovedala, na koncu pa je prenos (v režiji Staneta Sumraka) le bil. Odrski režiser je bil Vinci Vogue Anžlovar. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost: [[Majda Širca]] ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]'' ** za najboljšo televizijsko glasbeno oddajo: ''[[Videošpon]]'' ** za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Stojan Auer]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Čuki]] * viktor za posebne dosežke: ** [[Igor E. Bergant]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Vilko Avsenik|Vilko]] in [[Slavko Avsenik]] ==== Viktorji 1992 ==== Prireditev je potekala aprila 1993 v diskoteki [[Life]] v [[Domžale|Domžalah]]. Vodil jo je [[Boris Cavazza]]. Viktorjem in limonam (slednje so bile podeljene zadnjič) po izboru Stopovih bralcev je uredništvo dodalo strokovne nagrade, prvič sta bila podeljena glasbeni viktor in viktor za življenjsko delo. * strokovni viktorji: ** za najbolj elegantno medijsko osebo: [[Barbara Drnač]] ** za najboljšo TV-oddajo: ''[[Povečava (TV-oddaja)|Povečava]]'' ** za najboljšo radijsko oddajo: ''[[Bombola]]'' ** za najboljšo glasbeno oddajo: ''[[Videogrom]]'' * viktorji popularnosti: ** televizijski: [[Miša Molk]] ** radijski: Sašo Hribar ** glasbeni: [[Pop Design]] * viktor za življenjsko delo: ** [[Bojan Adamič]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * {{navedi revijo |last1=sf |date=1997 |title=Kdo je viktor? |journal=Stop |volume=30 |issue=13 |pages=4–5}} == Zunanje povezave == * [http://www.viktorji.si Uradna stran] {{wikislovar}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Televizijske nagrade]] [[Kategorija:POP TV]] [[Kategorija:Viktor (nagrada)| ]] dayme4gbs1ofnvqjs4exetvr5nq2n81 Seznam slovenskih kiparjev 0 30506 6768545 6766060 2026-10-22T13:17:59Z ~2026-45085-22 264465 /* C */ 6768545 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kipar]]jev''' in kipark. {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} == A == *[[Peter Abram]] *[[Drago Ačko]]? *[[France Ahčin]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jožef Ajlec]] *[[Bine Ambrožič]] *[[Ignacij Arrer]] *[[Ernest Artič]] *([[Aladar Zahariaš]]) *Zalka Arnšek == B == *[[Drago Bac]] *[[Jože Barši]] *[[Stojan Batič]] *[[Janko Baumkircher]] *[[Mirsad Begić]] *[[Boris Beja]] *[[Marijan Belec]] *[[Matejka Belle]] *[[Franc Bencak]] *[[Marija Benedetti Keržič]] *[[Maks Bergant]] *[[Franc Berneker]] *[[Jakob Miroslav Bertoncelj]] *[[Jiři Bezlaj]] *[[Tomaž Biffio]] *[[Anton Bitežnik]] *[[Blaž Bitežnik]] *[[Martin Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]]? *[[Anton Blatnik]] *[[Rok Bogataj]] *[[Bojan Bole]] *[[Janez Boljka]] *[[Vekoslav Bombač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Franci Boštjančič]] *[[Darko Božič]] *[[Janez Gregor Božič]] *[[Milena Braniselj]] *[[Mirko Bratuša]] *[[Vladimira Bratuž Furlan]] - Laka *[[Jakov Brdar]] *[[Tamara Bregar]] *[[Viktor Brezovnik]] *[[Matjaž Brojan]]? *[[Irena Brunec - Tébi]] *[[Dušan Bučar]] *[[Ivan Bukovec (umetnik)|Ivan Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] == C == *[[Neva Capuder]] Grce *[[Lada Cerar]] Sedlaček *[[Andrej Cesar]] *[[Ciril Cesar]] *[[Ivan Cesar (podobar)|Ivan Cesar]] *[[Ina Conradi Chavez]]? *(Milan Cindrić) *[[Mihaela Ciuha]]? *[[Jacopo Contieri]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Mihael Cussa]] (Kuša) *[[Milan Cvelbar]] == Č == *[[Dragica Čadež]] *[[Tomaž Čadež]] *[[Lojze Čampa]] *[[Hamo Čavrk]] *[[Josip Čeferin|Josip (Jožef) Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Ikara Černe]] *[[Marijan Černe]] *[[Peter Černe]] *[[Franci Černelč]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Andrejka Čufer]] *[[Irena Čuk]] == Ć == *[[Vasilije Ćetković]] == D == *[[Henrik Dejak]] *[[Polona Demšar]] *[[Tone Demšar]] *[[Oreste Dequel]] *[[Matevž Dežela]] *[[Zorko Dežjot]] *[[Jurij Dobrila]] *[[Janko Dolenc]] (les) *[[Milena Dolgan]] *[[Edo Dolinar]] *[[Lojze Dolinar]] *[[Bogomila Doljak]] *[[Dominik Koprčan]] *[[Denis Dražetić]] *[[Stane Dremelj]] *[[Marjan Drev]] *[[Boštjan Drinovec]] == E == * [[Darka Erdelji]] * [[Alenka Eržen Šuštaršič]] *[[Jože Eržen]] == F == *[[Matej Facij]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Avguštin Ferfilla]] *[[Slavko Ferkolj]] *[[Anton Flego]] *[[Metod Frlic]] *[[Tomaž Furlan (kipar)]] == G == *[[Jakob Gaber]] *[[Urban Gaber]] *[[Andrej Grabrovec|Gaberi]] (''Andrej Grabrovec'') *[[Janez Gabrič]] *[[Ferdinand Gallo]] *[[Alojzij Gangl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Marko Glavač]] *[[Ivo Goisniker]] *[[Viktor Gojkovič]] *[[Bojan Golija]] *[[Darko Golija]] *[[Nikolaj Golob]] *[[Jože Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Friderik Gornik]]/Friedrich Gornik (slov.-avstrijski) *[[France Gorše]] *[[Igor Grabec]] *[[Andrej Grabrovec|Andrej Grabrovec - Gaberi]] *[[Janez Gregorka]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Andrej Grošelj]] *[[Josip Grošelj]] *[[Aleksandra Saška Gruden]] *[[France Gruden]] *[[Marjan Grum]] *[[Evgen Guštin]] *[[Mirko Guštin]] == H == *[[Terezija Haider de Groot]] *[[Urška Heller]] *[[Anton Herman]] *[[Ciril Hočevar (kipar)]] *[[Slavko Hočevar]] *[[Miloš Hohnjec]] *[[Jožef Holzinger]] *[[Leo Homar|Leo(n) Homar]] - Levko *[[Kaja Horvat]] *[[Anton Hribar]] *[[Borut Hribar]] *[[Dejan Hribar]] *[[Elizabeta Hribar Obereigner]] (''Liza Hribar'') *[[Pavel Hrovatin]] *[[Drago Hrvacki]] *[[Radoje Hudoklin]] *[[Zdenko Huzjan]]? == I == *[[Lovro Inkret]] *[[Anton Ivšek]] *[[Jakob Hieronim Ižanec]] == J == *[[Viljem Jakopin]] *[[Jurij Jakovac]] *[[Peter Janežič]] *[[Stane Jarm]] *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Jernej Jereb]] *[[Vincenc Jereb]] *[[Zdravko Jerkovič]] *[[Anton Jezovšek]] *[[Zvone Jezovšek]] *[[Franc Jontez]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Robert Jurak]] *[[Matic Jurglič]] *[[Tomaž Jurjevič]] *[[Ivan Jurkovič (kipar)|Ivan Jurkovič]] *[[Anže Jurkovšek]] == K == *[[Miha Kač]] *[[Jurij Kalan]] *[[Boris Kalin]] *[[Zdenko Kalin]] *[[France Kambič]] *[[Zvonimir Kamenar]] *[[Azad Karim]] *[[Meta Kastelic]] *[[Elza Kastl Obereigner]] *[[Jakob Kaučič]] *[[Boštjan Kavčič]] *[[Janez Kavčič Traunkar]] *[[Metka Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Ana Kavčnik Jamnik]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Ana Kerin]] *[[Marjan Keršič]] *[[Stane Keržič]] *[[Christof Fidelis Kimmel]] *[[Ferenc Király]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Bojan Klančar]] *[[Tone Klemenčič - Plnadar]] *[[Miha Knez]] *[[Neža Knez]] *[[Miha Knific]] *[[Martina Kočevar]] *[[Milenko Kočevar]] *[[Dana Kočica]] *[[Jiři Kočica]] *[[Ljubica Ratkajec Kočica]] *[[Nivea Kofol]] *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[France Kokalj]] *[[Jože Kolar (st./ml.)]] *[[Tomaž Kolarič]] *[[Gabrijel Kolbič]] *[[Stanko Kolenc]] *[[Stane Kolman]] *[[Damjan Komel]] *[[Johannes Komersteiner]] *[[Marjan Konič]] *[[Viktor Konjedic]] *[[Borut Korošec]] *[[Paola Korošec (kiparka)]] *[[Alojzij Kos]] *([[Mateo Kos]]) *[[Tine Kos]] *[[Lučka Koščak]] *[[Drago Košir]] *[[Štefka Košir Petrič]] *[[Marko A. Kovačič]] *[[Nina Koželj]] *[[Damijan Kracina]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Anton Krajnc]] *[[Slavko Krajnc (kipar)]] *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Anja Kranjc]] *[[Gašper Kranjec]] (mot. žaga) *[[Meta Kastelic]] *[[Gregor Kregar]] *[[Bojana Križanec]] *[[Franc Kuhar]] *[[Karel Kuhar]] *[[Bojan Kunaver]] *[[Mihael Kuša]] (Cussa) == L == *[[Milena Lah]] *([[Nuša Lapajne]]) *[[Tone Lapajne]] *[[Jože Lašič]] *[[Dora Legiša]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Aleš Lenassi]]? *[[Eva Lenassi Peterson]] *[[Janez Lenassi]] *[[Aleksander (Sandi) Leskovec|Sandi (Aleksander) Leskovec]] *[[Sibila Leskovec]] *[[Franjo Likar]] *[[Janez Lipec]] *[[Adalbert Lipičnik]] *[[Dušan Lipovec]] *[[Peter Loboda]] *[[Anton Logonder|Tone Logonder]] *[[Jakob Löhr]] *[[Henrik Mihael Löhr]] *[[Taja Lojk]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Polonca Lovšin]] == M == *[[Simon Macuh]] *[[Marko Maher]] *[[Polona Maher]] *[[Metoda Maj]] (r. [[Lesjak]]) *[[Katja Majer]] *[[Janez Gregor Majetič]] *[[Roman Makše]] *[[Andrej Makuc (rezbar)|Andrej Makuc]] (rezbar) *[[Miladi Makuc Semion]] *[[Jernej Mali]] *[[Peter Mali]] *[[Martina Marenčič]] *[[Jure Markota]] *[[Marjan Marksl]] *[[Bojan Mavsar]] *[[Marjeta Medved]] *[[Anton Mersi]] *[[Janez Jurij Mersi]] *[[Štefan Mersi]] *[[Kiar Meško]] *[[Silvo Metelko]] *[[Boris Mihalj]] *[[Jaka Mihelič]] *[[Jana Mihelj]] *[[Stipe Miličić]] *[[Marko Milcovich]] *[[Marijan Mirt]] *[[Celestin Mis]] *[[Luka Mislej]] *[[Rok Mohar]] *[[Loris Morosini]] *[[Majk Mulaček]] *[[Radivoj Mulič]] *[[Miki Muster]] == N == *[[Roberto Nanut]] *[[Ivan Napotnik]] *[[Goran Nemarnik]] *[[Franc Nemec]] *[[Negovan Nemec]] *[[Aleksandar Nišavić]] - Aco *[[Boštjan Novak]] *[[Nežika Novak]] *[[Primož Novak]] *[[Dora Novšak]] *[[Tajda Novšak]] == O == *[[Katja Oblak]] *[[Majda Oblak]]? *[[Slavko Oblak]] *[[Tone Oblak]] *[[Mateja Ocepek]] *[[Valentin Oman]] *[[Silvan Omerzu]] *[[Željko Opačak]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Matija Ozbič]] *[[Alen Ožbolt]] == P == *Alojzije (Lojze) Pongrašić *[[Martin Pacobello]] *[[Bojan Pahor]] *[[Dana Pajnič]] (Oražem) *[[Klavdij Palčič]] *[[Julij Papič]] *[[Jožef Pavlin]] *[[Franc Pavlovič]] *[[Miha Pečar]] *[[Greta Pečnik]] *[[Nedeljko Pečanac]] *[[Božo (Božidar) Pengov]] *[[Ivan Pengov (kipar)|Ivan Pengov]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Čelo Pertot]] *[[Svitoslav Peruzzi]] *[[Štefka Petrić Košir]] *[[Tejka Pezdirc]] *([[Nataša Pičman]]) *[[Tomaž Pipp]] *[[Janez Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Tomaž Plavec]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Matej Plestenjak]] *[[Viktor Plestenjak]] *[[Jernej Plumberger]] *[[Matjaž Počivavšek]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Mihael Pogačnik]] *[[Jože Pohlen]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Anton Postl]] *[[Zmago Posega]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Boštjan Potokar]] *[[Marjetica Potrč]] *[[Janez Povirek|Janez (Ivan) Povirek]] *[[Zoran Poznič]] *[[Zlatko Zlati Prah]] *[[Marko Predan]] *[[Nataša Prestor]] *[[Miran Prodnik]] *[[Alojzij Progar]] *[[Boris Prokofjev]] *[[Primož Pugelj]] *[[Edvin Puntar]] *[[Franc Purg]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Karel Putrih]] *[[Tobias Putrih]] *[[Angelo Putti]] == R == *[[Peter Rauch]] *[[Sonja Rauter Zelenko]] *([[Igor Ravbar]]) *[[Franc Ravnikar]] *[[Matjaž Rebec]] *[[Julijan Renko]] *[[Janez Repanšek]] *[[Alojzij Repič]] *[[Franc Repič]] *[[Miriam Repič-Lekič|Miriam Repič-Lekić]] *[[Nace Ribič]] *[[Vinko (Cene) Ribnikar]] (1930-2020) *[[Francesco Robba]] *[[Katjuša Rojac]] *[[Naca Rojnik]] *[[France Rotar]] *[[Franc Rotman]] *[[Andrej Rovšek starejši]] *[[Andrej Rovšek mlajši]] *[[Drago Vit Rozman]] *[[Zlato Rudolf]] *[[Mihael Ruppe]] *[[Rene Rusjan]] *[[Kristina Rutar]] *[[Simon Rutnik]] *[[Giulio Ruzzier]]? == S == *[[Maruša Sagadin]] *[[Janez Sajevic|Janez (Ivan) Sajevic]] *[[Boris Sajovic]]? *([[Marjan Sajovic]] 1941-) *[[Herko Saksida]] *[[Edvard Salesin]] (Edvard Salezin) *[[Duba Sambolec]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Janez Jakob Schoy]] (''Johann Jacob Schoy'') *[[Nataša Sedej]] *[[Lada Sedlaček]] *[[Dalija Sega]] *[[Mirjam Semolič Sore]] *[[Lan Seušek]] *[[Tamara Sevčnikar]] *[[Anton Sever]] *[[Mik Simčič]] *[[Marija Simonič]] *[[Saba Skaberne]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Katja Smerdu]] *[[Mojca Smerdu]] *[[Jurij Smole]] *[[Tanja Smole Cvelbar]] *[[Vojc Sodnikar Ponis]] *[[Ivan Sojč]] *[[Franc Solina]] *[[Sergij Sosič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Zoran Srdić Janežič]] *[[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]] *[[Janez Jurij Straub]] *[[Jožef Straub]] *[[Jože Stražar Kiyohara]] *[[Lojze Struna]]? *[[Robert Struna]] *[[Duilio Svara]] (Trst) *[[Tone Svetina]] == Š == *Edo (Edin) Šćuk *[[Špela Šedivý]] *[[Anja Šmajdek|Anja (Anamarija) Šmajdek]] *[[Anton Špacapan Vončina]]? *[[Nika Špan]]? *[[Tanja Špenko]] *[[Anton Štefic]] *[[Barbara Štembergar Zupan]] *[[Bojan Štine]] *[[Boštjan Štine]] *[[Matjaž Štine]] *[[Bojan Štokelj]] *[[Vladimir Štoviček]] *[[Vladimira Štoviček|Vladimira (Vladka) Štoviček]] "Vlastov" *[[Jožef Štravs]] *[[Ivan Štrekelj]] *[[Radivoj Vojko Štuhec]] *[[Jože Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Mateja Šušteršič Dimic]] * [[Tin Švagelj]] *[[Damjan Švara]] == T == *[[Sonja Tavčar Skaberne]] *[[Boštjan Temniker]] *[[Anton Ternovšek]] *[[Marjan Teržan]] *[[Slavko Tihec]] *[[Franc Tobias]] (1937-) *[[Ignacij Toman]], Ignacij ml., Peter, Feliks, [[Anton Toman]] *[[Urša Toman Drinovec]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Tajda Tomšič]] *[[Fran Ksaver Tončič]] *[[Nina Tovornik]] *[[Drago Tršar]] *[[Dušan Tršar]] *[[Eva Tršar]] *[[Stanislav Tucakovič]] *[[Vinko Turk]] *[[Matej Turnšek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] ==U== *[[Matjaž Ugovšek]] [[Matjaž Ugovšek - Ugo|- Ugo]] *[[Vasja Ulrih]] *[[Izidor Urbančič]] *[[Josip Urbanija]] ==V== *[[Črt Valenčak]] *[[Franko Vecchiet]] *[[Peter Vene]] *[[Dean Verzel]] *[[Alenka Viceljo]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Franc Vidrih]] (v kovini) *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *([[Alojzij Vodnik]]) *[[France Vodnik (restavrator)|France Vodnik]] (1874-1966) *([[Janez Vodnik]]) *([[Marijan Vodnik]]) *[[Lujo Vodopivec]] *[[Milan Vojsk]] *[[Žiga Vojska]] *[[Jože Volarič]] *[[Valentin Vrbnik]] *[[Jožef Vrščaj]] *[[Denis Vučko]] *[[Momo Vuković]] *[[Janez Vurnik]] *[[Janez Vurnik starejši]] == W == * [[Janez Weiss]] *[[Tom Winkler]] == Z == *[[Aladar Zahariaš]] *[[Anton Zajc (umetnik)]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Ivan Zajec]] *[[Josip Zajec]] *[[Marko Zajec]] *[[Valentin Zajec]] *[[Maks & Marko Zakotnik]] *[[György Zala]]? *[[Franc Zamelik]] *[[Veljko Zejak]] *[[Karel Zelenko]] *[[Marko Zelenko]] *[[Ljubica Zgonec Zorko]] *[[Dušan Zidar]] *[[Alojz Zoratti]] *[[Branko Zorec]] (1952-1994) *[[Janez Zorko]] *[[Vlasta Zorko]] *[[Gaja Zornada]] *[[Niko Zupan]] *[[Mirjam Zupančič]] *[[Metka Zupančič]] *Vinko Zupančič *[[Metka Zupanič]] == Ž == * [[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vasja Žbona]] *[[Ana Žerjal]] *[[Ulla Žibert]] *[[Eva Žibrat]]? *[[Peter Žiwobski]] * [[Jakob Žnider]] *[[Boris Žohar]] *[[France Žvan]] == Glej tudi == * [[seznam kiparjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev]], [[Seznam slovenskih sodobnih umetnikov]] in [[Seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performanca]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kiparji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji|*]] ccr0tdy9mhkkzfla3ju5zxwt7bs74nx Seznam slovenskih nogometašev 0 30543 6768771 6767699 2026-10-23T07:11:53Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6768771 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{Compact_TOC}} == A == *[[Mile Ačimovič|Mile(nko) Ačimovič]] *[[Mario Adamič]] *[[Ermin Alić]] *[[Ernest Aljančič starejši]] *[[Janez Aljančič (nogometaš)|Janez (Jani) Aljančič]] *[[Jani Aljančič]] *[[Peter Ameršek]] *[[Vili Ameršek]] *[[Jan Andrejašič]] *[[Vjekoslav Andrić]] *[[Milan Anđelković]] *[[Siniša Anđelković]] *[[Tadej Apatič|Tadej Apatić]] *[[Sandi Arčon]] *([[Slavko Arčon]]) *[[Kristjan Arh Česen]] *[[Milan Arnejčič]] *[[Tomaž Avbelj]] == B == *[[Nika Babnik]] *[[Ognjen Backović]] *[[Armin Bačinovič]] *[[Luka Badžim]] *[[Vlado Badžim]] *[[Gregor Bajde]] *[[Stipe Bajić]] *[[Edi Bajrektarevič]] *[[Kenan Bajrić]] *[[Gregor Balažic]] *[[Marko Balažic (nogometaš)]] *[[Jure Balkovec]] *[[Dean Baranja]] *[[Slavko Baranja]] *[[Maks Barišić]] *[[Igor Barukčič]] *[[Marko Barun]] *[[Rok Baskera]] *[[Anže Bašelj]] *[[Dejan Bauman]] *[[Vili Bečaj]] *[[Pamela Begič]] *[[Tjaš Begić]] *[[Robert Belec]] *[[Vid Belec]] *[[Manja Benak]] *[[Igor Benedejčič]] *[[Žan Benedičič]] *[[Jože Benko]] *[[Robert Berić]] *[[Domen Beršnjak]] *[[Suad Beširević]] *[[Aleš Bešter]] *[[Evgen Betetto]] *[[Roman Bezjak]] *[[Jaka Bijol]] *[[Peter Binkovski]] *[[Valter Birsa]] *[[Lovro Bizjak]] *[[Gregor Blatnik]] *[[Oto Blaznik]] *[[Miha Blažič (nogometaš)]] *[[Ingmar Bloudek]] *[[Sandro Bloudek]] *[[Matija Boben]] *[[Fredi Bobič]] (slov.-nem.) *[[Luka Bobičanec]] (hrv.-slov.) *[[Oliver Bogatinov]] * [[Damjan Bohar]] * [[Dalibor Bojović]] *[[Vladimir Bolfek]] (hrv.-slov.) *[[Klemen Bolha]] *[[Patrik Bordon]] *[[Boško Boškovič]] *[[Damir Botonjič]] * [[Nedžad Botonjič]] *[[Kliton Bozgo]] (alb.-slov.) *[[Blaž Božič]] *[[Marko Božič]] *[[Rok Božič]] *[[Saša Božičić]] *[[Elvis Bratanović]] *[[Mišo Brečko]] *[[David Brekalo]] *[[Danijel Brezič]] *[[Danilo Brezigar]] *[[Karl Breznik]] - Puža *[[Peter Breznik]] *[[Blaž Brezovački]] *[[Kris Bric]] *[[Siniša Brkić]]? *[[Timotej Brkić]] *[[Darko Brljak]] *[[Mitja Brulc]] *[[Spasoje Bulajič]] *[[David Bunderla]] *[[Miran Burgič]] *Buzeti == C == *[[Žan Celar]] *[[Uroš Celcer]] *[[Matej Centrih]] *[[Dejan Cerovac]] *[[Boštjan Cesar]] *[[Franc Cifer]] *[[Sebastjan Cimirotič]] *[[Fabijan Cipot]] *[[Kai Cipot]] *[[Tio Cipot]] *[[Miran Cizelj]] *[[Rok Cizelj]] *[[Rudolf Corn]] *[[Aljaž Cotman]] *[[Danilo Cuban]] *[[Jakob Cukjati]] *[[Goran Cvijanović]] *[[Matjaž Cvikl]] *[[Oskar Cvjetičanin]] == Č == *[[Luka Čagalj]] *[[Aleksandar Čavrić]] *[[Aleš Čeh]] *[[Aleš Čeh (1980)]] *[[Anton Čeh (nogometaš)|Anton Čeh]] (1943-2023) *[[Nastja Čeh]] *[[Tim Čeh]] *[[Džengis Čavušević]] * [[Sebastjan Čelofiga]] * [[Adolf Čepelnik]] * [[Sonja Čevnik]] * [[Dominika Čonč]] *[[Dejan Čontala]] * [[Leon Črnčič]] * [[Matic Črnic]] *[[Domen Črnigoj]] == Ć == * [[Milan Ćalasan]] == D == *[[Mladen Dabanovič]] *[[Zlatko Dedič|Zlatko Dedić]] *[[Antonio Delamea Mlinar]] *[[Enes Demirović]] *[[Amir Dervišević]] *[[Nino Dirnbek]] *[[Dejan Djuranović]] *[[Gaber Dobrovoljc]] *[[Sven Dodlek]] *[[Timotej Dodlek]] *[[Jure Dolar]] *[[Darko Domadenik]] *[[Marjan Dominko]] *[[Vanja Drkušić]] *[[Miha Drnovšek]] *[[Oskar Drobne]] *[[Andrej Dugolin]] *[[Slaviša Dvorančič|Slaviša Dvorančić]] *[[Simon Dvoršak (nogometaš)|Simon Dvoršak]] *[[Emir Džafič]] * [[Elvis Džafić]] *[[Elvedin Džinić]] *[[Amel Džuzdanović]] == Đ == *[[Bojan Đukić]] * [[Enis Đurković]] == E == *[[Leo Ejup]] *[[Ismet Ekmečič|Ismet Ekmečić]] *[[Patrik Eler]] *[[Branko Elsner]] *[[Luka Elsner]] *[[Marko Elsner]] *[[Rok Elsner]] *[[Timi Max Elšnik]] *[[Robert Englaro]] *[[Adolf Erman]] *[[Josip Erman]] *[[Kristina Erman]] *[[Kaja Eržen]] == F == *[[Adriano Fegić]] *''Boris Feltrin/Filip Feltrin'' *[[Suad Filekovič]] *[[Željko Filipović]] *[[Gregor Fink]] *[[Matic Fink]] *[[Ivan Firer]] *[[Matjaž Florjančič|Matjaž Florijančič]] *[[Sašo Fornezzi]] *[[Franjo Frančeškin|Franjo "Franček" Frančeškin]] *[[Žiga Frelih]] *[[Alojz Fricelj]] *[[Tomaž Frič]] *[[Franc Fridl]] == G == *[[Filip Gačevski]] *[[Katarina Gadnik]] *[[Damjan Gajser]] *[[Saša Gajser]] *[[Marinko Galič]] *[[Peter Gerenčer]] *[[Erik Gliha]] *[[Primož Gliha]] *[[Adam Gnezda Čerin]] *[[Sebastjan Gobec]] *[[Lana Golob]] *[[Miha Golob (nogometaš)|Miha Golob]] *[[Josip Golubar]] *[[Jon Gorenc Stanković]] *[[Tibor Gorenc Stankovič]] *[[Jan Gorenc]] *[[Gorazd Gorinšek]] *[[Andrej Goršek]] *[[Dejan Grabič]] *[[Lucija Grad]] *[[Sara Gradišek]] *([[Javier Grbec]]) *[[Lovro Grajfoner]] *[[Luka Grešak]] *[[Domen Gril]] *[[Marko Gruškovnjak]] *[[Ivica Guberac]] *[[Luka Guček]] *[[Javier Antonio Grbec]] == H == *[[Safet Hadžić]] *[[Jasmin Handanovič|Jasmin Handanović]] *[[Samir Handanovič|Samir Handanović]] *[[Rok Hanžič]] *[[Ermin Hasić]] *[[Edo Hočevar]] ([[Edvard Hočevar]]) *([[Dragan Holcer]]) *[[Branko Horjak]] *[[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] *[[Jože Horvat Didi]] *[[Lucas Mario Horvat]] *[[Rok Horvat]] *[[Tomi Horvat]] *[[Kristjan Horžen]] *[[Dino Hotić]] *[[Lucas Mario Horvat]] == I == *[[Senijad Ibričić]] (bos.-slov.) *[[Branko Ilič|Branko Ilić]] *[[Josip Iličić]] *[[Patrik Ipavec]] *[[Janko Irgolič]] *[[Zdenko Iskra]] *[[Rudi Istenič]] *[[Đorđe Ivanović]] (Srb) *[[Lara Ivanuša]] == J == *[[Saša Jakomin]] *[[Jaka Jakopič]] *[[Arnel Jakupović]] (avstr.-slov.) *[[Nemanja Jakšić]] *[[Matjaž Jančič]] *[[Korina Janež]] *[[Erik Janža]] *[[Lado Janžekovič]] - Žeko *[[Luka Janžekovič]] *[[Anže Jelar]] *[[Enej Jelenič]] *[[Anže Jerič]] *[[Kaja Jerina]] *[[Alfred Jermaniš]] *[[Nik Jermol]] *[[Aleš Jeseničnik]] *[[Brigita Jevšenak]] *[[Žan Jevšenak]] *[[Bojan Jokić]] *[[Boban Jović]] *[[Anton Jug]] *[[Ažbe Jug]] *[[Amer Jukan]] *[[Žiga Jurečič]] *[[Metod Jurhar]] == K == *[[Aleš Kačičnik]] *[[Mattias Käit]] *[[Nina Kajzba]] *[[Kevin Kampl]] *[[Nik Kapun]] *[[Iztok Kapušin]] *[[Radovan Karanović]] *[[Darko Karapetrović]] *[[Evgen Kardoš]]-Jeno *[[Amir Karič|Amir Karić]] *[[Žan Karničnik]] *[[Žiga Kastrevec]] *[[Srečko Katanec]] *[[Aljaž Kavčič]] *[[Tine Kavčič]] *[[Tomaž Kavčič]] *[[Tjaša Kavšak]] *[[Matjaž Kek]] *[[Doris Kelenc]] *[[Dejan Kelhar]] *[[Luka Kerin]] *[[Sara Ketiš]] *[[Rok Kidrič]] *[[Andraž Kirm]] *[[Cene Kitek]] *[[Herbert Klančnik]] *[[Tilen Klemenčič]] *[[Denis Klinar]] *[[Tom Kljun]] *[[Miha Kline]] *[[Marko Kmetec]] *[[Aleksander Knavs]] *[[Radenko Kneževič]] *[[Luka Koblar]] *[[Vid Koderman]] *[[Miha Kokol]] *[[Vladimir Kokol]] *[[Aleš Kokot]] *[[Miha Kokot]] *[[Špela Kolbl]] *[[Jaka Kolenc]] *[[Žan Kolmanič]] *[[Andrej Komac (nogometaš)|Andrej Komac]] *[[Stanislav Komočar]] *[[Jan Koprivec]] *[[Robert Koren]] *[[Kaja Korošec]] *[[Uroš Korun]] *[[Evelina Kos]] *[[Filip Kosi]] *[[Dušan Kosič]] *[[Nace Kosmač]] *[[Sandi Košir]] *[[Andrej Kotnik]] *[[Matic Kotnik]] *[[Žiga Kous]] *[[Nino Kouter]] *[[Alen Kozar]] *[[Mihael Kozjek]] *[[Aleš Kožar]] *[[Tomaž Kožar]] *[[Alen Krajnc]] *[[Luka Krajnc]] *[[Barbara Kralj]] *[[Denis Kramar]] *[[Svit Kramar Roš]] *[[Martin Kramarič]] *[[Blaž Kramer]] *[[Zara Kramžar]] *[[Mladen Kranjc]] *[[Sonja Kranjc]] *[[Aljaž Krefl]] *[[Boštjan Kreft]] *[[Rene Krhin]] *[[Ivan Križaj]] *[[Izabela Križaj]] *[[Aleš Križan]] *[[Marko Križnik]] *[[Rok Kronaveter]] *[[Marčelo Kufersin]] *[[Filip Kukuličić]] *[[Gal Kurež]] *[[Jasmin Kurtić]] *[[Zala Kuštrin]] *[[Stanislav Kűzma]] == L == *[[Kristijan Lah]] *[[Mirko Lah]] *[[Sandi Lah]] *[[Saša Lalović]] *[[Jure Langerholc]] *[[Brin Lapuh]] *[[Gaber Lapuh]] *[[Marin Laušić]] *[[Klemen Lavrič]] *[[Dejan Lazarević]] *[[Igor Lazič]] *[[Žan-Luk Leban]] *[[Maks Lečnik]] *[[Jurij Legat]] *[[Jelka Lenard]] *[[Uroš Likar]] *[[Zlatan Ljubijankič]] *[[Anej Lovrečič]] *[[Nik Lorbek]] *[[Mitja Lotrič]] *[[David Lukanc]] *[[Tina Lukšič]] == M == *[[Maja Madon]] *[[Aleš Majer]] *[[Žan Majer]] *[[Luka Majcen]] *[[Sara Makovec]] *[[Snežana Maleševič]] *[[Danijel Marčeta]] *[[Dominic Maroh]] *[[Tina Marolt]] *[[Amadej Maroša]] *[[Matic Maruško]] *[[Tim Matavž]] *[[Timotej Mate]] *[[Darijan Matič]] *[[Jure Matjašič]] *[[Aljoša Matko]] *[[Matevž Matko]] *[[Feri Maučec]] *[[Igor Maver]] *[[Borut Mavrič]] *[[Matej Mavrič Rožič]] *[[Klemen Medved]] *[[Žan Medved]] *[[Aleš Mejač]] *[[Zala Meršnik]] *[[Aleš Mertelj]] *[[Jasmin Mešanović]] *[[Miha Mevlja]] *[[Nejc Mevlja]] *[[Siniša Mihajlovič]]? *[[Maksimilijan Mihelčič|Maks(imilijan) Mihelčič]] *[[Rene Mihelič]] *[[Radenko Mijatović]] *[[Ana Mijović]] *[[Milan Miklavič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Darko Milanič]] *[[Martin Milec]] *[[Anja Milenkovič]] *[[Željko Milinovič]] *[[Alena Milkovič]] *[[Željko Mitrakovič]] *[[Nemanja Mitrović]] *[[Jan Mlakar]] *[[Gregor Mohar]] *[[Kristjan Mohar]] *[[Denis Mojstrovič]] *[[Mitja Mörec]] *[[Adrijana Mori]] *[[Lucija Mori]] *[[Anej Mrežar]] *[[Ajdin Mulalić]] *[[Moira Murić]] == N == *[[Tilen Nagode]] *[[Klemen Nemanič]] *[[Dejan Nemec]] *[[Sara Nemet]] *[[Igor Nenezić]] *[[Andreja Nikl]] *[[Džoni Novak]] *[[Jakob Novak]] *[[Jan Novak (nogometaš)]] *[[Jure Novak (nogometaš)]] *[[Milivoje Novakovič]] *[[Andrija Novosel]] *[[Mustafa Nukić]] == O == *[[Branko Oblak]] *[[Jan Oblak]] *[[Robert Oblak]] *[[Matko Obradović]] *[[Dejan Obrez]] *[[Nejc Omladič]] *[[Nik Omladič]] *[[Milan Osterc]] *[[Enrik Ostrc]] *[[Damjan Ošlaj]] *[[Dragan Ovčina]] *[[Alen Ožbolt (nogometaš)|Alen Ožbolt]] == P == *[[Nik Pačarić]] *[[Matej Palčič]] *[[Uroš Palibrk]] *[[Vanja Panić]] *[[Melania Pasar]] *[[Jani Pate]] *[[Miran Pavlin]] *[[Luka Pavlin]] *[[Matej Pavlović]] *[[Michael Pavlović]] *[[Zoran Pavlovič]] *[[Andrej Pečnik]] *[[Nejc Pečnik]] *[[Tilen Pečnik]] *[[Damir Pekič]] *[[Stane Pelan]] *[[Denis Perger]] *[[Lučjo Pertič]]/[[Petrič]]? *[[Nataša Petrovič]] *[[Matej Peternel]] *[[Aleks Pihler]] *[[Luka Pintarič (nogometaš)]] *[[Bogdan Pirc]] *[[Esad Pirc]] *[[Simon Pirc (nogometaš)|Simon Pirc]] *[[Josip Pirmajer]] *[[Janez Pišek]] *[[Janez Pišek (nogometaš, rojen 1988)|Janez Pišek]] (ml.) *[[Jošt Pišek]] *[[Luka Piškurič]] *[[Stojan Plešinac]] *[[Alen Ploj]] *[[Aljaž Ploj]] *[[Vito Plut]] *[[Matej Podlogar]] *[[Niko Podvinski]] *[[Naja Poje Mihelič]] *[[Jalen Pokorn]] *[[Andrej Poljšak]] *[[Danilo Popivoda]] *[[Aleš Poplatnik]] *[[Matej Poplatnik]] *[[Denis Popović]] *[[Ivan Posavec]] *[[Nejc Potokar]] *[[Ksenja Povh]] *[[Igor Poznič]] *[[Rudi Požeg-Vancaš]] *[[Bojan Prašnikar]] *[[Lara Prašnikar]] *[[Luka Prašnikar]] *[[Nina Predanič]] *[[Martin Pregelj]] *[[Marko Pridigar]] *[[Tomislav Prosen|Tomislav (Tomo) Prosen]] *[[Nenad Protega]] *[[Anja Prša]] *[[Blaž Puc]] *[[Matej Pučko]] *[[Aleš Puš]] *[[Marijan Pušnik]] *[[Franc Puterle]] == R == *[[Aleksandar Radosavljević]] *[[Miroslav Radović]] *[[Aleksander Rajčević]] *[[Robi Rajterič]] *[[Živa Rakovec]] *[[Ermin Rakovič]] *[[Saša Ranič]] *[[Matej Rapnik]] *[[Marcel Ratnik]] *[[Dušan Razboršek]] *[[Matej Rebol]] *([[Edoardo Reja]]) *[[Rajko Rep]] *[[Jan Repas]] *[[Žiga Repas]] *[[Mitja Rešek]] *[[Gregor Režonja]] *[[Elvis Ribarič]] *[[Mirko Rihar]] *[[Goran Ristić]] *[[Aleksandar Rodić]] *[[Manja Rogan]] *[[Rok Roj]] *[[Matija Rom]] *[[Marko Roškar]] *[[Tone Rožič]] *[[Rajko Rotman]] *[[Matjaž Rozman]] *[[Tone Rožič]] *[[Simon Rožman]]-''Džimi'' *[[Mladen Rudonja]] *[[Roy Rudonja]] *[[Enes Rujović]] *[[Miloš Rus]] *[[Dejan Rusič]] == S == *[[Erik Salkić]] *[[Miral Samardžić]] *[[Goran Sankovič]] *[[Danilo Saveljič]] *[[Stefan Savić]] *[[Matic Seferović]] *[[Borut Semler]] *[[Simon Sešlar]] *[[Svit Sešlar]] *[[Leon Sever]] *[[Gregor Sikošek]] *[[Marco da Silva]] (fr.-slov.) *[[Vasja Simčič]] *[[Marko Simeunovič]] *[[Vojislav Simeunović]] *[[Predrag Sikimić]] (srb.-slov.) *[[Nejc Skubic]] *[[Herman Slamič]] *[[Stefan Smiljanić]] *[[Žiga Smrtnik]] *[[Grega Sorčan]] *[[Luka Spetič]] *[[Claudio Spinelli]] *[[Miran Srebrnič]] *[[Leon Sreš]] *[[Dino Stančič]] *[[Maja Sternad]] *[[Dalibor Stevanovič]] *[[Dalibor Stojanović]] *[[Petar Stojanović]] *[[Peter Stojanović]] *[[Slaviša Stojanović]] *[[Dušan Stojinović]] *[[Janez Strajnar]] *[[Aljaž Struna]] *[[Andraž Struna]] *[[Jernej Sušnik]] *[[Tamar Svetlin]] == Š == *[[Marinko Šarkezi]] *[[Bian Paul Šauperl]] *[[Sanel Šehić]] *[[Aleksander Šeliga]] *[[Miro Šercer]] *[[Dino Šeremet]] *[[Benjamin Šeško]] *[[Ermin Šiljak]] *[[Ante Šimundža]] *[[Matija Širok]] *[[Mirnes Šišić]] *[[Štefan Škaper]] *[[Matija Škarabot]] *[[Davor Škerjanc]] *[[Žiga Škoflek]] *[[David Škrbec]] *[[Jan Škrjanec]] *[[Laura Škvorc]] *[[Nina Šmid]] *[[Mark Španring]] *[[Jure Špiler]] *[[Andraž Šporar]] *[[Miha Šporar]] *[[Jon Šporn]] *[[Rok Šrimpf]] *[[Franc Štefanec]] *[[Rajko Štolfa]] *[[Primož Štrajhar]] *[[Deni Štraus]] *[[Rok Štraus]] *[[Ljubiša Štrbac]] *[[Jaka Štromajer]] *[[Januš Štrukelj]] *[[Mark Tullio Štrukelj]] *[[Lovro Štubljar]] *[[Tine Šturm]] *[[Goran Šukalo]] *[[Marko Šuler]] *[[Matjaž Šuligoj (nogometaš)|Matjaž Šuligoj]] *[[Luka Šušnjara]] == T == *[[Nikola Talaber]] *[[Almir Tanjič]] *[[Marcos Tavares]] (brazil.-slov.) *[[Rajko Tavčar]] *[[Stanko Tavčar]] *[[Tinkara Testen]] *[[Tjaša Tibaut]] *[[Senad Tiganj]] *[[Luka Topalović]] *[[Ivan Toplak]] *[[Ladislav Törok]] *[[Dejan Trajkovski]] *[[Jure Travner]] *[[Tadej Trdina]] *[[Damjan Trifković]] *[[Sebastjan Tuhtar]] *[[Katja Turk]] *[[Martin Turk (nogometaš)|Martin Turk]] == U == *[[Zoran Ubavič]] *[[Sašo Udovič]] *[[Adolf Uhan]] - Gandi (1914-2015) == V == *[[Herbert Vabič]] (1941?-2020) *[[Karmen Vais]] *[[Filip Valenčič]] *[[Sandi Valentinčič]] *[[Velimir Varga]] *[[Lara Vehar]] *[[Špela Vehar]] *[[Rok Vehovec]] *[[Tilen Vehovec]] *[[Luka Vekić]] *[[Etien Velikonja]] *[[Benjamin Verbič]] *[[Uroš Veselič]] *[[Luka Vešner Tičić|Luka Vešner-Tičić]] *[[Amedej Vetrih]] *[[Tadej Vidmajer]] *[[Arijana Vidmar]] *[[Nejc Vidmar]] *[[Samo Vidovič]] *[[Jovan Vidović]] *[[Matevž Vidovšek]] *[[Mitja Viler]] *[[Zala Vindišar]] *[[Žan Vipotnik]] *[[Miro Vodeb]] *[[Tim Vodeb]] *[[Rok Vodišek]] *[[Dalibor Volaš]] *[[Andrés Vombergar]] *[[Mihael Vončina]] *[[Damir Vrabac]] *[[Dinko Vrabac]]? *[[Tanja Vrabec]] *[[Tanja Vrabel]] *[[Matej Vračko]] *[[Matic Vrbanc]] *[[Blaž Vrhovec]] *[[Luka Vrhunc]] *[[Dare Vršič]] *[[Haris Vučkić]] *[[Muamer Vugdalič]] *[[Goran Vuk]] *[[Slobodan Vuk]] *[[Marko Vukčević]] *[[Damjan Vuklišević]] *[[Žikica Vuksanović]] *[[Ante Vukušić]] == Z == *[[Gregor Zabret]] *[[Mark Zabukovnik]] *[[Tina Zadravec]] *[[Joško Zagorc]] *[[Dario Zahora]] *[[Gorazd Zajc]] *[[Rok Zajc]] *[[Miha Zajc]] *[[Luka Zahovič]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Klemen Zaletel]] *[[Marko Zalokar (nogometni vratar)]] *[[Žan Zaletel]] *[[Marko Zalokar (nogometni vratar)|Marko Zalokar]] *[[Mitha Zatkovič]] *[[Janez Zavrl]] *[[Jani Zavrl]] *[[Darko Zec]] *[[Zoran Zeljkovič|Zoran Zeljković]] *[[Gregor Zore (nogometaš)]] *[[Rok Zorko]] *[[Josip Zornada|Josip "Pepe" Zornada]]?? *[[Samir Zulič]] *[[Branko Zupan]] *[[Janez Zupančič (nogometaš)|Janez Zupančič]] *[[Miha Zupančič]] *[[Nejc Zupančič]] *[[Mateja Zver]] == Ž == *[[Anton Žabjek]] - Žaba *[[Tadej Žagar-Knez]] *[[Andrej Želko]] *[[Gregor Želko]] *[[Dražen Žeželj]] *[[Urška Žganec]] *[[Branko Žgeč]] *[[Gregor Židan]] *[[Dejan Žigon]] *[[Luka Žinko]] *[[Simon Živec]] *[[Žiga Živko]] *[[Felice Žiža]] *[[Kevin Žižek]] *[[Roman Žižek]] *[[Tonči Žlogar]] *[[Boštjan Žnuderl]] *[[Nino Žugelj]] *[[Monika Žunkovič]] *[[Boris Župančič]] *[[David Županič]] *[[Tom Žurga]] *[[Žan Žužek]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši| ]] k9uhzrikjrtbbkc46i0siludamzqvsb Seznam slovenskih zgodovinarjev 0 32067 6768742 6766243 2026-10-23T00:04:39Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6768742 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]]{{navedi vir}} * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == * [[Jana Babšek]] * [[Tina Bahovec]] * [[Gorazd Bajc]] * [[Anton Bajt]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Marjetka Balkovec-Debevec]] * [[Jaka Banfi]] * [[Janko Barle]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Borut Batagelj]] * [[Matic Batič]] * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] * [[Jurij Bavdaž]] * [[Ines Beguš]] * [[Martin Bele]] * [[Vlasta Beltram]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Ana Benedetič]] * [[Franc Benedik]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Aleksandra Berberih-Slana]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Metod Berlec]] * [[Valerija Bernik]] * [[Samo Bevk]] * [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] * [[Dušan Biber]] * [[Bogdan Binter]] * [[Feliks Bister]] * [[Matjaž Bizjak (medievist)]] * [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] * [[Žarko Bizjak]] * [[Žiga Blaj]] * [[Neja Blaj Hribar]] * [[Pavel Blaznik]] * ([[Boris Blažko]]) * [[Pavlina Bobič]] * [[Flavij Bonin]] * [[Marko Bonin]] * [[Zdenka Bonin]] * [[Neven Borak]] * [[Peter Borisov]] * [[Leonida Borondič]] * [[Janko Boštjančič]] * [[Branko Božič]] * [[Maja Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Franjo Bradaška]] * [[Franc Bradeško]]? * [[Marij Bratina]] * [[Rajko Bratož]] * [[Marij Bratina]] * [[Urška Bratož]] * [[Aleš Brecelj]] * ([[Matjaž Brecelj]]) * [[Marjeta Bregar]] * ([[Borivoj Breže]]) * [[Alja Brglez]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] * [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Boris Brovinsky]] * [[Josip Bučar]] * [[Miloš Budin]] * [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Tadej Cankar]] * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] * [[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * ([[Tadej Curk]]) * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]]? * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Peter Čerče]]? * [[Mina Černe]] * [[Tea Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Mateja Čoh Kladnik]] *[[Mirta Čok]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Anja Črešnar Vintar]] * [[Filip Čuček]] * [[Alenka Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Darko Darovec]] * ([[Jože Debevc]]) * [[Tomaž Debevec]] * [[Vlasta Dejak]] * [[Lia De Luca]] * [[Mira Delavec]] * [[Viktorijan Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Emil Devetak]] * [[Robert Devetak]] * [[Monika Deželak Trojar]] * [[Vida Deželak Barič]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Avgust Dimitz]] * [[Martin Dimnik]] * [[Dunja Dobaja]] * [[Pavel Dobrila]] * [[Ervin Dolenc]] * [[Metod Dolenc]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * ([[Tomaž Dolinar]]) * ([[Maks Dolinšek]]) * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Boris Domanjko]] * [[Teodor Domej]] * [[Ljuba Dornik Šubelj]] *[[Darinka Drnovšek]] * [[Marjan Drnovšek]] * [[Nejc Drnovšek]] * [[Ernesta Drole]] * [[Anja Dular]] * [[Iztok Durjava]] * ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Mirko Fajdiga]] * ([[Anton Fakin]]) * [[Julij Felaher]] * [[Josip Felicijan]] * [[Mitja Ferenc]] * [[Tone Ferenc]] * [[Franc Ferk]] * Pavle Ferlic * B.? [[Ferlinc]] * [[Jadran Ferluga]] * [[Liliana Ferrari]] * [[France Filipič]] * [[Rok Filipčič]] * [[Hanzi Filipič]] * [[Igor Filipič]] * [[Jasna Fischer]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Damjana Fortunat Černilogar]] * [[Primož Frajle]] * [[Ivan Fras]] * [[Darko Friš]] * [[Rolanda Fugger Germadnik|Rolanda/Romanda Fugger Germadnik]] * [[Metka Fujs]] * [[Alfonz Furlan]] * [[Irena Fürst]] == G == * [[Aleš Gabrič]] * [[Irena Gantar Godina]] * [[Igor Gardelin]] * [[Jure Gašparič]] * [[Tomaž Gerden]] * [[Janko Germadnik]]? * [[Ferdo Gestrin]] * [[Tilen Glavina]]? * [[Bojan Godeša]] * ([[Maja Godina-Golija]]) * [[Boris Golec]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Boris M. Gombač]] * [[Jure Gombač]] * [[Maja Gombač]] * [[Metka Gombač]] * ([[Srečko Gombač]]) * [[Tanja Gomiršek]] * [[László Göncz]] (Madžar v Sloveniji) * [[Branko Goropevšek]] * [[France Goršič|Franc Goršič]] * [[Nina Gostenčnik]] * [[Vesna Gotovina]] * [[Marija Grabnar]] * [[Marina Gradišnik]] * [[Matevž Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Danijel Grafenauer]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Mira Grašič]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Grebenc]] * [[Marjan Gregorič]] * [[Tamara Griesser-Pečar]] * ([[Viktor Grilc]]) * [[Franc Grivec]] * [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] * Ivan Grobelnik (1926–1999) * [[Matjaž Grobler]] * [[Josip Gruden]] * [[Martin Grum]] * [[Franc Gumilar]] * [[Damijan Guštin]] == H == * [[Hana Habjan]] * [[Jožica Habjan]] * [[Vlado Habjan]] * [[Jurij Hadalin]] * [[Jože Hainz]] * [[Primož Hainz]] * [[Boris Hajdinjak]] * [[Maja Hakl Saje]] * [[Damjan Hančič]] * [[Tatjana Hajtnik]] * [[Marko Hanžič]] (''Markus Hansiz'') * [[Ferdo Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Franc Ksaver Heinrich]] * [[Marija Hernja Masten]] * [[Peter Hicinger]] * [[Bojan Himmelreich]] * [[Neža Hlebanja]] * [[Toussaint Hočevar]] * [[Mira Hodnik]] * [[Tatjana Hojan]] * [[Borut Holcman]] * [[Eva Holz]] * [[Jasna Horvat]] * [[Mojca Horvat]] * [[Andrej Hozjan]] * [[Alenka Hren Medved]] * [[Franc Hribernik]] * [[Miro Hribernik]] * ([[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]]) * [[Franc Hül]] == I == * [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == * [[Helena Jaklitsch]] * [[Tadej Jakopič]] * [[Ivan Jan]] * [[Ferdinand Jančar]] * [[Olga Janša Zorn]] * [[Emilijan Janič]] * [[Oton Janker]] * [[Janko Jarc]] * [[Orest Jarh]] * [[Urban Jarnik]] * [[Mihail Jasinski]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Aleksander Jeločnik]] * [[Josip Jenko]]? * [[Jože Jenko]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Mateja Jeraj]] * ([[Janko Jeri]]) * [[Jože Jerko]] * [[Gregor Jerman]] * [[Sašo Jerše]] * [[Dare Jeršek]] (1934-64)? * [[Janez Jesenko]] * [[Jože (Josef) Jerko]] * [[Aleksander Jezernik]] * [[Božidar Jezernik|(Božidar Jezernik]]) * [[Stanko Jug]] * [[Mitja Juren]] * [[Daniela Juričić Čargo]] * ([[Franc Juriševič]]) * [[Jelena Justin]]? * [[Ivo Juvančič]] * [[Stane Južnič]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Marija Kacin]]? * [[Milica Kacin Wohinz]] * [[Alenka Kačičnik Gabrič]] * [[Slavka Kajba-Milić]] * [[Mira Kalan]]? * [[Aleksej Kalc]] * [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] * [[Miran Kalšek]] * [[Marko Kambič]] * [[Nataša Kandus]] * ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) * ([[Mirko Karlin]]) * [[Anton Kaspret]] * [[Jože Kastelic]] * [[Domen Kaučič]] * [[Janez Kavčič]] * [[Silvija Kavčič]] * [[Petra Kavrečič]] * [[Katarina Keber]] * [[Darja Kerec]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Davor Kernel]] * [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] * [[Ladislav Kiauta]]? * [[Borut Klabjan]] * [[Darinka Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Zdravko Klanjšček]] * [[Andreja Klasinc Škofljanec]] * [[Anton Klasinc]] * [[Peter Pavel Klasinc]] * [[Marko Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Josip Klemenc]] * [[Matjaž Klemenčič]] * [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] * [[Rudolf Klinec]] * [[Damijan Kljajič]] * [[Albert Klun]] * [[Klemen Klun]]? * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Cvetka Knapič Krhen]] * [[Darko Knez]] * [[David Knez]] * [[Jon Adam Knez]] * [[Lea Knez]] * [[Gorazd Knific]] * [[Katarina Kobe Arzenšek]] * [[Anton Koblar]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Barbara Kočevar]] * [[Vanja Kočevar]] * [[Majda Kodrič]] * [[Sonja Kogej Rus]] * [[Marija Jasna Kogoj]] * [[Ivan Kogovšek]] * [[Jasmina Kogovšek]] * [[Monika Kokalj-Kočevar]] * [[Bogdan Kolar]] * [[Darinka Kolar Osvald]] * [[Nataša Kolar]] * [[Petra Kolenc]] * [[Vladimir Kološa]] * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] * [[Jernej Komac]] * [[Franc Komatar]] * [[Žiga Koncilija]] * [[Tjaša Konovšek]] * [[Mirjana Kontestabile Rovis]] * [[Ivan Kordiš]] * [[Jože Koropec]] * ([[Vinko Korošak]]) * ([[Branko Korošec]]) * [[Viktor Korošec]] * [[Nevenka Korpič]] * [[Dušan Kos]] * [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] * [[Janez Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Marija Kos]] * [[Marjan Kos]] * [[Milko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Miha Kosi]] * [[Jernej Kosi]] * [[Miha Kosmač]] * [[Jožef Košič]] * [[Matevž Košir]] * ([[Tone Košir]]) * [[Jernej Kotar]] * [[Lukas Kotnik]] * [[Attila Kovacs]] * [[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] * [[Karel Kovač]] * [[Jože Kovač (zgodovinar)|Jože Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Branko Kozina]] * [[Jurij Kozina]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Jože Krall]] * [[Janez Kramar]] * [[Taja Kramberger]] * [[Tone Krampač]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Petra Kim Krasnić]] * [[Tone Kregar]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Slavko Kremenšek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kresal]] * [[Matic Kristan]] * [[Samo Kristen]] * [[Jernej Križaj]] * [[Ivan Križnar]] * [[Ivka Križnar]] * ([[Duša Krnel Umek]]) * [[Anton Krošl]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Vera Kržišnik Bukić]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Marija Kump]] * ([[Boris Kuret]]) * ([[Boštjan Kurent]]) * [[Radoslav Kušej]] * [[Franc Kuzmič]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franček Lasbacher]] * [[Aleksander Lavrenčič]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Tomaž Lazar]] * [[Žarko Lazarević]] * [[Franc Ksaver Legat]] * ([[Roman Leljak]]) * [[Jože Lekše]]? * [[Antoša Leskovec]] * [[Ivana Leskovec]] * [[Avgust Lešnik]] * [[Vladimir Levec]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Marjan Linasi]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * J. [[Lipovec (priimek)|Lipovec]] * [[Vinko Lipovec]] * ([[Uroš Lipušček]]) * [[Andrej Ljubomir Lisac]] * [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] * [[Matija Ljubša]] * [[Ivan Logar (zdravnik)|Ivan Logar]] * ([[Srečko Logar]]) * [[Dragotin Lončar]] * [[Nina Lončar]] * [[Aleksander Lorenčič]] * [[Darjan Lorenčič]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Ivan Lovrenčič (zgodovinar)]] * [[Anton Lovše]] * [[Walter Lukan]] * [[Franjo Lukman]] * [[Stefano Lusa]] * [[Arnold Luschin]] * [[Miroslav Luštek]] * [[Oto Luthar]] == M == * [[Jože Maček (arhivist)]] * [[Jože Maček]] * [[Jure Maček]] * [[Nadja Magajna]] * [[Milojka Magajne]] * ([[Mirko Mahnič]]) * [[Miloš Klemen Mahorčič]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Neva Makuc]] * [[Josip Mal]] * [[Simon Malmenvall]] * [[Avguštin Malle]] * [[Janko Malle]] * [[Martin Malnerič]]? * [[Tino Mamić]] * [[Josip Mantuani]] * [[Vera Marentič]] * [[Roman Marinko]] * [[Miha Markelj]] * [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] * [[Tatjana Markošek]] * [[Walter Markov]] * [[Irena Marković]] * [[Zvezdan Marković]] * [[Janez Marolt]] * [[Jože Marolt]] * [[Branko Marušič]] * [[Gorazd Marušič]] * [[Irena Marušič]] * [[Dragan Matić]] * Meta Matijevič * [[Marjan Matjašič]] * [[Jože Maučec]] * [[Aleš Maver]] * [[Irena Mavrič Žižek]] * [[Odilon Mekinda]] * [[Jelka Melik]] * [[Vasilij Melik]] * [[Josip Merku]] * [[Antonija Metelko]] * [[Janez Meterc]] * [[Darja Mihelič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Milko Mikola]] * [[Peter Mikša]] * [[Albin Mikulič]] * [[Robert Mikulič]] * [[Marjeta Mikuž]] * [[Metod Mikuž]] * [[Franc Minařik]] * [[Gašper Mithans]] * [[Dušan Mlacović]] * [[Boris Mlakar]] * [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] * [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] * [[Lučka Mlinarič]] * [[Mitja Močnik]] * [[Monika Močnik]] * [[Ivan Mohorič]] * [[Marijan Mole]] * [[Carlo Morelli]] * [[Andreas Moritsch]] * [[Iztok Mozetič]] * [[Jože Možina]] * [[Josip Mravljak]] * [[Aleksandra Mrdavšič]] * [[Irena Mrvič]] * [[Marko Mugerli]] * [[Oskar Mulej]] * ([[Drago Mušič]]) * [[Dunja Mušič]] * [[Jurij Mušič]] * [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Branimir Nešović]] * [[Aleš Nose]] * [[Andrej Novak (zgodovinar)]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Miha Obid]] * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * ([[Igor Omerza]]) * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[Janez Osojnik]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Nina Ošep]] * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Dejan Pacek]] * [[Adrijan Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Marko Pahor]] * [[Milan Pahor]] * [[Minka Pahor]] * [[Miroslav Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Milan Pajk]] * [[Andrej Pančur]] * [[Aleksander Panjek]] * [[Janez Parapat]] * [[Andrej Pastar]] * [[Janez Pastar]] * [[Anja Paulič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Tadej Pavković]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Srečko Pavličič]] * [[Tomaž Pavlin]] * [[Vojko Pavlin]] * [[Egon Pelikan]] * [[Lojze Penič]] * [[Jurij Perovšek]] * [[Janez Peršič]] * [[Rosvita Pesek]] * [[Leopold Petauer]] * [[David Petelin]] * [[Lojze Peterle]] * [[Marija Mojca Peternel]] * [[Matej Petrič]] * A. Petriček * [[Peter Petruzzi]] * [[Josip Pfeifer]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Matija Pirc]] * [[Jože Pirjevec]] * [[Jelka Piškurić]] * [[Melita Pivec Stele]] * [[Olga Pivk]] * [[Slavica Plahuta]] * [[Lovro Planina]] * [[Marco Plesnicar]] * ([[Karel Plestenjak]]) * [[Andrej Pleterski]] * [[Janko Pleterski]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Marija Počivavšek]] * [[Renato Podbersič]] (st./ml.) * [[Rado Podgorelec]] * [[Leopold Podlogar]] * [[Franc Pokorn]] * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (1977) * ([[Tone Poljšak]]) * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Dragan Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Mitja Potočnik]] * [[Maja Povalej]] * [[Simon Povoden]] * [[Lojze Požun]] * Anton Praprotnik * [[Vladimir Prebilič]] * ([[Štefan Predin]]) * [[Miha Preinfalk]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Martin Premk]] * ([[Miroslav Premrou]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * ([[Igor Presl]]) * [[Ivan Prijatelj]] * [[Jože Prinčič]] * [[Vili Prinčič]] * [[Marko Prpić]] * [[Janko Prunk]] * [[Alberto Pucer]] * [[Rudolf Gustav Puff]] * [[Radovan Pulko]] * ([[Tadej Pungartnik]]) * [[Majda Pungerčar]] * [[Vilma Purkart]] == R == * [[Nikola Radojčić]] * [[Branko Radulovič]] * [[Andrej Rahten]] * [[Ferdinand Raisp]] * [[Vincenc Rajšp]] * [[Amand Rak]]? * [[Fran Rakuša]] * [[Jure Ramšak]] * [[Marjetka Rangus]] * [[Jože Rataj]] * [[Mateja Ratej]] * [[Jurij Ratkaj]] * [[Matjaž Ravbar]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Elija Rebič]] * [[Matjaž Rebolj]] * [[Albin Regvat]] * [[Branko Reisp]] * [[Bogumil Remec ml.]] * [[Meta Remec]] * [[Marta Rendla]] * [[Robert Rener]] * [[Manca G. Renko]] * [[Božo Repe]] * [[Tatjana Rezec Stibilj]] * [[Anton Ivan Režek]] * [[Mateja Režek]] * [[Mateja Ribarič]] * [[Irena Ribič]] * [[Peter Ribnikar]] * [[Franc Xaver Johann Richter]] * [[Tadej Rifel]] * [[Vilko Rifel]] * [[Ivan Rihtarič]] (*1948) * [[Andreja Rihter]] * [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) * [[Anton Zvonko Robar]]? * [[Nataša Robežnik]] * [[Matija Robič]] * [[Marjan Rode]] * [[Carole Rogel]] * [[Monika Rogelj]] * [[Deborah Rogoznica]] * [[Vida Rojic]] * [[Gašper Rojko]] * [[Jurij Rosa]] * [[Boris Rozman]] * [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] * [[Stane Rozman]] * [[Vida Rožac Darovec]] * [[Tanja Roženbergar Šega]] * [[Aldo Rupel]] * [[Vanja Rupnik]] * [[Anamarija Rupnik Rener]] * [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] * [[Karol Rustja]] * [[Peter Rustja]] * [[Borut Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Riccardo Ruttar]] * [[Simon Rutar]] * [[Miloš Rybář]] == S == * [[Mitja Sadek]] * [[Franček Saje]] * [[Balduin Saria]] * [[Dolfe Schauer]]? * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Franc Schumi]] * [[Ernest Sečen]] * [[Janja Sedlaček]] * [[Nada Sedlar]]? * [[Drago Sedmak]] * [[Aljaž Sekne]] * [[Irena Selišnik]] * [[Zdenka Semlič Rajh]] * [[Aleksandra Serše]] * [[Miha Seručnik]] * [[Matija Sila]] * [[Valentin Sima]] * [[Ivan Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Marko Simić]] * [[Vladimir Simič]] * [[Julij Simončič]]? * [[Ivan Simonič]] * [[Primož Simoniti]] * [[Vasko Simoniti]] * ([[Jože Simšič]]) * [[Štefan Singer]] * [[Sandi Sitar]] * [[Daniel Siter]] * [[Vinko Skitek]] * [[Zorka Skrabl Matko]] * [[Samo Skralovnik]]? * [[Anton Skubic]] * [[Anton Skumovič]] * [[Lidija Slana]]? * [[Matej Slekovec]] * [[Ivan Slokar]] * [[Majda Smole]] * [[Žiga Smolič]] * [[Jožef Smrekar]] * [[Gregor Sraka]] * [[Josip Srebrnič]]? * [[Josip Stare]] * [[Gorazd Stariha]] * [[Alenka Starman Alič]] * [[Alessio Stasi]] * [[Vlasta Stavbar]] * ([[Avguštin Stegenšek]]) * [[Ivan Steklasa]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Drago Stepišnik]] * [[Janez Stergar]] * [[Nataša Stergar]] * [[Rok Stergar]] * [[Viktor Steska]] * [[Ljudevit Stiasny]]? * [[Iva Stiplovšek]] * [[Miroslav Stiplovšek]] * [[Risto Stojanovič]] * [[Andrej Stopar]] * [[Pavel Stranj]] * [[Stane Stražar]] * [[Gvido Stres]] ml. * [[Peter Stres]] * [[Urška Strle]] * [[Albert Struna]] * [[Andrej Studen]] (1963-2022) * [[Bogo Stupan]] * [[Marjan Sturm]] * [[Rudolph Matt Susel]] * [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] * [[Petra Svoljšak]] == Š == * ([[Jožko Šavli]]) * [[Barbara Šatej]] * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Judita Šega]] * Ana Šela * [[Tatjana Šenk]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Jurij Šilc]] * [[Miha Šimac]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Kaja Širok]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Ivan Škafar]] * [[Gregor Škafar]] * [[Stanislav Škaler]] * [[Milan Škerlj]] * [[Jože Škofljanec]] * [[Aida Škoro Babić]] * [[Viljenka Škorjanec]] * [[Milan Škrabec]] * [[Katja Škrubej]] * [[Gašper Šmid]] * ([[Janez Šmitek]]) * ([[Zmago Šmitek]]) * [[Gordana Šövegeš Lipovšek]] * [[Jože Šorn]] * [[Mojca Šorn]] * [[Izak Špajzer]] (jazz) * [[Vinko Šribar]] * [[Blaž Štangelj]] * [[Martin Šteiner]] * [[Verena Štekar-Vidic]] * [[Matej Šteflič]] * [[Marko Štepec]] * ([[Bojan Štih]]) * [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] * [[Peter Štih]] * ([[Peter Štoka]]) * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Žarko Štrumbl]] * [[Marko Štuhec]] * [[France Štukl]] * [[Jaka Štular]] * [[Peter Štumpf]] * [[Fran Šuklje]] * [[Ljubica Šuligoj]] * [[Janez Šumrada]] * [[Branko Šuštar]] * [[Janez J. Švajncer]] * [[Rozina Švent]] == T == * [[Ferdinand Tancik]] * [[Primož Tanko]] * ([[Luigi Tavano]]) * [[Bogo Teplý]] * [[Stane Terčak]] * [[Nadja Terčon]] * [[Tomaž Teropšič]] * [[Marija Terpin Mlinar]] * [[Petra Testen]] * [[Julij Titl]] * [[Tadeja Tominšek Čehulić]] * [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) * [[Janez Trdina]] * [[Blaž Torkar]] * [[Zora Torkar]] * [[Maja Toš]] * [[Marjan Toš]] * [[Slavica Tovšak]] * [[Lilijana Trampuž]] * ([[Janko Traven]]) * [[Terezija Traven]] * [[Vladimir Travner]] * [[Franc Trdan]] * [[Milica Trebše Štolfa]] * [[Simon Trießnig]] * [[Tadej Trnovšek]] * [[Polona Trobec Mlakar]] * [[Nevenka Troha]] * [[Zdravko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Nik Trontelj]] * [[Drago Trpin]] * ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) * [[Davorin Trstenjak]] * [[Danijela Trškan]] * ([[Alojz Turk]]) * [[Ernest Turk]] * [[Ivan Turk (ekonomist)]] * [[Ivan Tušar]] * [[Mojca Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == * ([[Milan Valant]]) * [[Joe Valenčič]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Andreja Valič Zver]] * [[Fritz Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Jasna Vanček]] * [[Chiaro Vascotti]]? * [[Fran Vatovec]] * [[Maja Vehar]] * [[Jože Velikonja]] * [[Marija Verbič]] * [[Marta Verginella]] * [[Aleksander Videčnik]] * [[Marko Vidic]]? * [[Jernej Vidmar]]? * [[Anka Vidovič Miklavčič]] * ([[Verena Vidrih Perko]]) * [[Darko Viler]] * [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] * [[Sašo Vidovič]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Simon Vilfan]] * [[Srečko Vilhar]] * [[Vladimir Vilman]] * [[Jonatan Vinkler]] * [[Julijana Visočnik]] * [[Nina Vodopivec]] * [[Peter Vodopivec]] * [[Jerca Vodušek Starič]] * [[Ivan Vogrič]]? * [[Jernej Voh]] * [[Ignacij Voje]] * [[Jure Volčjak]] * [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Andrej Vovko]] * [[Ivo Vraničar]] * [[Viktor Vrbnjak]] * [[Rajko Vrečer]] * ([[Anton Vramec|Antol Vramec]]) * [[Vid Vremec]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Ivan Vrhovnik]] * [[Sergej Vrišer]] * ([[Jože Vugrinec]]) * [[Jože Vunšek]] * [[Jože Vurcer]] * [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == * [[Janez Zabukovec]] * [[Štefka Zadnik]] * [[Josip Zadnikar]] * [[Dejan Zadravec]] * [[Ivanka Zajc Cizelj]] * [[Marko Zajc]] * [[Boštjan Zajšek]] * [[Vita Zalar]] * J. Zaplotnik * ([[Janez Zdešar]]) * [[Hedvika Zdovc]] * [[Franc Zelenik (arhivist)]] * [[Ivan Zelko]] * [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) * [[Ivan Zelko]] * [[Janko Zerzer]] * [[Mavricij Zgonik]] * ([[Ivan Zika]]) * [[Franc Zmazek]] * ([[Milovan Zorc]]) * [[Miha Zobec]] * [[Janez Evangelist Zorè|Janez Evangelist Zore]] * [[Anton Zorn|Anton (Tone) Zorn]] * ([[Ludvik Zorzut]]) * [[Agneza Zupan]] * ([[Jakob Zupan]]) * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893-1974) * [[Ciril Zupanc]] * [[Janez Anton Zupančič]] * [[Marjan Zupančič]] * [[Katja Zupanič]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Dana Zwitter-Tehovnik]] * [[Fran Zwitter]] * [[Žiga Zwitter]] == Ž == * [[Barbara Žabota]] * [[Ivo Žajdela]] * [[Matija Žargi]] * [[Ciril Žebot]] * [[Urška Železnik]] * [[Žiga Železnik]] * [[Damir Žerič]] * [[Borut Žerjav]] * [[Milan Ževart]] * [[Mojca Ževart]] * [[Matija Žganjar]] (1928-2024) * [[Marjana Žibert]] * [[Tanja Žigon]] * [[Salvator Žitko]] * [[Aleksander Žižek]] * [[Irena Žmuc]] * [[Marjan Žnidarič]] * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] * [[Sabina Ž. Žnidaršič]] * [[Tanja Žohar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Josip Žontar]] * [[Jože Žontar]] * [[Majda Žontar]] * [[Vladimir Žumer]] * [[Niko Županič]] * [[Aleš Žužek]] * [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] om7jpcwhoe3xz92s4muk6kqv2o3gz9b Seznam slovenskih organistov 0 32274 6768854 6767252 2026-10-23T11:52:02Z Milanjev 267792 /* J */ 6768854 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[organist]]ov''' (orglavcev) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{stublist}} == B == * [[Tilen Bajec]] * [[Franc Ban]] * [[Gašper Banovec]] * [[Renata Bauer]] * [[Hubert Bergant]] * [[Aljaž Bernik]] * [[Karel Bervar]] * [[Milko Bizjak]] * [[Matej Burger]] * [[Federico Mirko Butkovič]] == C == * [[Rudolf Cerc]] * [[Avgust Cerer]] * [[Barbara De Costa]] == Č == * [[Mihael Čok]] * [[Lidija Čop]] * [[Boža Čotar]] == D == * [[Jurij Dobravec]] * [[Eva Dolinšek]] * [[Tjaša Drovenik Adamec]] == F == * [[Danilo Fajgelj]] * [[Luca Ferrini]] * [[Anton Foerster]] * [[Majda Fras Leva]] * [[Saša Frelih - Mišo]] == G == * [[Polona Gantar]] * [[Janez Gašparič]] * [[Andreja Golež Gruden]] * [[Frančiška Goršič]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] == H == * [[Monika Habinc Rostohar]]? * [[Ignacij Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] == J == * [[Andrej Jarc]] * [[Simon Jager]] * [[Gašper Jereb]]? * [[Dušan Ješelnik]] * [[Anton Jobst]] * Milan Jevnikar == K == * [[Klemen Karlin]] * [[Jurij Kernel]] * [[Leon Kernel]] * [[Franc Kimovec]] * [[Metoda Kink]] * [[Damjana Kinkela]] * [[Gregor Klančič]] * [[Daniel Knific]] * [[Cecilija Kobal]] * [[Lojze Kobal]] * [[Ana Kokotec]]? * [[David Končan]] * [[Anita Kralj]] * [[Dominik Krt]] == L == * [[Ivan Laharnar]] * [[Tatjana Leben]] * [[Tine Likovič]] == M == * [[Primož Malavašič]] * [[Tomaž Marčič]] * [[Maruša Mavrič]] * [[Jakob Mazi]] * [[Silvo Mihelič]]? * [[Dalibor Miklavčič]] * [[Marko Motnik]] * [[Matjaž Meglič]] == N == * [[Tomaž Nagode]] == O == * [[Cecilija Oblonšek]] * [[Ljerka Očić]] * [[Jože Osana]] == P == * [[Mario Perestegi]] * [[Franc Ovca Pestotnik]] * [[Barbara Pibernik]] * [[Florijan Pintar]] * [[Snježana Pleše Žagar]] * [[Tereza Podlogar]] * [[Marija Snežka Podpečan]] * [[Matej Podstenšek]] * [[Luka Posavec]] * [[Marjan Potočnik (1949)]] * [[Tone Potočnik]] * [[Franc Požun]] * [[Stanko Premrl]] * [[Antonija Premrov]] == R == * [[Primož Ramovš]] * [[Pavel Rančigaj]] * [[Dimitrij Rejc]] * [[Ana Roner Lavrič]] == S == * [[Barbara Sevšek]] (>> Barbara de Costa) * [[Tomaž Sevšek]] [[Šramel]] * [[Josip Sicherl]] * [[Roman Silič]] * [[Franc Sivec (orglavec)|Franc Sivec]] * [[Venceslav Snoj]] * [[Maks Strmčnik]] == Š == * [[Franc Šepec]]? * [[Vinko Škerlavaj]] * [[Aljoša Škorja]] * [[Krispina Šribar|Krispina (Neža) Šribar]] * [[Nina Štaleker]] == T == * [[Angela Tomanič]] * [[Matija Tomšič]]? * [[Mirjam Tozon]] == U == * [[Marjeta Urbanič Rudolf]] == V == * [[Andrej Vavken]] * [[Evangelista Vogel|Evangelista (Julija) Vogel]] * [[Jožef Vidergar]] == W == * [[Anton Wornig]]? == Z == * [[Ema Zapušek]] * [[Matjaž Zobec Slama]] == Ž == * [[Teodor Žalik]] * [[Martin Železnik]]? == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih orglarjev]] {{seznami narodov po poklicu|organistov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Organisti]] [[Kategorija:Slovenski organisti| ]] jgyiuxuo9z5mlvym50qkf5zufcb1ajh Branko Gradišnik 0 32451 6768726 6652741 2026-10-22T22:11:32Z Marko3 1829 /* Nagrade in priznanja */ 6768726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|party=[[Resni.ca]] (2025– )}} '''Branko Gradišnik''' [bránko gradíšnik], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[publicist|kolumnist]] in [[prevajalec]], * [[7. januar]] [[1951]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Je mlajši od dveh sinov književnika [[Janez Gradišnik|Janeza Gradišnika]], brat prevajalca [[Bogdan Gradišnik|Bogdana Gradišnika]], oče hčere in sina iz prvega zakona ter oče raznospolnih dvojčkov iz drugega zakona z ženo diplomatko. Živeli so – z vmesnimi premori v domovini – štiri leta v [[Zagreb]]u, dve leti na [[Portugalska|Portugalskem]] in štiri leta na [[Slovaška|Slovaškem]]. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je diplomiral iz [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]]; na angleški univerzi v Lancastru je magistriral iz kreativnega pisanja. Za udeležence samopomočnih skupin je v okviru andragoško terapevtske skupnosti za zdravljenje od odvisnosti pri [[Janez Rugelj|Janezu Ruglju]] proti koncu 1980. let vodil kreatoterapevtske tečaje. Redno zaposlen je bil v 1980. letih dve leti kot urednik leposlovnega programa pri založbi [[Kmečki glas]] in tri mesece kot pomočnik glavnega urednika [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Preostala leta do upokojitve je preživel v svobodnem poklicu. Med [[Pandemija_koronavirusne_bolezni_2019_v_Sloveniji|pandemijo koronavirusne bolezni v Sloveniji]] in [[Rusko-ukrajinska_vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je po mnenju [[Miha Mazzini|Mihe Mazzinija]] »postal eden od najglasnejših privržencev [[Teorija_zarote|teorij zarote]]«.<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja kolumna Mazzinija: Dovolj|url=https://siol.net/mnenja/kolumne/miha-mazzini-dovolj-579764|website=siol.net|accessdate=2024-06-06|language=sl}}</ref> V oddaji [[Politično s Tanjo Gobec]] na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] je ljudi, ki so se cepili označil za »hlapce«.<ref>{{Navedi splet|title=Sramota: Branko Gradišnik na TV Slovenija cepljene žali, da imajo gen hlapcev (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sramotna-oddaja-politicno-na-tv-slovenija-v-studio-povabili-branka-gradisnika-ki-cepljene-zali-da-imajo-gen-hlapcev-video-933325|website=Revija Reporter|accessdate=2024-06-06|language=sl}}</ref> Sam se opisuje kot »paranoik s pridržkom«, ki naj bi »svaril pred zarotami«, kakršna je npr. koncept »novega svetovnega reda«, totalitarne ureditve sveta, ki jo anticipirajo [[antiutopija|distopični romani]] in filmi.<ref>Branko Gradišnik: [https://www.fokuspokus.si/ali-sem-paranoik-1-sem-vendar-s-pridrzkom-10222712 Ali sem paranoik (1.)? Sem, vendar s pridržkom.] FokusPokus 31. 10. 2022.</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral na zadnjem mestu liste [[Resni.ca|Državljanskega gibanja Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Gradišnik pa je dobil 285 preferenčnih glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] bo na listi Resni.ce kandidiral za poslanca v državnem zboru, na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 je bil predstavljen tudi kot kandidat stranke za ministrski resor kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> == Publicistika, kolumne in prevajanje == Poznan je predvsem po humornih kolumnah v ''Sobotni prilogi [[Delo|Dela]]'' (Iz žaklja za Oraklja; Prav nič zaupno; Pisma iz zmajskega mesta) in v ''Dnevnikovem Objektivu''. Svoja potovanja in bivanja popisuje v seriji šaljivih [[potopis]]ov ali topografij pod znamko "Strogo zaupno": npr. ''Strogo zaupno na Irskem''; ''Strogo zaupno po Siciliji''; ''Strogo zaupno o Sloveniji, Strogo zaupno na Portugalskem.'' Izšla sta dva knjižna izbora kolumen, in sicer ''Leta sedmih skomin'' (1997) in ''Orakelj: Branko Gradišnik & drugi primeri'' (2001). V 1990. letih je za ''Slovenske novice'' pisal rubriko o "razvedrilnem hazardu"; iz tega je zrasla knjiga ''Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim'' (1993). V 2000. letih je pisal psihološke nasvete za bralke slovenske izdaje revije ''[[Elle]].'' Izbori teh in drugih psihoterapevtskih dopisovanj z ljudmi v psihični zadregi ali stiski so izšli v štirih knjigah (gl. spodaj). Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so [[Charles Dickens]], [[Gilbert Keith Chesterton]], [[James M. Caine]], [[Jerome K. Jerome]], [[Richard Adams]], [[Kurt Vonnegut]], [[James Dickey]], [[Mark Twain]], [[William Golding]], [[Vladimir Nabokov]], [[Ralph Ellison]], [[Anthony Burgess]], [[DBC Pierre]], [[J. R. R. Tolkien]] in [[George R. R. Martin]]. O svojem prevodu (in izvirniku) Tolkienovega dela ''Gospodar prstanov'' je objavil ''Leksikon Gospodarja prstanov od A do Ž.'' Objavil je približno 30 prevodov strokovne psihološke literature, mdr. Winnicotta, [[Erik Erikson|Erika Eriksona]], Szasza, Horneyjevo, Storra, Nancy McWilliams. ==Leposlovna dela== Kot pisatelj je začel s [[kratka proza|kratko prozo]] (''Čas'') in [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnimi]] besedili (''Mavrična krila''), nadaljeval pa z inovativnima metafikcijskima zbirkama ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' (1982) in ''Mistifikcije'' (1987). Vendar se je izmišljanju kmalu odrekel in si zadal kot cilj pisati neizmišljena besedila. To smer je pozneje krstil za rekonstruktivizem. Žanrsko se je s tem vse bolj omejeval na potopise, dnevnike, esejistiko, observacije, vse skupaj na [[humor]]en način. Z [[Emil Filipčič|Emilom Filipčičem]] je pod skupnim psevdonimom Jožef Paganel še kot najstnik napisal humoristično satirični roman ''Kerubini'', ki je izšel precej po nastanku (1979). Napisal je scenarija za filma ''[[Leta odločitve]]'' in ''Nekdo drug'' (oboje režiral Boštjan Vrhovec). Scenarija je pozneje razširil v "rodbinski roman" ''Leta'' in v psihološko kriminalko ''Nekdo drug''. Dialogi v slednji so pisani v narečju, predvsem ljubljanščini. Leta 2006 je objavil soavtorski roman ''Kodrlajsasti piton'', pisan po predlogi Marka Ješeta, leto zatem pa obsežen, po osebnem dnevniku fikcionaliziran roman v treh delih ''Roka voda kamen''. == Politika == Tekom predvolilne kampanje za [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve 2026]] se je omenjal kot kandidat [[Resni.ca|Resni.ce]] za [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]. Na volitvah ni kandidiral.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-03-29|language=sl-SI}}</ref> ==Bibliografija== ===Leposlovje in polliterarni žanri === * 2025 Skrunitelj. Litera, Maribor * 2024 O dveh podvrstah človeka. Založba Sanje, zbirka Iskra * 2024 Tisoč in nobena noč: Strogo zaupno na Kubi. Založba Pivec * 2022 Kraljestvo za šotor ali Strogo zaupno na Korziki. Založba Pivec * 2022 V raj in nazaj: Svobodoupno v Provansi in Languedocu. Založba Sanje * 2021 Če zdaj doma na zofi kdaj: Strogo zaupno po Lake Districtu. Založba Pivec {{COBISS|ID=84380931}} * 2021 Beseda je konj: Galopera v treh dejanjih z uverturo, tremi intermezzi in finalom * 2020 Kaj? Kje? Kdaj? Kako? S čim? Zakaj? Kdo?: Kriminalistovi spomini (v soavtorstvu z Edom Posego) * 2020 Mi mlajši logarji: Strogo zaupno po Poldivjem Zahodu (potopis iz serije Strogo zaupno z Brankom) * 2020 Kronika koker koronika: Za vas, ki ste raje anekdotično živi kot znanstveno mrtvi * 2020 Iskanje srečnega razmerja: Vadnica in vodnik v ljubezni za oba spola (v soavtorstvu z ženo Bernardo) * 2018 Julij avgusta: Strogo zaupno po Zakavkazju (potopis iz serije Strogo zaupno z Brankom) * 2018 Iskanje izgubljenega zdravja: Za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli * 2017 Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali * 2015 Zgodba Ljubljanskega maratona (v soavtorstvu z Marjanom Žiberno) * 2014 En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo (Strogo zaupno na Portugalskem) * 2008 V senci pod zelenim zmajem: Velika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate * 2007 Roka, voda, kamen: Roman v treh letih, Prvo leto: 1990 in nazaj; Drugo leto: 1991; Tretje leto: 1992 in naprej * 2006 Strogo zaupno o Sloveniji: Polihisterični blefsikon (v dveh knjigah: Glava vojvodine Kranjske, Rep vojvodine Kranjske) * 2006 Kodrlajsasti piton: Roman o narkomanskem življenju (skupaj z Markom Ješetom) * 2004 Strogo zaupno po Siciliji * 2001 Orakelj: Branko Gradišnik & drugi primeri * 1997 Leta sedmih skomin * 1996 Strogo zaupno na Irskem * 1993 Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim * 1990 Nekdo drug (s samostojnim neliterarnim dodatkom Nekaj drugega) * 1987 Mistifikcije; Izbor prezrte proze * 1985 Leta * 1981 Zemlja zemlja zemlja * 1978 Mavrična krila (le nekaj zgodb v tej antologiji slovenske ZF) * 1977 Čas * 1973 Kerubini (izšli 1979) ===Psihološki priročniki (korespondence)=== *2016 Zmuzljivi primer Viktorja Zamude *2013 Med tvojim kladivom in nakovalom *2010 Sreča za 2: Nadaljnja pisma iz moje svetovalnice *2009 (z letnico izida 2010) Sreča: Pisma iz moje svetovalnice{{razširi razdelek}} ==Nagrade in priznanja== *1982: nagrada Prešernovega sklada za zbirko zgodb ''[[Zemlja zemlja zemlja]]'' *1984: puljska zlata arena za scenarij filma Leta odločitve *2012: Njegova zgodba ''Memorinth'' je bila uvrščena v zbornik ''Best European Fiction 2012'' (Dalkey Archive Press) po izboru A. Hemona. *2012: [[Sovretova nagrada]] za prevod ''Bledega ognja'' Vladimirja Nabokova<ref>Že prej sta nagrado prejela oče Janez in brat Bogdan.</ref> *2017: [[Jermanova nagrada]] za najboljši humanistični prevod leta za prevod knjige ''Psihoanalitična diagnostika: Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces'' Nancy McWilliams<ref>Sonagrajenec je bil brat Bogdan za Chestertonovega ''Večnega človeka.''</ref> *2019: v ožjem izboru nominirancev za "[[bodeča neža (nagrada)|bodečo nežo]]", ki jo podeljuje anonimni gremij za najbolj seksistično izjavo leta<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/necastna-nagrada-za-seksisticno-izjavo-leta-pediatru-in-psihoterapevtu-viljemu-scuki.html |title=Nečastna nagrada za seksistično izjavo leta pediatru in psihoterapevtu Viljemu Ščuki |date=2019-03-07 |work=24ur.com}}</ref> *2025: [[krilata želva]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=128 Predstavitvena stran Branka Gradišnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070218210003/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=128 |date=2007-02-18 }} * [http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&articleid=366 Gospodar prstanov od A do Ž] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050325045415/http://www.joker.si/article.php?rubrika=9&articleid=366 |date=2005-03-25 }} * [http://bgradisnik.blog.siol.net/ Gradišnikov blog] * [http://www.elle.si/strogo-zaupno/ Gradišnikova rubrika Strogozaupno na ELLE.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071105103036/http://www.elle.si/strogo-zaupno/ |date=2007-11-05 }} * [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=269 Branko Gradišnik, pisatelj in prevajalec.] MMC RTV SLO 16. februar 2006. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Sovretovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gradišnik, Branko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Branko Gradišnik|*]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] 32xxuzuzc8ca5np1u3zvrb78nochorb Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 6768739 6768219 2026-10-22T23:42:33Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6768739 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1945 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *Marjan Tomkiewicz *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko]]-<nowiki/>Verč *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 2yauyha50zo20j9fjokecfzcmzuyc19 6768837 6768739 2026-10-23T11:11:34Z ~2026-45085-22 264465 /* I */ 6768837 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1945 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) * Gregor Hvalc (gor. reševalec-zdravnik) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *Marjan Tomkiewicz *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko]]-<nowiki/>Verč *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] hf3opi7d5ext2c5s3ohhf916oca7m62 Hrovat 0 36096 6768594 6419193 2026-10-22T16:22:07Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768594 wikitext text/x-wiki '''Hrovat''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|38. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], katerega so ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 1915 oseb in na dan 31. decembra 2010 1993 osebe. Priimek je najpogostejši v [[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenski statistični regiji]], kjer prebiva 715 prebivalcev s tem priimkom, z 19. mestom pa je najpogostejši v [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodni Sloveniji]]. == Znani nosilci priimka == * [[Alojzij Hrovat]] (1885–1971), gradbeni inženir, univerzitetni profesor *[[Bogdan Hrovat - Miha]] (1923–1948), partizan, vosovec *[[Dušan Hrovat]] (1919–1992), dr. * [[Florentin Hrovat]] (1847–1894), frančiškan in pisatelj * [[Gregor Hrovat]] (* 1994), košarkar * [[Ivan-Žan Hrovat]] (1915–1970), narodni heroj *[[Ivan Hrovat (duhovnik)|Ivan Hrovat]] (1906–1946?), slovenski duhovnik * [[Jakob Hrovat]] (1888–1976), industrialec * [[Janez Hrovat]], slikar in zlatar * [[Janez Hrovat]] (* 1965), športnik, turistični delavec, župan * [[Janko Hrovat]], športni delavec (gimnastika) * [[Jasna Hrovat]] (* 1950), klasična filologinja, bibliotekarka, prevajalka * [[Jože Hrovat]] (1955–2020), igralec, režiser * [[Jože Hrovat (filozof)|Jože Hrovat]] (* 1973), filozof, publicist * [[Karel Hrovat|Karel (Dragotin) Hrovat]], kipar * [[Ladislav Hrovat]] (1825–1902), klasični filolog, jezikoslovec in šolnik * [[Maja Horvat]], zborovodkinja * [[Matej Hrovat]] (* 1974), inženir računalništva in [[skladatelj]] *[[Matic Hrovat]], kostumograf * [[Meta Hrovat]] (* 1998), alpska smučarka * [[Milan Hrovat]], slikar, rezbar in pozaltar * [[Milan Hrovat]] (* 1936), kemijski tehnolog, inovator * [[Robert Hrovat]] (* 1971), politik *[[Stojan Hrovat]] (1921–1998), inž. *[[Tjaša Hrovat]] (* 1987), igralka * [[Tone Hrovat (zdravnik)|Tone Hrovat]] (1886–?), zdravnik kirurg * [[Tone Hrovat]] (* 1958), agronom, šolnik in politik *[[Uroš Hrovat]] (* 1971), ilustrator, risar in avtor slikanic * [[Urška Hrovat]] (* 1974), alpska smučarka * [[Vladimir Hrovat]] (* 1947), skladatelj, violinist in ustni harmonikar == Glej tudi priimke == * [[Horvat]] * [[Hrobat]] * [[Crobath]] * [[Hrvatin]] * [[Hrovatin]] * [[Hrovatič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hrovat}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1igeedriud4s1cf5c9e7938oasliohb Seznam slovenskih igralcev 0 46088 6768549 6766215 2026-10-22T13:31:18Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6768549 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Lina Akif]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Gal Ambrožič]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban]] - [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Janja Baukart]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Marjan Belina]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-''[[Berta Bergant Bukšek]] - [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Luka Bokšan]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Francesco Borchi]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Bojana Ciglič]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Maja Dežman]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Borut Doljšak]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka (Lucija) Drolc]]-Uršič – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Tjaša Ferme]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Zvone Funda]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - ([[Branden Garrett]]) - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Drago Gorup]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] ([[Hudeček]]) - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] - [[Rok Jožef Gršič]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-[[Kreft]] - [[Peter Harl]] - [[Lucija Harum]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Majda Herman]]''-''[[Kovač]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (-Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] (1926-2021) - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] Škrlec - [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] Rep - [[Nina Ivanišin|Nina Ivanišin Janežič]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tina Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Mija Janžekovič-Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Daniel Jesch]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič Finžgar]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Ana Karneža]] ''-'' [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Mirel Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Nataša Keser]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] [[Dragica Kokot Šolar|Šolar]] - [[Diana Kolenc]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Matjaž Koman]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] (r. [[Potokar]]) - [[Roman Končar]] - [[Miro Kopač]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Igor Korošec]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Klemen Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Rok Kravanja]] - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Jure Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Neža Lesar]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[David Logar]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]] - [[Lojze Ločina]] - [[Jože Lončina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Melani Mekicar]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Filip Mramor]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Lucija Ostan Vejrup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Žan Perko]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Bogdana Petje Bratuž]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Ivana Percan Kodarin]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Domen Puš]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - Tussy/Tuši Reiner Assejev - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Tina Resman]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Tina Skvarča]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Matevž Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Boris Sobočan]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Svit Stefanija]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]]/-ć - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] -Rajko Stupar - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinović]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] ml. - [[Ludvik Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Sebastjan Šoba]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Ana Špik]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Lojze Štandeker]] - [[Milan Štefe]] - [[Anatol Štern]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Zofka Štular]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] - [[Mina Švajger]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aliash Tepina]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Miranda Trnjanin]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[France Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Biba Uršič]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Albina Valenta Brus]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Tita Veljak-Gasparin]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Uršula Vratuša Globočnik]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Sašo Weilgoni]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - [[Lara Wolf Završnik]] == Z == [[Božena Zabret]] - [[Lovro Zafred]] - [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Simona Zorc Ramovš]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Tone Zorko]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Aleš Živec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] t8hnzxvvhpunc7y6jn38f5z87n5kcz7 Seznam hrvaških kiparjev 0 49825 6768544 6759605 2026-10-22T13:16:46Z ~2026-45085-22 264465 /* C */ 6768544 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Andrija Aleši]] (Alessi) *[[Mato Andrić (kipar)]] *[[Kosta Angeli Radovani]] *[[Grga Antunac]] * [[Antun Augustinčić]] *[[Borka Avramova]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Robert Baća]] *[[Belizar Bahorić]] *[[Vojin Bakić]] *[[Petar Barišić]] *[[Viktor Bernfest]] *[[Bruno Bersa]] *[[Lujo Bezeredi]] (Bezeredy) *[[Neven Bilić]] *[[Peruško Bogdanić]] *[[Jasna Bogdanović]] *[[Emil Bohutinsky]]/Emil Bohutinski *[[Kruno Bošnjak]] *[[Vojta Braniš]] (češko-hrvaški) *[[Slavko Brill]] *[[Stjepan Brlošić]] *[[Jagoda Buić]] *[[Ivan Bulimbašić]] *[[Branko Bunić]] *[[Andrija Buvina]] == C == *[[Zvonko Car]] *Šinun (Simenone) Carrara *[[Bogdan Cerovac]] (hrv./istrsko-češki) *[[Milan Cindrić]] (1880-1960) (hrv.-slov.-srb.) *[[Antonio Corradini]] (italijansko-hrv.) *[[Frane Cota]] *[[Brane Crlenjak]] == Č == * [[Alojz Čargonja]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] *[[Zlatko Čular]] *[[Mate Čvrljak]] == Ć == *[[Ferdo Ćus]] == D == * [[Ante Dabro]] *[[Vera Dajht Kralj|Vera Dajht-Kralj]] *[[Juraj Dalmatinac]] *([[Vlasta Delimar]]) *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Iva Despić-Davidović]] *[[Branislav Dešković]] *[[Josip Diminić]] *Dominik (15. stol.) *[[Vatroslav (Ognjen) Donegani]] *[[Vatroslav Drenski]] *[[Slavomir Drinković]] *[[Šime Dujmović|Šime (Šimun) Dujmović]] * [[Ivan Duknović]] (Ioannes Dalmata/Giovanni da Tra`u) * [[Dušan Džamonja]] == F == *[[Vinko Fabris]] - Vinkić (1933-2009) *[[Krešimir Farkaš]] *[[Augustin Filipović]] (hrv.-kanadski) *[[Dragutin Filipović]] *[[Lovro Findrik]] *[[Vera Fišer]] *Vinko Fišter *[[Rudolf Frais]] *[[Robert Frangeš-Mihanović]] *[[Andrija Frank]] (sin kamnoseka Antona Franka, po rodu iz Slovenije) *[[Ignjat Franz]] (moravsko-hrv.) == G == *[[Mladen Galić]] (1934-) *[[Lily Garafulić]] (1914-2012) *[[Aleksandar Garbin]] *[[Raul Goldoni]] (1919-1983) *[[Pavao Gospodnetić]] *[[Stjepan Gračan]] (1941-2022) *[[Neda Grdinić]] *[[Mile Grgas]] (1934-2018) *[[Josip Grgevčić]] *[[Zdenko Grgić]] (bos.-hrv.) *[[Bruno Stane Grill]] (hrv.-nem.) *[[Ale Guberina|Ale (Aleksandar) Guberina]] (1946-2022) *[[Ante Guberina]] (sin zgornjega) *[[Hinko Gudac]] == H == *[[Kiril Halačev|Kiril (Ćiril) Halačev]] (bolgarsko-hrvaški) *[[Martin Hegedušić]] *[[Vladimir Herljević]] *[[René Hollós]] *[[Davorin Martin Hotko]] *[[Petar Hranuelli]] *[[Kažimir Hraste]] == I == * [[Trpimir Ivančević]] (hrv.-češki) * Ivan Rabljanin *[[Ratko Ivančić]] *[[Ante Ivanišević]] *[[Ruda Ivanković|Ruda (Rudolf) Ivanković]] *[[Ferdo Ivanščak]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Ante (Soni) Jakić]] (1930-1996) *[[Stanko Jančić]] (1932-2018) *[[Želimir Janeš]] (1916-1996) *[[Ivo Jašić]] *[[Robert Jean-Ivanović]] *[[Višnja Jelačić]] (1928-2007) (keramičarka) *[[Hinko Juhn]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ilija Jurić]] (Argentina) *[[Slavko Jurić]] *[[Jurina]] (15. stol.) *[[Ivan Jurišić]] - Zane == K == * [[Ksenija Kantoci]] (1909-1995) *[[Tomislav Kauzlarić]] *[[Nikola Kečanin]] *[[Ivo Kerdić|Ivo (Ivan) Kerdić]] *[[Stjepan Kičin]] *[[Šimo Klaić]] *Julije Knifer *[[Marijan Kocković]] *[[Gabrijela Kolar|Gabri(j)ela Kolar]] * [[Petar Kolarić]] * [[Slavko Kopač]] *[[Petar Kos]] (1917-2007) *[[Kosta Kostov|Kosta (Konstantin) Kostov]] *[[Ante Kostović]] *[[Ana (Anica) Kovač]] *[[Dora Kovačević]] (1951-) *[[Kuzma Kovačić]] (1952-) *[[Ivan Kožarić]] (1921-2020) *[[Ivo Krajnović]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Đorđe Kreča]] *[[Vlado Kristl]]? *[[Ivan Križanac]] *[[Alfred Krupa]] (1915-1989) *[[Andrija Krstulović|Andrija (Andro) Krstulović]] (1912-1997) *[[Mihajlo Krstulović]] *[[Frano Kršinić (kipar)|Frano Kršinić]] *[[Milan Kruhek]] * [[Paul Kufrin]] * [[Drago Kuharec]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Mijo Kuzman]] == L == *[[Milena Lah]] (r. [[Stibilj]]) (slov.-hrv.) *[[Francesco Laurana]] (hrv.-it.) *[[Stipo Ledić]] *[[Josip Leović]]? *[[Ivan Lesiak]] *[[Jean Likić]] *[[Vasilije Lipovac|Vasilije (Vasko) Lipovac]] (1931-2006) *[[Zvonko Lončarić|Zvonko (Zvonimir) Lončarić]] - Riba *[[Ivo (Ivan) Lozica]] *[[Lujo (Alojzije) Lozica]] *[[Stevan Luketić]] (črnogor.-hrv.) *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') == M == *[[Velibor Mačukatin]] (1919-2010) *Josip Makjanić *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Josip Marinović]] *[[Josip Markoz]]? *[[Marijan Matijević]] *[[Vinko Matković]] *[[Damir Matušić]] *[[Rudolf Matutinović]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Antonio Michelazzi]] (Rijeka) *[[Valerije Michieli]] (1922-1981) *[[Slavko Miletić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] *[[Ivan Mitrović]] *[[Gualtiero Mocenni]] (Istra/Pula-Italija) *[[Antun Motika]]? *[[Luka Musulin]] == N == *[[Sandra Nejašmić-Pirnat]] *[[Oscar Nemon]] (hrv.-angl.) * [[Ljerka Njerš]] == O == * [[Izvor Oreb]] * [[Mirko Ostoja]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Petar Palavičini]] (Pallavicini) *[[Julij Papič]] /[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Nikola Pečko]] *[[Dujam Penić]] *[[Pavao Perić]] *[[Svitoslav Peruzzi]] (slov.-hrvaški) *[[Ratko Petrić]] *[[Leonard Petrović]] (15. stoletje) *[[Alfred Pilc]] (slov.?-hrv.) *[[Matija Pitinac]] *[[Josip Poljan]] (1925-2015) *Dimitrije Popović (črnogorskega rodu) *[[Vesna Popržan]] 1952- == R == * [[Ivan Rabljanin]] * [[Vanja Radauš]] *[[Željko Radmilović]] *Radovan ([[Trogir]]) * [[Kosta Angeli Radovani]] *[[Ante Rašić]] *Antun Reiner (18. stol.) * [[Ivan Rendić]] * [[Alija Rešić]] (bosansko-hrvaški: 30 let v Istri) *[[Vjenceslav Richter]] * [[Toma Rosandić|Toma (Tomo) Rosandić]] *[[Aleksandar Rukavina]] *[[Vjekoslav Rukljač]] *[[Heda Rušec]] * [[Branko Ružić]] == S == *[[Ivan Sabolić]] *[[Stipe Sikirica]] (1933-) *[[Petar Smajić]] *[[Aleksandar Srnec]] *[[Petar Stefanutti]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Ljubomir Stahov]] (1944-) *[[Marin Studin]] (1895-1960) == Š == *[[Ljerka Šibenik]] (1935-) *[[Antun Šimek]] *Šimun Dubrovčanin *[[Boris Šimunović]] *[[Mladen Šimunović]] *[[Juraj Škarpa]] *[[Vlatka Škoro]] *Franjo Šnajdar *[[Miroslav Šutej]] *[[Rudolf Švagl-Lešić]] *[[Antun Boris Švaljek]] == T == * [[Lavoslav Torti]] *[[Josip Turkaly]] (Jozo/[[Joza Turkalj]]) == U == * [[Marija Ujević-Galetović]] (1933-2023) * [[Juraj Utješinović|Juraj (Đuka) Utješinović]] (15. stol.) == V == *[[Rudolf Valdec]] *[[Branko Vlahović]] (1924-1979) *[[Francesco Laurana|Frane Vranjanin]] / Francesco Laurana (15.stol.) *[[Jozo Vrdoljak]] *[[Nikola Vrljić]] (1980-) *[[Miro Vuco]] (1941-2025) *[[Nikola Vudrag]] *[[Šime Vulas]] (1932-2018) == Z == * [[Đurđa Zanoški]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kiparji]] [[Kategorija:Hrvaški kiparji|*]] 6eb3n4pp6pf78l7iykyq5nw4qtjdwma 6768713 6768544 2026-10-22T21:46:02Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6768713 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Andrija Aleši]] (Alessi) *[[Mato Andrić (kipar)]] *[[Kosta Angeli Radovani]] *[[Grga Antunac]] * [[Antun Augustinčić]] *[[Borka Avramova]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Robert Baća]] *[[Belizar Bahorić]] *[[Vojin Bakić]] *[[Petar Barišić]] *[[Viktor Bernfest]] *[[Bruno Bersa]] *[[Lujo Bezeredi]] (Bezeredy) *[[Neven Bilić]] *[[Peruško Bogdanić]] *[[Jasna Bogdanović]] *[[Emil Bohutinsky]]/Emil Bohutinski *[[Kruno Bošnjak]] *[[Vojta Braniš]] (češko-hrvaški) *[[Slavko Brill]] *[[Stjepan Brlošić]] *[[Jagoda Buić]] *[[Ivan Bulimbašić]] *[[Branko Bunić]] *[[Andrija Buvina]] == C == *[[Zvonko Car]] *Šinun (Simenone) Carrara *[[Bogdan Cerovac]] (hrv./istrsko-češki) *[[Milan Cindrić]] (1880-1960) (hrv.-slov.-srb.) *[[Antonio Corradini]] (italijansko-hrv.) *[[Frane Cota]] *[[Brane Crlenjak]] == Č == * [[Alojz Čargonja]] *[[Julije Čikoš-Sesija]] *[[Zlatko Čular]] *[[Mate Čvrljak]] == Ć == *[[Ferdo Ćus]] == D == * [[Ante Dabro]] *[[Vera Dajht Kralj|Vera Dajht-Kralj]] *[[Juraj Dalmatinac]] *([[Vlasta Delimar]]) *[[Josip Demirović]] - Devj *[[Iva Despić-Davidović]] *[[Branislav Dešković]] *[[Josip Diminić]] *Dominik (15. stol.) *[[Vatroslav (Ognjen) Donegani]] *[[Vatroslav Drenski]] *[[Slavomir Drinković]] *[[Šime Dujmović|Šime (Šimun) Dujmović]] * [[Ivan Duknović]] (Ioannes Dalmata/Giovanni da Tra`u) * [[Dušan Džamonja]] == F == *[[Vinko Fabris]] - Vinkić (1933-2009) *[[Krešimir Farkaš]] *[[Augustin Filipović]] (hrv.-kanadski) *[[Dragutin Filipović]] *[[Lovro Findrik]] *[[Vera Fišer]] *Vinko Fišter *[[Rudolf Frais]] *[[Robert Frangeš-Mihanović]] *[[Andrija Frank]] (sin kamnoseka Antona Franka, po rodu iz Slovenije) *[[Ignjat Franz]] (moravsko-hrv.) == G == *[[Mladen Galić]] (1934-) *[[Lily Garafulić]] (1914-2012) *[[Aleksandar Garbin]] *[[Raul Goldoni]] (1919-1983) *[[Pavao Gospodnetić]] *[[Stjepan Gračan]] (1941-2022) *[[Neda Grdinić]] *[[Mile Grgas]] (1934-2018) *[[Josip Grgevčić]] *[[Zdenko Grgić]] (bos.-hrv.) *[[Bruno Stane Grill]] (hrv.-nem.) *[[Ale Guberina|Ale (Aleksandar) Guberina]] (1946-2022) *[[Ante Guberina]] (sin zgornjega) *[[Hinko Gudac]] == H == *[[Kiril Halačev|Kiril (Ćiril) Halačev]] (bolgarsko-hrvaški) *[[Martin Hegedušić]] *[[Vladimir Herljević]] *[[René Hollós]] *[[Davorin Martin Hotko]] *[[Petar Hranuelli]] *[[Kažimir Hraste]] == I == * [[Trpimir Ivančević]] (hrv.-češki) * Ivan Rabljanin *[[Ratko Ivančić]] *[[Ante Ivanišević]] *[[Ruda Ivanković|Ruda (Rudolf) Ivanković]] *[[Ferdo Ivanščak]] *[[Sanja Iveković]] == J == *[[Ante (Soni) Jakić]] (1930-1996) *[[Stanko Jančić]] (1932-2018) *[[Želimir Janeš]] (1916-1996) *[[Ivo Jašić]] *[[Robert Jean-Ivanović]] *[[Višnja Jelačić]] (1928-2007) (keramičarka) *[[Hinko Juhn]] *[[Svjetlan Junaković]] *[[Juraj Dalmatinac]] *[[Ilija Jurić]] (Argentina) *[[Slavko Jurić]] *[[Jurina]] (15. stol.) *[[Ivan Jurišić]] - Zane == K == * [[Ksenija Kantoci]] (1909-1995) *[[Tomislav Kauzlarić]] *[[Nikola Kečanin]] *[[Ivo Kerdić|Ivo (Ivan) Kerdić]] *[[Stjepan Kičin]] *[[Šimo Klaić]] *Julije Knifer *[[Marijan Kocković]] *[[Gabrijela Kolar|Gabri(j)ela Kolar]] * [[Petar Kolarić]] * [[Slavko Kopač]] *[[Petar Kos]] (1917-2007) *[[Kosta Kostov|Kosta (Konstantin) Kostov]] *[[Ante Kostović]] *[[Ana (Anica) Kovač]] *[[Dora Kovačević]] (1951-) *[[Kuzma Kovačić]] (1952-) *[[Ivan Kožarić]] (1921-2020) *[[Kristian Kožul]] 1975 *[[Ivo Krajnović]] *[[Miroslav Kraljević]] *[[Antonija Krasnik]] *[[Đorđe Kreča]] *[[Vlado Kristl]]? *[[Ivan Križanac]] *[[Alfred Krupa]] (1915-1989) *[[Andrija Krstulović|Andrija (Andro) Krstulović]] (1912-1997) *[[Mihajlo Krstulović]] *[[Frano Kršinić (kipar)|Frano Kršinić]] *[[Milan Kruhek]] * [[Paul Kufrin]] * [[Drago Kuharec]] *Mila (Milena) Kumbatović (-Gliha) *[[Mijo Kuzman]] == L == *[[Milena Lah]] (r. [[Stibilj]]) (slov.-hrv.) *[[Francesco Laurana]] (hrv.-it.) *[[Stipo Ledić]] *[[Josip Leović]]? *[[Ivan Lesiak]] *[[Jean Likić]] *[[Vasilije Lipovac|Vasilije (Vasko) Lipovac]] (1931-2006) *[[Zvonko Lončarić|Zvonko (Zvonimir) Lončarić]] - Riba *[[Ivo (Ivan) Lozica]] *[[Lujo (Alojzije) Lozica]] *[[Stevan Luketić]] (črnogor.-hrv.) *[[Stephan Lupino]] (''Ivan Lepen'') == M == *[[Velibor Mačukatin]] (1919-2010) *Josip Makjanić *[[Ante Marinović]] (hrv.-srb.) *[[Josip Marinović]] *[[Josip Markoz]]? *[[Marijan Matijević]] *[[Vinko Matković]] *[[Damir Matušić]] *[[Rudolf Matutinović]] *[[Ivan Meštrović]] *[[Antonio Michelazzi]] (Rijeka) *[[Valerije Michieli]] (1922-1981) *[[Slavko Miletić]] *[[Ivan Mirković]] *[[Marijan Mirt]] *[[Ivan Mitrović]] *[[Gualtiero Mocenni]] (Istra/Pula-Italija) *[[Antun Motika]]? *[[Luka Musulin]] == N == *[[Sandra Nejašmić-Pirnat]] *[[Oscar Nemon]] (hrv.-angl.) * [[Ljerka Njerš]] == O == * [[Izvor Oreb]] * [[Mirko Ostoja]] * [[Tomislav Ostoja]] == P == *[[Petar Palavičini]] (Pallavicini) *[[Julij Papič]] /[[Julije Papić]] (slov.-hrv.) *[[Nikola Pečko]] *[[Dujam Penić]] *[[Pavao Perić]] *[[Svitoslav Peruzzi]] (slov.-hrvaški) *[[Ratko Petrić]] *[[Leonard Petrović]] (15. stoletje) *[[Alfred Pilc]] (slov.?-hrv.) *[[Matija Pitinac]] *[[Josip Poljan]] (1925-2015) *Dimitrije Popović (črnogorskega rodu) *[[Vesna Popržan]] 1952- == R == * [[Ivan Rabljanin]] * [[Vanja Radauš]] *[[Željko Radmilović]] *Radovan ([[Trogir]]) * [[Kosta Angeli Radovani]] *[[Ante Rašić]] *Antun Reiner (18. stol.) * [[Ivan Rendić]] * [[Alija Rešić]] (bosansko-hrvaški: 30 let v Istri) *[[Vjenceslav Richter]] * [[Toma Rosandić|Toma (Tomo) Rosandić]] *[[Aleksandar Rukavina]] *[[Vjekoslav Rukljač]] *[[Heda Rušec]] * [[Branko Ružić]] == S == *[[Ivan Sabolić]] *[[Stipe Sikirica]] (1933-) *[[Petar Smajić]] *[[Aleksandar Srnec]] *[[Petar Stefanutti]] *[[Slavko Stolnik]] *[[Ljubomir Stahov]] (1944-) *[[Marin Studin]] (1895-1960) == Š == *[[Ljerka Šibenik]] (1935-) *[[Antun Šimek]] *Šimun Dubrovčanin *[[Boris Šimunović]] *[[Mladen Šimunović]] *[[Juraj Škarpa]] *[[Vlatka Škoro]] *Franjo Šnajdar *[[Miroslav Šutej]] *[[Rudolf Švagl-Lešić]] *[[Antun Boris Švaljek]] == T == * [[Lavoslav Torti]] *[[Josip Turkaly]] (Jozo/[[Joza Turkalj]]) == U == * [[Marija Ujević-Galetović]] (1933-2023) * [[Juraj Utješinović|Juraj (Đuka) Utješinović]] (15. stol.) == V == *[[Rudolf Valdec]] *[[Branko Vlahović]] (1924-1979) *[[Francesco Laurana|Frane Vranjanin]] / Francesco Laurana (15.stol.) *[[Jozo Vrdoljak]] *[[Nikola Vrljić]] (1980-) *[[Miro Vuco]] (1941-2025) *[[Nikola Vudrag]] *[[Šime Vulas]] (1932-2018) == Z == * [[Đurđa Zanoški]] {{seznami narodov po poklicu|kiparjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kiparji]] [[Kategorija:Hrvaški kiparji|*]] 30f8i1eje75w53a1y2bpztl9fhpzl3z Seznam slovenskih fotografov 0 59535 6768716 6768137 2026-10-22T21:58:20Z ~2026-44996-51 264415 6768716 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Jure Ahtik]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Franci Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *[[Danilo Jakovčič]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Tatjana Jamnik Pocajt]] *[[Stefano Jančar]] *[[Domen Jančič]] *Peter Janežič- Petrač (planinski) *[[Mirko Japelj]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Dejan Mijović]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] (naravoslovni) *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Loredana Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Nejc Trampuž]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] *[[Bogdan Vuk]] (astrofotograf) ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi]] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] b4kg1v4r2spdzz7pl1p3q5rx7od84cx Seznam slovaških politikov 0 67364 6768859 6760381 2026-10-23T11:56:59Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6768859 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[politik]]ov. {{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ladislav Abrahám]] - [[Imrich Andrejčák]] == B == [[Karol Bacílek|Karol (Karel) Bacílek]] - [[Alexander Bahurinský]] - [[Alojz Baránik]] - [[Štefan Barták]] - [[Jaroslav Baška]] - [[Štefan Bašťovanský]] - [[Rudolf Bauer]] - [[Miroslav Beblavý]] - [[Ján Bečko]] - [[L'udovít Benada]] - [[Ján Bendík]] - [[Anton Benko]] - [[József Berényi]] - [[Anton Beskid]] - [[Vasiľ Biľak]] - [[Luboš Blaha]] - [[Anton Blažej]] - [[Koloman Boďa]] - [[Pavol Bolvanský]] - [[Ivan Brndiar]] - [[Ján Budaj]] - [[Béla Bugár]] - == C == [[Rudolf Chmel]] - [[Michal Chudík]] - [[Vladimír Clementis]] - [[Peter Colotka]] - [[Pál Csáky]] - [[Andrej Cvínček]] - [[Jozef Czápai]] (''Cápay'')  == Č == [[Marián Čalfa]] - [[František Čáp (politik)|František Čáp]] - [[Samuel Čapó]] (Csapó) - [[Zuzana Čaputová]] - [[Ján Čarnogurský]] - [[Ferdinand Čatloš]] - [[Ján Čech]] - [[Milan Čič]] - [[Konštantin Čulen]] - [[Martin Čulen]] == D == [[Andrej Danko]] - [[Pavol David]] - [[Štefan Marko Daxner]] - [[František Déneš]] - [[Ivan Dérer]] - [[Ján Drobný]] - [[Aleksander Dubček]] - [[Matúš Dula]] - [[Ferdinand Ďurčanský]] - [[Július Ďuriš]] - [[Irena Ďurišová]] - [[Ferdinand Ďurčanský]] - [[Herbert Ďurkovič]] - [[Andrej Ďurkovský]] - [[Viktor Duschek]] - [[Viktor Dvorčák]] (''Győző Dvorcsák'') - [[František Dvorský]] - [[Martin Dzúr]] - [[Mikuláš Dzurinda]] - == E == [[Arpád Érsék]] - [[János Esterházy]] == F == [[Štefan Fábry]] - [[Samuel Falťan]] - [[Ján Farkaš]] - [[Martin Fedor]] - [[František Fehér]] - [[Robert Fico]] - [[Ján Figeľ]] - [[Kornel Filo]] - [[Gustáv Fleischer]] - [[Ján Francisci-Rimavský]] - [[Eduard Friš]] - [[Ivan Frlička]] - [[Milan Ftáčnik]] == G == [[Jozef Gajdošík]] - [[Fedor Gál]] - [[Ľubomír Galko]] - [[Ivan Gašparovič]] - [[Martin Glváč]] - [[Bohuslav Graca]] - == H == [[Štefan Haščík]] - [[Pavol Hamžík]] - [[Dalibor Hanes]] - [[Štefan Harabin]] - [[Róbert Harenčár]] - [[Eduard Heger]] - [[Milan Hladký]] - [[Alojz Hlina]] - [[Andrej Hlinka]] - [[Fedor Hodža]] - [[Michal Miloslav Hodža]] - [[Milan Hodža]] - [[Roman Hofbauer]] - [[Ladislav Holdoš]] - [[Ivan Horváth]] - [[Jozef Hrdlička]] - [[Pavol Hrivnák]] - [[Miloslav Hruškovič]] - [[Pavol Hrušovský]] - [[Jozef Miloslav Hurban]] - [[Svetozár Hurban-Vajanský]] - [[Gustáv Husák]] - == J == [[L'udovít Jakab]] - [[Ignác Janák]] - [[Ján Janík]] (st./ml.?) - [[Antonín Janoušek]] - [[František Jehlička]] == K == [[Rastislav Káčer]] - [[Robert Kaliňák]] - [[Jozef Kállay]] - [[Ladislav Kamenický]] - [[Pavol Kanis]] - [[Richard Kánya]] - [[František Kašický]] - [[Peter Kažimír]] - [[Jozef Kirschbaum]] - [[Andrej Kiska]] - [[Jana Kiššová]] - [[Ondrej Klokoč]] - [[Peter Kmec]] - [[Milan Kňažko]] - [[Ivan Knotek]] - [[Karol Koch]] - [[Alois Kolísek]] - [[Boris Kollár]] - [[Ján Kollár]] - [[František Komzala]] - [[Ivan Korčok]] - Ján Koscelanský - [[Marian Kotleba]] - [[Belo Kováč]] - [[Ján Kováč]] - [[Ladislav Kováč]] - [[Michal Kováč]] - [[Fraňo Kráľ]] - [[Zdenka Kramplová]] - [[Peter Kresánek]] - [[Vladimír Krno]] - [[František Kubač]] - [[Otomar Kubala]] - [[Ján Kubiš]] - [[Eduard Kukan]] - [[Tóder Kumlik]] - [[Ladislav Kurták]] - [[Miroslav Kusý]] - [[Jozef Kyselý]] - [[Martin Kvetko]] == L == [[Miroslav Lajčák]] - [[Jozef Lenárt]] - [[Jozef Lettrich]] - [[Ivan Lexa]] - [[Ján Lichner]] - [[Jozef Lietavec]] - [[Daniel Lipšic]] - [[Juraj Liška]] - [[Elena Litvajová]] - [[Alojz Lorenc]] - [[Martina Lubyová]] - [[Matej Lúčan]] - [[Jozef Lukačovič]] - [[Stanislav Lupták]] == M == [[Alexander Mach]]-Mederský - [[Marek Maďarič]] - [[Ivan Markovič]] - [[Jozef Markuš]] - [[Ladislav Martinák]] - [[Zuzana Martináková]] - [[Karol Martinka]] - [[Gabriela Matečná]] - [[Igor Matovič]] - [[Vladimír Mečiar]] - [[Martin Mičura]] - [[Jozef Migaš]] - [[Vojtech Mihálik]] - [[Ivan Mikloš]] - [[Jozef Mikloško]] - [[František Mikloško]] - [[Roman Mikulec]] - [[Robert Mistrík]] - [[Jozef Mjartan]] - [[Štefan Mokráň]] - [[Jozef Moravčík]] - [[Pavol Mudroň]] == N == [[Jaroslav Naď -]] [[József Nagy]] - [[Ivo Nesrovnal]] - [[Katarína Neveďalová]] - [[Lucia Nicholsonová]] - [[Laco Novomeský|Laco (Ladislav) Novomeský]] - == O == [[Ľudovít Ódor]] - [[Ľudovít Okánik]] - [[Jozef Országh]] - [[Štefan Osuský]] == P == [[Vladimír Palko]] - [[Pavol Paška]] - [[Ján Paulíny-Tóth]] - [[Viktor Pavlenda]] - [[Peter Pellegrini]] - [[Andrej Peterka]] - [[Ľubomír Petrák]] - [[Ľudovít Pezlár]] - [[Edita Pfundtner]] - [[Ladislav Pittner]] - [[Ján Počiatek]] - [[Martin Poliačik]] - [[Peter Pollák]] - [[Ernest Pór]] - [[Lev Prchala]] - [[Peter Prídavok]] - [[Jozef Púčik]] == R == [[Iveta Radičová]] - [[Jozef Rajtár]] - [[Richard Raši]] - [[Štefan Ravasz]] - [[Martin Rázus]] - [[Veronika Remišová]] - [[Ján Richter]] - [[Emil Rigo]] == S == [[Michál Sabolčik]] - [[Štefan Sádovský]] - [[Denisa Saková]] - [[Rudolf Schuster]] - [[Mária Sedláková]] - [[Karol Sidor]] - [[Ján Sitek]] - [[Jozef Sivák]] - [[František Skyčák]] - [[Ján Slota]] - [[Martin Sokol]] - [[Jozef Stank]] - [[Štefan Stehlík]] - [[Emil Stodola]] - [[Rudolf Strechaj]] - [[Jozef Styk]] - [[Richard Sulík]] - [[Ernest Sýkora]] == Š == [[Viliam Šalgovič]] - [[Gejza Šlapka]] - [[Maroš Šefčovič]] - [[Ján Ševčík]] - [[Michal Šimečka]] - [[Ivan Šimko]] - [[Julián Šimko]] - [[Ladislav Šimovič]] - [[Martina Šimkovičová]] - [[Ján Široký]] - [[Viliam Široký]] - [[Karol Šmidke]] - [[Jozef Šoltész]] - [[Ján Šrámek]] - [[Vavro Šrobár]] - [[Jan Štencl]] - [[Anton Štefánek]] - [[Milan Štefanik|Milan Rastislav Štefanik]] - [[Ľudovít Štúr]] - [[Matúš Šutaj Eštok]] - [[Milan Šútovec]] - [[Dušan Švantner]] == T == [[Jozef Gregor Tajovský]] - [[Tomaš Taraba]] - [[Anton Ťažký]] - [[Jozef Tiso|Jozef (Gašpar) Tiso]] - [[Štefan Tiso]] - [[Florián Tománek]] - [[Pavol Tomáš]] - [[Michal Truban]] - [[Vojtech Tuka|Vojtech]] ''(Lazár "Béla")'' [[Vojtech Tuka|Tuka]] - [[Julius Turček]] == U == [[Ján Ursíny]] - == V == [[Václav Vačok]] - [[Martin Valachovič]] - [[Miroslav Válek]] - [[Ján Vanovič]] - [[Jozef Varecha]] - [[Anton Vasek]] - [[Felix Vašečka]] - [[Ján Vavrica]] - [[Ladislav Vodrážka]] == W == [[Peter Weiss (politik)|Peter Weiss]] == Z == [[Anna Záborská]] - [[Roman Zelenay]] - [[Emerich Zimmer]] - [[Jozef Zrak]] - [[František Zupka]] == Ž == [[Michal Žákovič]] - ([[Grigorij Žatkovič]]) - [[Lucia Žitňanská]]{{seznami narodov po poklicu|politikov}} ==Glej tudi== *[[Seznam čeških politikov]] * [[Seznam madžarskih politikov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovakov|Politiki]] [[Kategorija:Slovaški politiki|*]] nvr8brgju8zu5kq9s05fiv5yrmbhubw Črni močeril 0 69935 6768604 6647098 2026-10-22T16:46:33Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Endemične živali v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768604 wikitext text/x-wiki {{short description|Podvrsta dvoživke}} {{Subspeciesbox | name = Črni močeril | image = P anguinus parkelj-head.jpg | image_caption = Glava črnega močerila. | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{cite iucn |author=Miaud, C. |author2=Corti, C. |author3=Andreone, F. |author4=Aljančič, G. |author5=Arntzen, J. |author6=Crnobrnja-Isailović, J. |author7=Poboljšaj, K. |author8=Denoel, M. |author9=Guillaume, O. |author10=Edgar, P. |author11=Trontelj, P. |author12=Jelić, D. |author13=Zakšek, V. |year=2024 |title=''Proteus anguinus'' |volume=2024 |article-number=e.T18377A227229041 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T18377A227229041.en |access-date=14. januar 2026}}</ref> | genus = Proteus | species = anguinus | subspecies = parkelj | species_link = Človeška ribica | authority = [[Boris Sket|Sket]] & Arntzen, 1994 }} '''Črni močeril''' ali '''črna človeška ribica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Proteus anguinus parkelj''''') je [[kraška jama|jamska]] [[dvoživke|dvoživka]], [[podvrsta]] [[človeška ribica|človeške ribice]], ki živi v podzemnih vodah [[Bela krajina|Bele krajine]]. Našli so ga leta [[1986]] člani [[Inštitut za raziskovanje krasa|Inštituta za raziskovanje krasa]], ko so preučevali vodo iz [[kraški izvir|izvir]]a [[Dobličica|Dobličice]] v Beli Krajini. Po do sedaj znanih podatkih živi le v ožji okolici [[Črnomelj|Črnomlja]], na površini, manjši od 100&nbsp;km. Sistematsko ga je poimenoval slovenski zoolog [[Boris Sket]]. S svojim res skoraj črnim telesom in rdečimi škrgami ga je vedno neverjetno spominjal na črne parklje z rdečim jezikom, ki jih po [[ljubljana|Ljubljani]] ponujajo na čas [[Miklavž]]a. == Pomembnejše značilnosti črnega močerila == Tako kot beli, tudi črni močeril živi le v jamskih vodah. Vendar ima črni močeril za razliko od belega predvsem zelo temno pigmentirano [[koža|kožo]] in dokaj normalno razvite [[oči]]. Njegovo [[oko]] ima dva- do štirikrat večji premer, razmeroma dobro razvito [[leča (oko)|lečo]] in čutilne celice v [[mrežnica|mrežnici]]. Glavo ima bolj zaobljeno in sploh bolj normalno oblikovano. Ima sorazmerno daljši trup, a krajše noge kot beli močeril. V [[hrbtenica|hrbtenici]] trupa ima tudi več [[vretence|vretenc]]. Biokemijske raziskave (analiza [[alocim]]ov) so pokazale, da so dolenjski beli močerili tesneje sorodni s črnim, kot so med seboj beli močerili iz [[dolenjska|Dolenjske]] in [[notranjska|Notranjske]]. Notranjska in dolenjska skupina močerilov naj bi bili ločeni že približno 4,2–5,2 milijona let, to naj bi bilo že v [[miocen]]skih površinskih vodah, preden se je začel na Slovenskem razvijati [[kras]] s podzemnimi vodnimi bazeni. Črni močeril je tako le [[populacija (biologija)|populacija]] iz dolenjske skupine, ki je zaostala v prilagajanju na jamsko okolje. Čeprav črni močeril s svojim videzom tega ne kaže, je vendarle jamska žival, ki pride na površje le ponoči oz. v vodnem oknu raziskovalnega bruhalnika, ki je zatemnjen s šotorom, tudi podnevi; sicer pa se izogiba močnejši [[svetloba|svetlobi]]. Kaže, da črni močeril živi izključno v bližnji okolici [[črnomelj|Črnomlja]], v neposrednem sosedstvu z belim močerilom.<ref>Bulog B. in Sket B. (2004). ''Človeška ribica in črni parkelj iz Bele Krajine''. Ljubljana: BF, Oddelek za biologijo, 10 panojev., ilustr. Javna predstavitev močerila v Jelševniku pri Črnomlju.</ref><ref>Kutin, A.(2005. Črni in beli prebivalci slovenskega podzemlja : z dr. Borisom Bulogom o človeški ribici in varovanju naravne dediščine. Večer (Marib.). [Tiskana izd.], febr. 2005, letn. 61, št. 29, str. 14, fotogr.</ref> == Telesna zgradba == Črna in bela človeška ribica se med seboj jasno ločita po zunanji [[morfologija|morfologiji]], pa tudi po drugih, manj očitnih znakih. Znaki, po katerih se črni močeril razlikuje od nominalne podvrste, so: * Najočitnejša razlika je normalno pigmentirana [[koža]], po kateri je podvrsta dobila tudi ime - hrbet in boki so temni, pri nekaterih osebkih temno rjavi, pri drugih pa skoraj popolnoma črni z vijoličastim nadihom. Gobec je sajasto črn, okončine pa svetlejše s temnim vzorcem. Melaninski pigment se nahaja v pigmentnih celicah, melanoforah v usnjici [[koža|kože]]. * Krajša, a enako široka glava. Izbokline na glavi so zaradi treh parov čeljustnih mišic, ki so bolje razvite. Število zob je manjše. * Daljši trup - število [[vretenca|vretenc]] je 34 ali 35, pri nepigmentirani podvrsti pa med 29 in 32. [[Vretenca]] sama so nekoliko robustnejša, a ne toliko kot pri drugih repatih krkonih. * Krajša oba para okončin. * Krajši [[rep]], ki je enako visok ali rahlo višji od trupa, ima široko zaokroženo ali trikotno konico z zaobljenim vrhom. * [[Oči]] so mnogo bolj razvite, pri odraslih osebkih dva- do štirikrat večje od [[oči]] belega močerila, a vseeno sorazmerno drobne v primerjavi z drugimi [[dvoživke|dvoživkami]]. * Nekatera čutila, predvsem [[elektroreceptorji]], so nekoliko manj občutljiva. Zvočna valovanja pod vodo pa črni močerili zaznavajo ravno tako dobro in se orientirajo po zemeljskem [[magnetno polje|magnetnem polju]].<ref>Schlegel, P. A., Briegleb, W., Bulog, B., Steinfartz, S. (2006). ''Revue et nouvelles données sur la sensitivité a la lumiere et orientation non-visuelle chez Proteus anguinus, Calotriton asper et Desmognathus ochrophaeus'' (Amphibiens urodeles hypogés). Bulletin de la Société herpétologique de France, vol. 118, str. 1-31.</ref> == Oko v temi == Rezultati najnovejših raziskav Skupine za funkcionalno-morfološke raziskave vretenčarjev na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo]] [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] kažejo, da svetlobne čutnice v pokrnelem očesu še vedno vsebujejo na svetlobo občutljive vidne pigmente (barvila, ki sodelujejo pri sprejemanju svetlobe). Do te ugotovitve so prišli s citokemijsko analizo. Globoko v podzemlju, kjer vlada stalna tema, [[oči]] izgubijo svojo vlogo. Kot posledica prilagoditve na jamsko okolje so [[oči]] človeške ribice zakrnele. Opazne so le kot dve drobni črni piki, ki presevata skozi [[koža|kožo]]. Fiziološke in vedenjske raziskave kažejo, da so te [[oči]] še vedno občutljive za svetlobo. Zanimivo je, da se mladiči človeške ribice izvalijo z dobro razvitimi [[oko|očmi]], ki pa v nadaljnjem razvoju živali postopoma pokrnevajo. Če [[oko]] bele človeške ribice pogledamo z [[mikroskop]]om, opazimo, da ima še vedno ohranjeno lečo, mrežnico in vidni živec. Vendar so čutilne celice za zaznavanje [[svetloba|svetlobe]], ki leže v mrežnici, zelo spremenjene. Tudi leča je zelo pokrnela. Del čutilne celice, ki sprejema svetlobne dražljaje, je pri [[vretenčarji]]h, ki živijo na površju, zgrajen iz dolge skladovnice diskov, nastalih z nagubanjem celične membrane. Imenuje se paličica oz. čepek. Pri beli oz. nepigmentirani [[močeril|človeški ribici]] pa takšnih pravilno izoblikovanih struktur ne opazimo - membrane čutilnih delov so razpadle in se združujejo v manjše kroglaste strukture. Črni močeril ima mnogo bolj razvite [[oči]] kot beli močeril. Podobne so očem, kakršne imajo njegovi sorodniki, ki živijo na površju, npr. pupki. Čutilne celice v mrežnici ohranjajo podobno zgradbo kot pri drugih [[vretenčarji]]h. Na zunaj so vidne kot črni piki, obkroženi s svetlim kolobarjem. Pokriti sta s stanjšano plastjo prosojne nepigmentirane okrogle regije [[koža|kože]], [[veka|vek]] ni. Strukture očesa ([[mrežnica]], [[leča (oko)|leča]], [[steklovina]], [[optični živec]]) so normalno diferencirane. Število [[čutnica|čutnic]] je v primerjavi z drugimi [[dvoživke|dvoživkami]] majhno, večinoma so občutljive na [[svetloba|svetlobo]] dolgih valovnih dolžin (rdečo), nekaj pa tudi na modro in [[ultravijolično valovanje|ultravijolično]].<ref>Kos, M., Bulog, B. in ostali sod. (2001) ''Immunocytochemical demonstration of visual pigments in the degenerate retinal and pineal photoreceptors of the blind cave salamander'' (''Proteus anguinus''). Cell Tissue Res, letn. 303, str. 15-25.</ref> == Predstavitev črnega močerila == [[Slika:Zupancicevahisa2.jpg|thumb|300px|V mostiščarski Zupančičevi hiši v [[Jelševnik]]u je stalna predstavitev biologije črnega močerila]] [[Slika:Predstavitvenipanojicrnimoceril.jpg|thumb|300px|Deset predstavitvenih panojev in poljudni film ''Črna človeška ribica'' seznanijo obiskovalca z biologijo te redke živalske vrste]] [[Slika:Raziskovalnibruhalnik.jpg|thumb|300px|Raziskovalni bruhalnik v [[Jelševnik]]u pri Črnomlju, kjer se spremlja kvaliteta vode in sedimentov ter ob zatemnitvi snema črnega močerila z [[IR-kamera|IR-kamero]]<ref>Bulog, B., Mihajl, K. in drugi sod. (2002). ''Trace element concentrations in the tissues of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) and the surrounding environment''. Water air soil pollut., vol. 136, no. 1-4, str. 147-163</ref>]] * Na edini dostopni lokaciji črne človeške ribice, v [[Jelševnik]]u pri Črnomlju si obiskovalec lahko ogleda črno človeško ribico tudi v živo z neposrednim opazovanjem teh jamskih prebivalcev belokranjskega plitvega krasa in spoznava dolgoletne raziskave na tej redki živalski vrsti, ki potekajo okoli 35 let na Oddelku za biologijo, [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]], že dve desetletji pa pod vodstvom prof. dr. [[Boris Bulog|Borisa Buloga]]. * V okviru tega raziskovalnega in izobraževalnega centra Oddelka za biologijo so na tej lokaciji postavljeni tudi slikovno bogati panoji, ki na poljuden način predstavljajo biologijo človeške ribice, ki predstavlja pomemben del slovenske [[naravna dediščina|naravne dediščine]]. * Posnet je tudi film o črni človeški ribici, ki na poljuden način predstavi to endemično jamsko dvoživko.<ref>Bulog B. s sod. (2003). ''Črna človeška ribica: Skrivnostna prebivalka belokranjskega krasa''. Ljubljana: Televizija Slovenija, 1 videokaseta.</ref> == Viri == * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} * Sket B. in Arntzen J.W. (1994). ''A black, non-troglomorphic ambhibian from the karst of Slovenia: Proteus anguinus parkelj n. ssp (Urodela: Proteidae)''. Bijdragen tot de Dierkunde 64:33-53. *Bulog B. (2007). Okoljske in funkcionalno-morfološke raziskave močerila (''Proteus anguinus''). Proteus, nov. 2007, letn. 70, št. 3, str. 102-109, ilustr. == Dodatni viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.bf.uni-lj.si/bi/zoologija/BBmain.html prof.dr. Boris Bulog vam bo na domači strani Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630093705/http://www.bf.uni-lj.si/bi/zoologija/BBmain.html |date=2007-06-30 }} odgovoril na vsa strokovna vprašanja o črnem močerilu. {{Taxonbar|from=Q12807022}} [[Kategorija:Jamske živali]] [[Kategorija:Močerilarji]] [[Kategorija:Dvoživke Evrope]] [[Kategorija:Dvoživke Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1994]] [[Kategorija:Endemične živali v Sloveniji]] 4mrzhutb4itcqnug8aye15qs66g96fu Novak 0 71407 6768536 6766307 2026-10-22T12:42:22Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6768536 wikitext text/x-wiki {{zapomen|osebno ime|Novak (ime)}} '''Novak''' [novák] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (10.936 oseb), kar velja tudi za osrednjeslovensko, savinjsko in spodnjeposavsko statistično regijo, med najpogostejšimi pa je na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju. Pri drugih narodih je ta priimek na prvem mestu še na [[Češka|Češkem]] (Novák z žensko obliko Nováková) in [[Poljska|Poljskem]] (Nowak). Na Hrvaškem je absolutno število oseb s priimkom Novak skoraj tolikšno kot v Sloveniji (okoli 10.000). Je najpogostejši priimek v [[Medžimurje|Medžimurju]], veliko jih je v Zagrebu ter v Dalmaciji (otok oz. mesto [[Hvar, Hvar|Hvar]]), pojavlja pa se tudi ponekod v Bosni in Hercegovini.<ref>{{Navedi splet|title=Prezime Novak @ Acta Croatica|url=https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|website=actacroatica.com|accessdate=2021-10-26|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026100718/https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|url-status=dead}}</ref> Priimek je sicer dokaj razširjen po srednji in vzhodni Evropi (od nemškega govornega področja do Ukrajine), od koder je s priseljenci prišel tudi izven Evrope, v Ameriko in drugam. == Izvor ter razlaga pomena in rabe == Priimek, ki je slovanskega izvora, izhaja iz besede ''nov'' v pomenu ''novinec'' (novodošli v neko vas, skupnost). Novák je bil sicer nekdaj tudi moški, določen za vojaško službo. Novak je lahko tudi poklicno ime za človeka, ki s sekanjem in požiganjem ustvarja nove površine za obdelavo - [[novina|novino]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref>. Slovenski (knjižni) naglas je '''Novák''', v vseh drugih jezikih pa je na prvem zlogu: '''Nóvak;''' pri Srbih in Črnogorcih je to [[Novak (ime)|osebno ime]] (npr. [[Novak Đoković]]), iz katerega je mdr. izveden priimek [[Novaković]] (z varianto [[Novković]]). '''Sorodni priimki''' so še: [[Novinc]], [[Novina]], [[Novačan]], [[Novinc]], [[Novinec]], [[Novič]], [[Novinšek]], [[Novljan]]. V Sloveniji je med najpogostejšimi kombinacijami imena in priimka na drugem mestu [[Franc Novak]] (prvi je Jožef Horvat), na četrtem pa [[Janez Novak]], med ženskami pa je na prvem mestu [[Marija Novak]]. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Novak]] (* 1993), kanuistka na divjih vodah * [[Albin Novak]] (1926–2018), pilot, graditelj letal in modelar * [[Albina Krizman-Novak]] (1900–1971), urednica in izseljenska delavka v Ameriki * [[Aleksander Novak]] (''več znanih ljudi'') (1928–2003), elektrotehnik *[[Aleksander Saša Novak]] (1928–2015), slovenski narodni delavec v BIH * [[Alenka Novak]] (* 1977), kolesarka * [[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]] (* 1973), gledališki režiser, kulturni delavec in organizator * [[Aleš Novak (pravnik)|Aleš Novak]] (* 1974), pravnik, univ. prof. * [[Alja Novak Viryent]], industrijska oblikovalka in izdelovalka čevljev * [[Aljaž Novak]] (* 1990), hokejist * Alojz(ij) Novak (1881–1967), duhovnik, dekan, kanonik, prosvetni delavec, urednik * [[Alojz Novak]] (1919–1999), pedagog, dvojezični šolnik (Lendava) * [[Alojzij Novak]], ime več znanih ljudi * [[Andrej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Anja Novak - Anjuta]] (* 1991), igralka, pesnica, šansonjerka * [[Anka Novak]] (* 1932), etnologinja, muzealka * [[Ante Novak]] (1911–1991), partizan, politični delavec in statistik * [[Anton Nowak]] (tudi Anton Novak, 1865–1932), slovensko-avstrijski slikar in grafik *[[Anton Novak]] (* 1956), dr. prava, diplomat, generalni konzul RS v Celovcu * [[Anzej Novak]] (1888–1966), koroški ljudski pevec in glasbenik * [[Barbara Novak]] (* 1969), pravnica, univ. prof. * [[Beno Novak]] (* 1991), plesalec, koreograf * [[Bogdan Novak]] (1944–2026), novinar, urednik in pisatelj * [[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011), slovensko-ameriški zgodovinar * [[Bogomir Novak]] (* 1944), filozof, pedagoški antropolog, publicist * [[Bojan Novak]] (* 1958), elektrotehnik, prof. UM * Bojan Novak, galerist, založnik (= pesnik?) * [[Bojan Novak (balinar)|Bojan Novak]] (* 1971), balinar * [[Boris A. Novak]] (* 1953), pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni teoretik * [[Boris Novak]] (* 1963), menedžer, generalni direktor Pošte Slovenije * [[Boštjan Novak (kipar)|Boštjan Novak]] (* 1966), kipar * [[Boštjan Novak (častnik)|Boštjan Novak]] (* 1972), častnik SV * [[Božidar Novak]] (* 1965), podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, publicist * [[Branka Tancig Novak]] (1927–2013), arhitektka * [[Cvetka Novak]], pesnica * [[Čarli Novak]] (* 1949), popularni glasbenik * [[Daniel Novak]] (* 1982), igralec badmintona * [[David Novak]] (18. stoletje), prekmurski pesnik * [[Doljana Novak]] (* 1948), kineziologinja, gimnastičarka * [[Domen Novak]], ime več znanih ljudi * [[Drago Novak]], slikar * Drago Novak (1930–2008), zgodovinar, pedagoški svetovalec, šolnik * [[Dušan Novak]] (1931–1998), geolog, jamar * [[Dušan Novak (namizni tenisač)]] (1931–1997), namiznoteniški (športni) delavec * [[Džoni Novak]] (* 1969), nogometaš * [[Edvina Novak]] (1939–2026), založnica, knjigotržka, publicistka o kulinariki... * [[Ernest Novak (vinar)|Ernest Novak]] (1960–2022), vinar (enolog) * [[Ernest Novak]] (* 1977), košarkar * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] (1892–1973), politik * [[Feri Novak]] (1906–1959), arhitekt in urbanist * [[Fran Novak]] (1877–1944), pravnik, politik * [[Franc Novak]], ime več znanih oseb * [[France Novak]] (* 1934), jezikoslovec slovenist * [[Franci Novak (športni delavec)|Franci Novak]] (1922–1995), športni delavec * [[Franci Novak]] (* 1969), grafični oblikovalec, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Franjo Novak]] (1896–1980), publicist, urednik, turistični delavec (Mb) * [[Fredi Novak]], trener športnega plesa * [[Fric (Mirko) Novak]] (1918–1943), partizanski komisar * [[Gabrijela Novak]] (* 1942), papirniška tehnologinja * [[Gorazd Novak]] (* 1978), gradbenik hidrotehnik * [[Gregor Novak (zdravnik)]], zdravnik internist * [[Gregor Novak (energetik)]] * [[Gvido Novak]], sindikalist (predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije) * [[Helena Novak]] (* 1934), pedagoginja, psihologinja * [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (* 1952), literarna zgodovinarka * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954), pesnica, prevajalka * [[Iva L. Novak]] (* 1986), fotografinja, pisateljica * [[Ivan Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ivana Novak]] (* 1987), glasbenica (pianistka, pevka), cinefilka, filmska kritičarka/publicistka, urednica filmskega programa TVS *[[Iztok Novak - Easy]] (* 1967), kantavtor, glasbenik, pevec, radijski voditelj * [[Jakob Novak]] (* 1998), nogometaš * [[Jan Novak (novinar)]] (* 1971), novinar * [[Jan Novak (nogometaš)]] (* 1997), nogometaš * [[Jani Novak]] (* 1967), metalurg, fotograf * [[Janez Novak]], ime več znanih ljudi * [[Janez Krstnik Novak]] (1756–1833), glasbenik in skladatelj * [[Janže Novak]] (1893–1934), pravnik, politični in kulturni delavec * [[Jaroslav Novak]] (* 1943), publicist, prevajalec, urednik, založnik * [[Jasna Novak]] (* 1932), kostumografinja * [[Jelka Ovaska Novak]] (* 1947), prevajalka, založnica, pisateljica * [[Jerca Rožnik Novak]], plesalka, koreografinja * [[Jerko Novak]] (* 1957), kitarist, skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jernej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Josip Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jože Novak]] (* 1957), kranjinski arhitekt, politik * [[Jožef Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jure Novak]] (* 1980), gledališki režiser, performer, pesnik, glasbenik * [[Jure Novak (nogometaš)]] * [[Karl Novak|Karel Novak]] (1905–1975), oficir, četniški poveljnik in obveščevalec * [[Klemen Novak]], igralec * [[Koloman Novak]] (* 1933), slovensko-srbski likovni umetnik in teoretik * [[Ksenija Novak]] (* 1987), šahistka * [[Lea Novak]] (* 2000), kanuistka na divjih vodah * [[Leon Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ljudmila Novak]] (* 1959), specialna pedagoginja, političarka * [[Lojze Novak]] (1927–1986), izseljenski pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Lovro Novak]] (1886–1968), ekonomist?, davčni strokovnjak * [[Ludvik Novak]], ime več znanih ljudi * [[Luka Novak]] (* 1963), slovenski založnik, pisatelj, prevajalec, TV voditelj * [[Maja Novak]] (* 1960), pisateljica in prevajalka * [[Majda Novak Šijanec]], prevajalka * [[Marija Novak - Tršar]] (* 1934), oblikovalka * [[Marjan Novak (Jovo)]] - Mihajlo (1915–1943), partizan *[[Marjana Novak]], političarka, menedžerka? * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951), pisateljica, novinarka, prevajalka * [[Marko Novak]] (* 1967), pravnik, univ. prof. * [[Martin Novak]] (* 1970), hokejist * [[Mateja Kožuh-Novak]] (* 1943), zdravnica ginekologinja in političarka * [[Matevž Novak]] (* 1976), klarinetist in dirigent * [[Matevž Novak, geolog|Matevž Novak]] (* 197?), geolog/paleontolog * [[Matjaž Novak]] (* 1979), ekonomist, univ. prof. (UP) * [[Medea Novak]] (* 1983), igralka * [[Metka Novak]], biologinja, raziskovalka tumorjev/raka * [[Mihaela Novak|Mihaela Novak (-Mahnič)]] (1930–2024), igralka * [[Mija Novak]] (* 1993), glasbenica, kantavtorica (kitaristka, pianistka, pevka) * [[Milan Novak]] (1921–2004), agronom, univ. prof. * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965), pesnik * [[Miro Novak (slikar)|Miro Novak]] (* 1953), slikar samouk * [[Miro Novak]] (* 1960), kitarist, skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in kantavtor * [[Miroslav Novak]] (* 1961), arhivist dokumentolog * [[Miša Novak]] (* 1975), fotomodel, germanistka, plesna pedagoginja * [[Mitja Novak]] (* 1947), pravnik, univ. prof. * [[Mojca Novak]] (* 1953), sociologinja * [[Nace Novak]] (* 1971), novinar, potopisec * [[Nada Novak]] (* 1928), športna pilotka in učiteljica letenja * [[Nataša Novak Tušar]] (*{{c.}} 1960), kemičarka * [[Neža Novak]] (r. [[Černe]]) (1933–2005), kineziologinja, gimnastičarka * [[Nežika Novak|Nežika (Agnes) Novak]] (* 1961), slovenskokoroška kiparka, keramičarka * [[Niko Novak]], rock pevec, kantavtor, scenograf, oblikovalec, filmski igralec *[[Nina Novak Oiseau]], muzikologinja, pesnica, pisateljica, kantavtorica * [[Olga Novak Markovič]] (1938–2003), kulinaričarka/gastronomka * [[Pavle Novak]] (* 1960), duhovnik lazarist, provincial * [[Peter Novak]], ime več znanih ljudi * [[Petra Novak]] (* 1984), atletinja, metalka kopja *Primož Novak, zdravnik fiziater * [[Primož Novak]] (* 1973), kipar, konceptualni umetnik *[[Ranko Novak]] (* 1948), grafični oblikovalec, profesor ALUO (hrvaškega rodu) *[[Renata Novak Klemenčič]], umetnostna zgodovinarka * [[Robert Novak]] (* 1983), arhitekt, glasbenik, fotograf, oblikovalec *[[Robi Novak]] (* 1970), bas kitarist *[[Sandi Novak]] (* 1973), paraolimpijski atlet tekač * [[Saša Novak]] Krmpotič (* 1957), kemičarka, raziskovalka materialov, komunikatorica/popularizatorka znanosti (IJS) * [[Sonja Novak Lukanovič]] (* 1954), uporabna jezikoslovka * [[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956), biolog, pesnik, pisatelj * [[Stane Novak (okulist)]] (1920–1995), zdravnik oftalmolog * [[Stanislav Novak]] (1926–1979), novinar, urednik in taborniški organizator * [[Špela Novak]], novinarka * [[Špela Novak - Pupa]], pevka *[[Tadej Novak]], subatomski fizik * [[Tereza Novak]], filantropistka * [[Tone Novak]] (* 1950), biolog, jamski ekolog * [[Urban Novak]], alpinist * [[Uroš Novak]], kemik (drug= geolog, jamar) * [[Valentina Smej Novak]] (* 1976), kolumnistka, prevajalka, TV voditeljica * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]], elektrotehnica, univ. prof. * [[Victor Novak]] (1923–2011), politolog in bibliotekar (v ZDA) * [[Viktor Novak]] (1883–1950), gozdarski strokovnjak in kartograf * [[Vida Novak]] (r. [[Treo]]) (1894–1984), kulturna mecenka, "narodna dama" * [[Vilko Novak]] (1909–2003), etnolog in slavist, univerzitetni profesor * [[Vilko Novak (novinar)|Vilko Novak]] - Čipči (1937–2010), novinar, urednik in prevajalec * [[Vincenc Novak]] (1807–1869), duhovnik * [[Vinko Novak]] (1842–1923), risar in slikar * [[Vlado Novak]], ime več znanih ljudi * [[Zdenka Novak]] (* 1934), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Zdravko Novak]] (1876–??) igralec, bibliograf, čitalniški igralec, zborovodja) * [[Zeko Novak]] - Gandi, uradnik in komik * [[Zmago Novak]], arhitekt, oblikovalec * [[Zoran Novak]], kemik, FKKT UM * [[Zorka Novak Pintarič]], kemijska tehnologinja, univ. prof. (UM) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953), pisatelj in publicist * [[Živa Novak Antolič]] (* 1948), porodničarka, prof. MF == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandr Novak|Aleksand(e)r Novak]] (* 1971), ruski ekonomist in politik * [[Andriy Novak (|Andrij Novak]] (* 1988), ukrajinski nogometaš * [[Arne Novak|Arne Novák]] (1880–1939), češki literarni zgodovinar, univ. profesor * [[Augustin Novak|Augustin Novák]] (1890–1970), avstro-ogrski vojaški pilot češkega? rodu * [[Bořivoj Novák]] (1906–1973), češki jezikoslovec rusist * [[Božidar (Božo) Novak]] (1925–2013), hrvaški novinar, publicist in akter "hrvaške pomladi" * [[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]], hrvaški zgodovinar (novinarstva in komunikolog =?) * [[Božo Novak]], polkovnik JLA v Sloveniji 1991, kasneje general in poveljnik protizračne obrambe Republike Srbske * [[Branko Novak]], hrvaški ekonomist * [[Damir Novak]] (* 1935), hrvaški športnik (skakalec v vodo, telovadec; rokomet, tenis) in baletni plesalec *[[Dennis Novak]] (* 1993), avstrijski tenisač * [[Dezső Novák]] (1939–2014), madžarski nogometaš * [[Dragutin Karlo Novak]] (1892–1978), prvi hrvaški pilot (letalec) * [[Eduard Novák]] (1946–2010), češki hokejist * [[Elliot Novak]], ? * [[Emil Novak]] (* 1931), bosenski kineziolog in športni delavec (atletika, smučarski skoki, kajakaštvo); profesor v Sarajevu * [[Eszter Novák]] (* 1964), madžarska režiserka in igralka * [[Ethan Novak]], ameriški glasbenik * [[Eva Barbara Novak]] (1898–1988), ameriška filmska igralka * [[Éva Novák-Gerard]] (1930–2005), madžarska plavalka * [[Evelin Novak]], hrvaško-nemška sopranistka * [[Filip Novák]] (* 1982), češki hokejist * [[Filip Novák]] (* 1990), češki nogometaš * [[Ferenc Novák]] (1931–2024), madžarski plesalec in koreograf * [[Ferenc Novák]] (* 1969), madžarski kanuist * [[Franc Novak (1915–1990)|Franc Novak]] (1915–1990), bosensko-hercegovski prvoborec in politik (slov. rodu)? * [[Franz Novak]] (1913–1983), avstrijski nacistični zločinec * [[Gabi Novak]] (1936–2025), hrvaška pevka zabavne glasbe * [[Grga Novak]] (1888–1978), hrvaški zgodovinar, arheolog in akademik (preds. [[JAZU]]) * [[Grigory Irmovich Novak|Grigorij Novak]] (1919–1980), sovjetski dvigovalec uteži (ukrajinskega rodu) * [[Guido Novak von Arienti]] (1859–1928), avstro-ogrski general (po očetu slov. rodu) * [[Helga M. Novak]] (1935–2013), nemško-islandska pisateljica * [[Ilona Novák]] (1925–2019), madžarska plavalka * [[Ivan Krstitelj Novak]], hrvaški entomolog * Ivan Novak (1884–1934), hrvaški narodni preporoditelj v [[Medžimurje|Medžimurju]] * Ivana Novak (*1948), italijanska filmska igralka * [[Ivo Novák]] (1918–2004), češki filmski režiser *[[Ivo Novák]] (* 1967), češki igralec * [[Jan Novák]] (1921–1984), češki skladatelj * [[Jan Novák]] (* 1953), češko-ameriški pisatelj, scenarist in dramatik * [[Jan Novák]] (* 1979), češki hokejist * [[Jan Novák]] (* 1985), slovaški nogometaš * [[Jane Novak]] (1896–1990), ameriška filmska igralka * [[Jasna Novak]] (1932–2008), hrvaška igralka (=? kostumografka)? *[[Jason Novak]], ameriški glasbenik * [[Jiří Novák (kipar)|Jiří Novák]] (1922–2010), češki kipar in restavrator * [[Jiří Novák]] (* 1950), češki hokejist * [[Jiří Novak]] (* 1975), češki teniški igralec * [[Joe Novak]] (* 1945), ameriški nogometaš in trener * Josef (Josip, Giuseppe de Paula) Novak (1767–1844), nadškof v Zadru (češ. rodu) * [[Josef Vincenc Novák]] (1842–1918), češki industrialec, pivovar in umetnostni zbiralec * [[Josef Novák]] (1849–1927), češki klasični filolog in umetnostni publicist * [[Josef Novák]] (1893–1934), češki (avstrijski) vojaški pilot * [[Josef Novák]] (1902–1987), češki grafik, karikaturist, fotograf in kurator * [[Josef Petr Novák]] (* 1936), češki fizikalni kemik * [[Josef Novák-Wajda]], češki filmski igralec in režiser * [[Joseph Donald Novak]] (* 1932), ameriški pedagog (grafične miselne sheme) * Josip Novak (1866–1961), hrvaški sokolski in športni delavec, telovadec (športna gimnastika) * Josip Novak (1902–1970), hrvaško-srbski (jugoslovanski) filmski snemalec in režiser * [[Jozef Novák]] (1930–2024), slovaški zgodovinar, genealog, heraldik, profesor * [[Jozsef Novák]] (1910–1986), madžarski muzealec ... *[[Katalin Novák]] (* 1977), madžarska političarka, predsednica Madžarske * [[Kim Novak]] (* 1933), ameriška filmska igralka * [[Kristian Novak]] (* 1979), hrvaški (međimurski) pisatelj, karateist in jezikoslovec (sociolingvist) * Láďa (Ladislav) Novák (1865–1944), češki slikar * Ladislav Novák (1872–1946), češki politik * Ladislav Novák (1931–2011), češki nogometaš *[[Mario Novak]], hrvaški bioarheolog (antropolog) *[[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik, pisatelj, publicist, dramatik; delavski aktivist in družbeni kritik *[[Marzenka Novak]] (1945–2011) (polj.-argent.) *[[Marina Novak]], lihtenštajnska tenisačica * [[Michael Novak]] (1933–2017), ameriški konservativni filozof in diplomat * [[Michael Novak]] (* 1988), hrvaško-lihtenštajnski hokejist * [[Michal Novák]] (* 1982), slovaški hokejist * Michal Novák (* 1996), češki smučarski tekač * [[Mike Novak]] (1915–1978), ameriški košarkar *[[Mirjam Novak]] (* 1981), nemška igralka * [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Mirko]] ([[Mirko (Alojz/ije) Novak|Alojz/ije]]) [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Novak]] (1910–2000), hrvaško-slovenski kapucin, provincial * [[Mirko Novák]] (1930–2020), češki elektronik * [[Mirko (Miroslav) Novák|Mirko]] ([[Mirko (Miroslav) Novák|Miroslav]]) [[Mirko (Miroslav) Novák|Novák]] (* 1965), slovaško-nemški bližnjevzhodni arheolog (orientalist) *[[Miroslav Novák]] (1907–2000), češki husitski partiarh * [[Novak Novak]] (1928–1995), srbski pisatelj, novinar in humorist * [[Petar Novak]] (1879–1968), hrvaški kmetijski strokovnjak, entomolog * [[Péter Novák]] (* 1970), madžarski igralec * [[Petr Novák]] (1945–1997), češki pevec in rock glasbenik * [[Radvít Novák]] (1952–2015), češki igralec, 1. mož Dagmar Havlove * [[Robert "Bob" Novak]] (1931–2009), ameriški novinar, publicist in pisec *[[Silvije Novak]], hrvaški arhitekt * [[Slobodan Novak]] (1924–2016), hrvaški pisatelj in akademik * [[Slobodan Prosperov Novak]] (* 1951), hrvaški literarni zgodovinar, komparativist in teatrolog, univ. profesor * [[Starina Novak]] (romun. [[Baba Novac]]) (~1530–1601), srbsko-romunski hajduk, protiturški bojevnik, narodni junak * [[Steven Michael Novak|Steve Novak]] (* 1983), ameriški košarkar * [[Štefan Novák]] (1879–1932), slovaški grškokatoliški škof * [[Tereza Nováková|Teréza Nováková]] (1853–1922), češka pisateljica * [[Veronica Novak]], francoska filmska igralka * [[:en:Viktor_Novak|Viktor Novak]] (1889–1977), hrvaško-srbski zgodovinar, muzikolog in akademik * Vilko Novak (1865–1918), hrvaški glasbeni pedgog, skladatelj in zborovodja * [[Vilmos Aba Novák]] (1894–1941), madžarski slikar, grafik, kipar * [[Vítězslav Novák|Vítězslav (Viktor) Novák]] (1870–1949), češki skladatelj * [[Vivienne Novak]], ameriška filmska igralka * [[Vjenčeslav Novak|Vjenceslav Novak]] (1859–1905), hrvaški pisatelj in muzikolog (po očetu češkega rodu) * [[Vladimir Novák]] (1869–1944), češki fizik * [[Vladimir Novak]] (1870–1943), hrvaški sokolski starešina in učitelj gimnastike * [[Vladimír Jan Amos Novák]] (1919–1997), češki naravoslovec, evolucijski biolog * [[Vladimír Novák]] (* 1947), češki slikar * [[Vratislava Nováková]] (*193/?), češka kanuistka * [[Zdeněk Novák]] (1891–1988), češki general, soorganizator odpora med nemško okupacijo *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela (1913–1994), partizanska zdravnica *Zdravko Novak (* 1966), hrvaški nogometaš * [[Zygmunt Jan Novák]] (1897–1972), poljski krajinski arhitekt === Nowak === * [[Amram Nowak]] (1927–2005), judovsko-ameriški cineast * [[Andrzej Nowak]] - več oseb (poljsko-ameriški psiholog, r. 1953; poljski zgodovinar in sovjetolog, r. 1960; poljski rock-kitarist, r. 1959; poljski hokejist 1956-2013) * [[Anna Maria Nowak-Ibisz]] (* 1966), poljska igralka * [[Anton Nowak]] (1865–1932), avstrijski slikar in grafik (po rodu iz Maribora) * [[Dorothea Nowak]] (1926–2011), nemška baptistična teologinja * [[Ernst Nowak (1851|Ernst Nowak]] (Novak) (1851–1919), avstrijski slikar (šlezijskega rodu) * [[Ernst Nowak]] (* 1944), avstrijski pisatelj, kakfkoslovec * [[Hans Nowak]] (1937–2012), avstrijski nogometaš * [[Jan Nowak]] (1880–1940), poljski geolog in paleontolog * [[Jan Nowak-Jeziorański]] (1914–2005), poljski emigrantski novinar, politik in publicist (varšavski vstajnik) * [[Jerzy Nowak]] (1923–2013), poljski igralec * [[Józef Nowak]] (1895–1978), gornjelužiškosrbski pesnik * [[Józef Nowak]] (1925–1984), poljski igralec * [[Julian Ignacy Nowak]] (1865–1946), poljski bakteriolog, znanstvenik in politik * [[Juliusz Nowak-Dłużewski]] (1893–1972), poljski literarni zgodovinar * [[Kazimierz Nowak]] (1897–1937), poljski popotnik, fotograf in reporter * [[Leopold Nowak (muzikolog)|Leopold Nowak]] (1904–1991), avstrijski muzikolog * [[Leopold Nowak (škof)|Leopold Nowak]] (1929–2026), nemški škof, prvi rezidencialni rimskokatoliški škof v [[Magdeburg|Magdeburgu]] * [[Leszek Nowak]] (1943–2009), poljski filozof * [[Lisa Marie Nowak|Lisa (Marie) Nowak]] (* 1963), ameriška astronavtka * [[Małgorzata Bożena Guzowska-Nowak]] (* 1959), poljska lahkoatletinja * [[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik in literat * [[Martin Nowak|Martin (Andreas) Nowak]] (* 1965), avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik (na univerzi Harvard). * [[Měrćin Nowak-Njechorński]] (1900–1990), gornjelužiškosrbski slikar in pisatelj * [[Mieczysław Nowak]] (1936–2006), poljski dvigovalec uteži * [[Oskar Nowak]] (1913– ?), avstrijski hokejist * [[Otto Robert Nowak]] (1874–1945), avstrijski slikar * Paul Nowak (* 1921), (vzhodno-) nemški nogometaš * Paul Nowak (1914–1983), ameriški košarkar *[[Matthias Akeo Nowak]] (* 1976), nemški jazz-glasbenik, kontabasist * [[Piotr Nowak]] (* 1964), poljski nogometaš in trener * [[Roman Nowak]] (1900–1980), poljski delavski politik * [[Siegfried Nowak]] (1930–2013), (vzhodno-)nemški kemik in akademik * [[Stanisław Nowak]] (1859–1936) poljski šolnik, organizator * [[Stanisław Nowak]] (1935–2021), poljski nadškof v Częstochowi * [[Stefan Nowak]] (1924–1989), poljski sociolog * [[Tadeusz Nowak]] (1930–1991), poljski pesnik in pisatelj * [[Véronique Nowak]] (* 1967), francoska nogometašica * [[Willi Nowak]] (1886–1977), češki slikar in grafik * [[Zenon Nowak]] (1905–1980), poljski sindikalist in prosovjetski politik * [[Zenon Hubert Nowak]] (1934–1999), poljski zgodovinar - medievist == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kajg8yhl8a8kk2ajg075q1kzar1bm3a Dirka po Franciji 0 71670 6768789 6743411 2026-10-23T08:28:17Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6768789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2027 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 113 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(5)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med letoma [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] pet skupno osvojenih zmag ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]] in [[Dirka po Franciji 2026|2026]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 32 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (26 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Slovenci s petimi, Luksemburžani in Britanci s po štirimi, Američani s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan="5" align="center" |5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]'''|| '''2020, 2021, 2024, 2025, 2026''' |- | align="center" style="border-top-width:5px" |4 || style="border-top-width:5px" |{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]]|| style="border-top-width:5px" |2013, 2015, 2016, 2017 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]], [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] in [[Tadej Pogačar]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med letoma 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med letoma 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med letoma [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''43,326 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2026 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki == Veliki 4 == === Sloviti vzponi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px;" |-align=center ! width=150px|[[Alpe d'Huez]]<br><small>([[Zahodne Alpe]])</small> ! width=150px|[[Col du Tourmalet]]<br><small>([[Pireneji]])</small> ! width=150px|[[Col du Galibier]]<br><small>([[Dofinejske Alpe]])</small> ! width=150px|[[Mont Ventoux]]<br><small>([[Provansa]])</small> |-align=center | [[File:Alpe d'Huez, France (7957021508).jpg|alt=|frameless|192px]] | [[File:View from the top of the Tourmalet pass at stage 14 of TDF 2024.jpg|alt=|frameless|192px]] | [[File:Col du Galibier, France (7956853528).jpg|alt=|frameless|192px]] | [[File:Mont ventoux summit.jpg|alt=|frameless|185px]] |- !colspan="4"| Europe {{location map+|France|float=center|width=830|caption=|places= {{Location map~|France|lat=45.060278|long=6.071389|label='''[[Alpe d'Huez|Alp d'Huez]]'''|mark=Green pog.svg|position=left}} {{Location map~|France|lat=42.908194|long=0.145111|label='''[[Col du Tourmalet]]'''|mark=Green pog.svg|position=top}} {{Location map~|France|lat=45.064|long=6.408|label='''[[Col du Galibier]]'''|mark=Green pog.svg|position=right}} {{Location map~|France|lat=44.174444|long=5.278889|label='''Mont Ventoux'''|mark=Green pog.svg|position=bottom}} }} |} ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''26''' || 2020 || 2026 |-align=center |5. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 508 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 190 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 62 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''32''' |- | align=center|12. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitrij Konišev]] in [[Vjačeslav Jekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Džamolidin Abdužaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=5|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|31. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=3|33. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''49''' || 26–14–9 || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |8. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |9. || align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center |rowspan="2" |10. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2026|2026]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2026}} |align=center|3245 km |align=right|{{sort|076003|73h 56′ 26″}} |align=right|{{sort|00424|+ 6′ 26″}} |align=center|5 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center rowspan=2|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] 4uq6ro7cy6229zrw58i7bgi7d0n0a6e Seznam slovenskih kemikov 0 73435 6768766 6766003 2026-10-23T06:32:36Z Blackbird.R 266655 /* S */ 6768766 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945–) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *[[Petra Hudler]] (1976–) * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Marija Majda Jamšek]] (1903–1990) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Zdenka Jurančič]] (1931–2023) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *[[Sarah Jurjevec]] (1988–) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Klemen Pirnat]] *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[:en:Matija_Strlič|Matija Strlič]] (1968–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gabrijela Tavčar]] Kalcher (1964–) *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] lbe3yrnnmf4ly5wda2cbg74yc66fmj3 6768768 6768766 2026-10-23T06:34:43Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6768766|6768766]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Blackbird.R|Blackbird.R]] ([[User talk:Blackbird.R|pogovor]]) - neprimerna povezava 6768768 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945–) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *[[Petra Hudler]] (1976–) * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Marija Majda Jamšek]] (1903–1990) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Zdenka Jurančič]] (1931–2023) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *[[Sarah Jurjevec]] (1988–) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Klemen Pirnat]] *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1968–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gabrijela Tavčar]] Kalcher (1964–) *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] qmpuiupmg290fru1vmuhmcw6cv3e4v0 6768772 6768768 2026-10-23T07:15:09Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6768772 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945–) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *[[Petra Hudler]] (1976–) * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Marija Majda Jamšek]] (1903–1990) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Zdenka Jurančič]] (1931–2023) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *[[Sarah Jurjevec]] (1988–) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Klemen Pirnat]] *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1968–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gabrijela Tavčar]] Kalcher (1964–) *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *Kristijan Vidović *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] ej76rc1z7m74mbi8ngco39vyo5cia9h Seznam slovenskih biologov 0 73564 6768523 6764938 2026-10-22T12:17:05Z ~2026-45085-22 264465 /* Ž */ 6768523 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (r. [[Pehani]]) (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Domen Finžgar]] *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Petra Hladnik]] *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Žiga Ogorelec]] *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Griša Planinc]] (herpetolog) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Nataša Poniž|Nataša (Tjaša)]] [[Nataša Poniž|Poniž]] (1925–2009) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] (*1981) *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] bu3269c7ddz3zzax63zdn4bkjsvlhwu Seznam slovenskih geodetov 0 73604 6768553 6753628 2026-10-22T13:46:43Z ~2026-45085-22 264465 /* T */ 6768553 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geodet]]ov.''' (Glej šeː [[seznam slovenskih kartografov]] in [[seznam slovenskih inženirjev gradbeništva]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Tomaž Ambrožič]] (*1962) *[[Daniel Artiček]] (*1964) == B == *[[Tomaž Banovec]] ([[1939]]–) *[[Teobald Belec]] ([[1930]]–1997) *[[Jure Beseničar]] ([[1946]]–2019) *[[Jože Boštjančič]]? (*1935) *[[Aleš Breznikar]] *[[Dominik Bovha]] *Miran Brumec *[[Jože Brus]] (1909–1997) == Č == *[[Marjan Čeh]] (*1964) *Tomaž Černe *[[Bogomir Čibej]] (1930–1972) *([[Rudi Čop]] *1950) *[[Miroslav Črnivec]] ([[1904]]–[[1986]]) * [[Miroslav Črnivec (1930)|Miroslav Črnivec ml.]] ([[1930]]–1997) *[[Josip Črnjač]] ([[1895]]–[[1969]]) * [[Ivan Čuček]] ([[1911]]–1992) * [[Majda Čuček Gerbec]] (*1952) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]] (1852–1907) == D == *[[Jožef Dajnko]] *[[Ferdinand Deželak]] ? *[[Neda Dobovišek]] (r. [[Oblak]]) (1909–1992), prva kulturnogeodetska inženirka pri nas *[[Borut Donko]] *[[Samo Drobne]] (*1964) *[[Rado Dvoršak (geodet)|Rado Dvoršak]] (1903–1988) == F == *[[Miran Ferlan]] *[[Miloš Flajs]] *[[Mojca Foški]] (*1968) *[[Jerneja Fridl]] (*1966) *[[Johannes Frischauf]] == G == * [[Ivan Gaber]] - Anza (*1938) * [[Maks Gatnik]] (1910–1996) * Peter Golob * [[Ivan Golorej]] (1921–1988) *[[Janez Goršič]] (*1957) *[[Vid Grahor]] *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) * [[Miha Guštin]] == H == *[[Jože Hermanko]] (1901–1941) *[[Matjaž Hribar (geodet)|Matjaž Hribar]] (*1959) == J == * Karel Jaklič * [[Ciril Jekovec]] (1881–1957)? * Janez Jemec (1936–2026) * [[Marjan Jenko (geodet)|Marjan Jenko]] (1928–2020) *[[Vesna Ježovnik]] (*1950) *[[Milan Juvančič]] (1930–2011) == K == *[[Rok Kamnik]] *[[Urša Kanjir]] *[[Lojze Kerin]] (1906–1966) *[[Bogdan Kilar]] (1930–2015) *[[Matija Klarič]] (1912–2003) *[[Janez Kobilica]] *[[Anka Kokalj]] (*1952) *[[Žiga Kokalj]] *[[Božo Koler]] (*1961) *Janez Koleša *[[Franci Koncilija]] *[[Drago Koren]] *([[Branko Korošec]]) *[[Jože Kos Grabar]] (*1959) *[[Mojca Kosmatin Fras]] *Boštjan Kovačič (*1967) *[[Emil Kovačič]] (1907–2001) * [[Franjo Kovačič]] ([[1908]]–[[1981]]), rojen v Sodražici * [[Klemen Kozmus Trajkovski]] (*1975) * [[Klemen Kregar]] * [[Vinko Kregar]] (1907–1995) (gradb.-hidroteh., mdr. dir. GZS) * [[Boris Kren]] *[[Ernest Krulej]] (1888–1957) *[[Miran Kuhar]] (*1961) == L == *[[Peter Lamovec]] (*1984) *[[Ivan Lapajna]] (1857–1945) *[[Maks Ličen]] (1897—?) *[[Božena Lipej]] *[[Karel-Drago Lipič]] (1927–2017) *[[Anka Lisec]] (*1978) *[[Franc Lodrant]] (1934—?) *[[Ferdo Lupša]] (1881–1945) == M == *[[Slavko Macarol]] (1904–1984) (slov.-hrvaški) *[[Branko Makarovič]] (1927–2014) *[[Karel Marčič]] ([[1891]]–[[1972]]) *[[Aleš Marsetič]] *[[Matko Miklič]] (1889–1973), pred. za geodetsko risanje na TF v Ljubljani 1921-27 *[[Blaž Mozetič]] *Anton Mrak (1739–1801) *[[Jožef Mrak]] (1709–1786) *[[Milan Mravlje]] (1893–1978) == N == * [[Milan Naprudnik]] (1927–2021) *[[Leon Novak (geodet)|Leo(n) Novak]] (1894–1959) *Roman Novšak (*1955) == O == *[[Janez Obreza]] ? *[[Edvard Orel]] (1877-1941) topograf *[[Stane Oswald]] (1907-1950?) *[[Krištof Oštir]] (*1969) == P == * [[Dušan Peček]]? * ([[Peter Pehani]]) *[[Polona Pavlovčič Prešeren]] (*1975) *[[Tomaž Petek]] *[[Miroslav Peterca]] (1926–2006) *[[Dušan Petrovič]] (*1969) *[[Tadej Pfajfar]] *[[Tomaž Podobnikar]] (*1967) *[[Alojz Podpečan]] (1906–1990) *[[Ema Pogorelčnik]] *[[Irena Poženel]] *[[Anton Prosen]] (*1946) *[[Dragotin Prosen|Dragotin (Dragutin) Prosen]] (1907–1984) (geofizik) == R == * [[Dalibor Radovan]] (*1960) *([[Albin Rakar]] 1946–2025) *Roman Rener? *[[Branko Rojc]] (*1941) *[[Martin Rojko]] ? *[[Franjo Rudl]] (1903/4–1989) *([[Janez Rupreht]] *1947) == S == *([[Vanja Samec]] 196?-) *[[Simona Savšek]] (*1967) *[[Aleš Seliškar]] (*1949) *([[Peter Skvarča]] *1944) *[[Jože Smrekar]] *[[Albin Stančič]] (1926–2008) *[[Zoran Stančič]] (*1962) *[[Bojan Stanonik]] (*1962) *[[Franc Anton Steinberg]] ([[1684]]–[[1765]]) *[[Irena Stepišnik Perdih]] *[[Bojan Stopar]] (*1964) *[[Rado Strnad]] (1900–?) *[[Peter Svetik]] ([[1933]]–[[2011]]) == Š == *[[Bojan Šavrič]] *[[Jožef Marija Šemrl]] ([[1754|1754–]][[1844]]) *[[Zvonimir Šilec]] (Mejaš d.o.o.) *[[Peter Šivic]] (1936–2015) *[[Radoš Šumrada]] (*1951) *[[Simon Šanca]] (*1994) == T == * [[Jernej Tekavec]] *[[Ranko T. Todorović]] (1942–2019) *Ivan Tomkiewicz *[[Mihaela Triglav Čekada]] *([[Alojz Trček]] 1903-1956) == U == * [[Franc Ules]] (1932–2022) * [[Tilen Urbančič]] == V == *[[Branko Vařacha]] (1921–2002) *[[Vladimir Vazzaz]] (1909–2007) *[[Jurij Vega]] ([[1754]]–[[1802]]) *[[Tatjana Veljanovski]] *[[Florijan Vodopivec]] (1934–2018) *[[Anton Vončina]] (1894–1969) == Z == * [[Klemen Zakšek]] *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) (hudourničar-gozdarski) *[[Ladislav Zima]] (1922–2026) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]] (1852–1907) *[[Pavel Zupančič]] (1937–2016) {{seznami narodov po poklicu|geodetov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geodeti]] [[Kategorija:Slovenski geodeti|*]] gvk9n35obalmzdzor9ew4ixk1kqgjrq Pogovor:Operacija Zavezniška sila 1 73934 6768642 6240603 2026-10-22T18:40:01Z Stebunik 55592 6768642 wikitext text/x-wiki {{glava pogovorne strani}} nije dokazan genocid nad Albancima.--[[Uporabnik:83.131.199.98|83.131.199.98]] 14:10, 11 marec 2006 (CET) == SPORNO == Oštro osporavam neutralnost ovog članka! Smatram da je tendenciozno reći da je ''NATO prisilio SRJ da prekine genocid nad Albancima'', jer se time implicira da je bilo genocida, što je u najmanju ruku vrlo problematično (i vrlo je lako dokazati da je potpuno netačno). Ono što bi eventualno moglo da stoji jeste da je NATO kao povod/izgovor za operaciju koristio optužbu za genocid. Međutim, i ovo je problematično, jer koliko ja znam, takve optužbe nisu iznošene... bar ne kao standardna terminologija u medijskoj pripremi za rat (to se u vojnim naukama zove ''dehumanizacija neprijatelja''). Mislim da je termin koji je najčešće bio u upotrebi, ''represija'', što teško da je isto što i genocid. -- [[Uporabnik:Obradovic Goran|Obradović Goran]] [[Uporabniški pogovor:Obradovic Goran|(<font color="red">po</font><font color="blue">go</font><font color="gray">vor</font>)]] 04:18, 11 april 2006 (CEST) I strongly dispute the neutrality of this article! I consider it to be tendentious to say that ''NATO forced FRY to stop the genocide over Albanians'', since by that you imply that there was a genocide, which is to say the least problematic (and it is very easy to prove that it is completely false). What article eventually could state is that NATO used the accusation for genocide as a motive/pretense for the operation. However, even this is problematic, since, as far as I know, that kind of accusation was not pointed... at least not in the standard terminology during the media preparations for the war (in military sciences it is called the ''dehumanisation of the enemy''). I think that the most used term was ''repression'', which is hardly the same as genocide. -- [[Uporabnik:Obradovic Goran|Obradović Goran]] [[Uporabniški pogovor:Obradovic Goran|(<font color="red">po</font><font color="blue">go</font><font color="gray">vor</font>)]] 04:18, 11 april 2006 (CEST) : Res. Besedo "genocid" sem zamenjal z oznako "represija" in umaknil oznako "sporno". --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:52, 11 april 2006 (CEST) == Brisanje vsebine z viri in konteksta == @[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] zakaj si vrnil moje [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Operacija_Zavezniška_sila&curid=23280&diff=6210770&oldid=6210259 urejanje]? Odstranjena vsebina je imela ustrezne vire (kar za skoraj vso ostalo vsebino članka ne moremo reči) in je podala ustrezen kontekst (kar ti pogosto poudarjaš) zakaj se je NATO odločil za akcijo. Edini smiseln popravek bi bil, da bi se del o žrtvah celotne vojne in etnično čiščenje premaknilo v uvod, ker je to del razloga za operacijo. Trenutna verzija članka govori o nekih splošnih "represijah", kar pa ne pove nič točnega. V nadaljevanju pa potem bralec dobi občutek kot da so napadi bili večinsko usmerjeni v civiliste -neupravičena teža. Prosim, da svojo vrnitev razveljaviš. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 20:18, 4. maj 2024 (CEST) :Vsebina je govorila o predhodnih žrtvah in ne sodi v razdelek o žrtvah te operacije. V strnjeni obliki bi bila povsem ustrezna v poglavju o ozadju, v celoti pa bi sodila npr. v (še neobstoječ) članek [[vojna na Kosovu]]. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 23:16, 4. maj 2024 (CEST) ::Sem napisal v zgornjem komentarji, da bi bil smiseln popravek to pomakniti višje v članku, podobno je na en wiki to v uvodnem delu. Tvoja vrnitev je vsebovala še precej druge vsebine. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:20, 4. maj 2024 (CEST) == Etnično čiščenje? == Uporabnik {{u|97E}} je v članek [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Operacija_Zavezni%C5%A1ka_sila&diff=6211223&oldid=6210770 dodal sporne navedbe o "etničnem čiščenju"]. Kolikor vem je to oznaka, ki jo želi določena skupina držav vsiliti tudi s preglasovanjem v organih OZN in nikakor ni mednarodno sprejeta. @[[Uporabnik:Romanm|Romanm]], @[[Uporabnik:Obradovic Goran~slwiki|Obradovic Goran~slwiki]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:45, 5. maj 2024 (CEST) :OHCHR je že aprila 1999 dogajanje na Kosovu [https://www.ohchr.org/en/press-releases/2009/10/commission-human-rights-strongly-condemns-ethnic-cleansing-kosovo označil] za etnično čiščenje. [https://www.britannica.com/event/Kosovo-conflict Britannica] se tudi strinja, da gre za etnično čiščenje. Del ''[[:en:War_crimes_in_the_Kosovo_War#Persecution_and_ethnic_cleansing|Ethnic cleansing of Kosovo Albanians]]'' o vojnih zločinih na Kosovu ima cel kup virov. Slobodan Milošević je bil na [https://books.google.si/books?id=pXygFoqg-G0C&q=to+execute+a+campaign+of+persecution&redir_esc=y#v=snippet&q=to%20execute%20a%20campaign%20of%20persecution&f=false mednarodnem sodišču spoznan] za krivega deportacij, nasilnih deportacij, umorov in sistematičnega pregona Kosovarjev na podlagi politične, rasne in etnične pripadnosti. [https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095759499 Definicija] etničnega čiščenja: ''"The mass expulsion or killing of members of one ethnic or religious group in an area by those of another. The term has been in use since the early 1990s, as conflict spread in the former Yugoslavia; it became particularly associated with the bitter fighting between Bosnian Serbs and Bosnian Muslims in Bosnia, and later with events in Kosovo."'' -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 10:17, 5. maj 2024 (CEST) To je bilo obrazloženje Zapada. Šta je bilo obrazloženje Jugoslavije?‚ [[Uporabnik:Владимир Нимчевић|Владимир Нимчевић]] ([[Uporabniški pogovor:Владимир Нимчевић|pogovor]]) 11:29, 5. maj 2024 (CEST) :Dejstvo da Srbija tega kot kriva stran ne priznava, nima nobene resne teže v primerjavi z dejstvom, da gre za ugotovitve mednarodnih organizacij in inštitucij. Dejanja Miloševića na Kosovu za katera je bil obsojen na mednarodnem sodišču se glede na definicijo najbolj strnjeno opiše kot etnično čiščenje. Za podoben primer glej genocid v Bosni, ki ga srbski uradniki še vedno zanikajo, kar pa nima nobenega pomena oz. to zadeve ne naredi sporne. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 11:43, 5. maj 2024 (CEST) ::Milošević ni bil obsojen, umrl je v zaporu. Trenutno besedilo je POV in izvirna raziskava. Predstaviti je treba nevtralno stališče, kar trenutno ni. [[Uporabnik:Sadko|Sadko]] ([[Uporabniški pogovor:Sadko|pogovor]]) 10:52, 8. maj 2024 (CEST) :::Ni izvirno raziskovanje, ker je zelo dobro podprto z viri. Kaj bi bilo po tvoje nevtralno? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 8. maj 2024 (CEST) ''(opravičujem se za Google prevajalnik.. I can post in English if quality is too poor)'' Najosnovnejši najemnik Wikipedije je Neutal Point of View. Na kratko to pomeni, da ko je v zgodbi več pomembnih strani, se ne smemo odločiti, kaj je resnica, temveč vse relevantne strani predstaviti nevtralno in pustiti bralcu, da naredi svoje zaključke. V rubriki Ozadje, kot se piše danes, piše, da je prišlo do etničnega čiščenja Albancev, ki je povzročilo humanitarno krizo, da so Srbi toliko ljudi pobili in toliko ljudi izgnali. Vau. Ko to berem, ugotovim, da so bili ti Srbi res bad guys, ki so bili skoraj nič dobri. Toda ali je to res vse? Ali obstaja kakšno drugo relevantno stališče? Nekaj drugih dejstev? Ali pa se vse relevantne strani (v tem primeru NATO, Srbi, Albanci) strinjajo, da je to pošten in nevtralen opis situacije? Če želimo imeti dobro wikipedistično rubriko "Ozadje", je morda treba odgovoriti še na kakšna druga vprašanja? - Ali je morda obstajal kakšen "insurgency", relevanten za konflikt (pravzaprav je dejstvo, da je bil, in to ni sporno, vse strani se strinjajo, da je bil upor, le sporna je narava tega upora: borci za svobodo ali teroristi). - Glede narave upora, če so bili to borci za svobodo, ki so poskušali zaščititi albanske civiliste pred etničnim čiščenjem... [https://arhiva.srbija-info.gov.rs/vesti/1999-02/19/9749.html zakaj so ubijali gozdarje in poštne uslužbence? In zakaj so ubijali Albance?] Vau, mogoče stvari niso več tako črno-bele. - Ali je etnično čiščenje potekalo samo v eno smer (Srbi izganjajo Albance) ali je šlo morda v obe smeri? Če ja, kako to, da je v desetletjih pred spopadi kar 1/4 Srbov zapustilo to ozemlje? Srbska stran bo rekla, da je desetletja potekalo etnično čiščenje Srbov. S to trditvijo se lahko strinjate ali ne, vendar je to vseeno relevantno stališče ... tudi če JE izmišljeno, je še vedno relevantno, saj daje perspektivo nasilju, ki je sledilo. Vidite, ni šlo za neko nacionalistično propagando, celo najbolj [https://www.youtube.com/watch?v=ZyMIrlUt37M protinacionalistični krogi] v srbski družbi so se strinjali, da gre za etnično čiščenje. - Kdaj se je začelo omenjeno etnično čiščenje Albancev? Ko berem ta članek, ugotovim, da so Srbi izgnali teh 848.000 Albancev, nato pa je NATO vskočil, da bi ustavil humanitarno krizo. Ali pa je bilo obratno? Težko je povedati, saj je vojna grd posel ([[:en:Operation Horseshoe|angleška Wikipedia]] ni prepričana. Piše "domnevno". "Nepreverjeno". Bolgari so imeli nekaj poročil, Nemci so jih predstavili kot dejstvo in imamo utemeljitev za vojno), a ni težko navesti, da ena stran trdi, da so napadi začeli zaustaviti etnično čiščenje, medtem ko druga stran trdi, da je bila ta humanitarna kriza izmišljena. -- [[Uporabnik:Obradovic Goran|Obradovic Goran]] ([[Uporabniški pogovor:Obradovic Goran|pogovor]]) 02:38, 9. maj 2024 (CEST) :Zgoraj je že napisana definicija etničnega čiščenja, ki se precej dobro sklada z opisanimi dogodki, še posebaj pa je boljši opis kot prejšnji "represije" (da o članku kot celoti ne govorim - neupravičena teža). Zgoraj so že bili podani viri iz mednarodnih organizacij in različnih kredibilnih publikacij, ki uporabljajo to oznako. Članek je vsekakor potrebno še dopolniti, vendar je dodana vsebina vsekakor vsaj nekoliko popravila prejšnjo verzijo, ki je bralca informirala, če malo uporabim tvoje besede: vau, NATO res bad guy, kar malo je šel bombandirat civiliste zaradi nekih malih represij, Srbi res žrtve! :Jasno je, da Srbi temu zelo nasprotujejo (uporabnik skoraj brez aktivnosti na sl wiki je celo privedel do zaklepa članka), ampak dejstvo, da se nekateri (v tem primeru storilci) s tem ne strinjajo, zadeve ne naredi ne-nevtralne, ko pa so na voljo kredibilni viri. Če začnejo v članku o Zemlji ploskozemljači trditi, da članek ni nevtralen, ker se oni ne strinjajo, da je okrogla, še ne pomeni, da je to res. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 22:53, 9. maj 2024 (CEST) ::O neopravičeni teži težko govorimo. To ni članek o vojni v Kosovu, temveč o NATO-vem bombandiranju Srbije v sklopu tednajega konflikta med Albanci in Srbi na Kosovu. -- [[Uporabnik:Smihael|M.]] 23:40, 18. maj 2024 (CEST) : Poskusimo se še enkrat pogovoriti: Urednik je v začetku maja v članek dodal nove informacije. Drugi uredniki so oporekali načinu formulacije in se sklicevali na načelo NPOV. Zakaj so njihovi komentarji prezrti in primerjani s teoretiki zarote, ki trdijo, da je naš planet ravna plošča? To je milo rečeno nevljudna gesta. [[Uporabnik:Sadko|Sadko]] ([[Uporabniški pogovor:Sadko|pogovor]]) 00:38, 6. julij 2024 (CEST) == Naslov == Zakaj se kot naslov članka uporablja NATO-vo poimenovanje operacije? Tudi pri [[iraška vojna|iraški vojni]] ne govorimo o ''operaciji Iraška svoboda''. -- [[Uporabnik:Smihael|M.]] 23:39, 18. maj 2024 (CEST) :Je bilo precej uporabljeno ime za to operacijo. Če se ti zdi kakšno drugo boljše, lahko predlagaš preimenovanje pa bomo pokomentirali. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 00:41, 19. maj 2024 (CEST) ::Precej wikijev uporablja kar opisno ime Natovo bombandiranje tedanje ZR Jugoslavije. [[Uporabnik:Smihael|M.]] 01:05, 19. maj 2024 (CEST) == Oznaka o točnosti == Menim, da ni več potrebna oznaka o točnosti. Nekateri v pogovoru zahtevajo, da se bolj prikaže ena stran, vendar vodijo debato kar na pamet, brez navajanja virov. To je izvirno raziskovanje in je v pogovoru seveda dovoljeno, ne more pa se uporabiti v članku, ki je čisto zadosti podprt z viri. Končno ne gre za resničnost podatkov; kar bi koga motilo, naj dopolni z manjkajočimi, toda verodostojnimi viri. [[Arkan|Arkanovo]] in njegovih polvojaških enot [[etnično čiščenje]] je med samo operacijo omenjal tudi beograjski metropolit [[Franc Perko]] z naznako, da je temu treba napraviti konec. Ali pa kdo Arkanovo delovanje podpira? Verovni viri ne. Zločini kosovarskih osvoboditeljev bistveno ne menjajo situacije. Sicer pa so naknadno obsojeni. To pa ne opravičuje srbskih zločinov, o katerih je obilje nevtralnih virov.<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref>--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:39, 22. oktober 2026 (CEST) 5sr3u6bfliy39bhrvm45jtoikpfv0x3 Predloga:Tour de France 10 74491 6768786 6709124 2026-10-23T08:26:32Z Sporti 5955 +2027 6768786 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Tour de France | title = [[Dirka po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}) | basestyle = background:#FFDB00 | bodyclass = hlist | group1 = Izvedbe | list1 = * [[Dirka po Franciji 1903|1903]] * [[Dirka po Franciji 1904|1904]] * [[Dirka po Franciji 1905|1905]] * [[Dirka po Franciji 1906|1906]] * [[Dirka po Franciji 1907|1907]] * [[Dirka po Franciji 1908|1908]] * [[Dirka po Franciji 1909|1909]] * [[Dirka po Franciji 1910|1910]] * [[Dirka po Franciji 1911|1911]] * [[Dirka po Franciji 1912|1912]] * [[Dirka po Franciji 1913|1913]] * [[Dirka po Franciji 1914|1914]] * <span style="color:grey">''1915''</span> * <span style="color:grey">''1916''</span> * <span style="color:grey">''1917''</span> * <span style="color:grey">''1918''</span> * [[Dirka po Franciji 1919|1919]] * [[Dirka po Franciji 1920|1920]] * [[Dirka po Franciji 1921|1921]] * [[Dirka po Franciji 1922|1922]] * [[Dirka po Franciji 1923|1923]] * [[Dirka po Franciji 1924|1924]] *<br>[[Dirka po Franciji 1925|1925]] * [[Dirka po Franciji 1926|1926]] * [[Dirka po Franciji 1927|1927]] * [[Dirka po Franciji 1928|1928]] * [[Dirka po Franciji 1929|1929]] * [[Dirka po Franciji 1930|1930]] * [[Dirka po Franciji 1931|1931]] * [[Dirka po Franciji 1932|1932]] * [[Dirka po Franciji 1933|1933]] * [[Dirka po Franciji 1934|1934]] * [[Dirka po Franciji 1935|1935]] * [[Dirka po Franciji 1936|1936]] * [[Dirka po Franciji 1937|1937]] * [[Dirka po Franciji 1938|1938]] * [[Dirka po Franciji 1939|1939]] * <span style="color:grey">''1940''</span> * <span style="color:grey">''1941''</span> * <span style="color:grey">''1942''</span> * <span style="color:grey">''1943''</span> * <span style="color:grey">''1944''</span> * <span style="color:grey">''1945''</span> * <span style="color:grey">''1946''</span> *<br>[[Dirka po Franciji 1947|1947]] * [[Dirka po Franciji 1948|1948]] * [[Dirka po Franciji 1949|1949]] * [[Dirka po Franciji 1950|1950]] * [[Dirka po Franciji 1951|1951]] * [[Dirka po Franciji 1952|1952]] * [[Dirka po Franciji 1953|1953]] * [[Dirka po Franciji 1954|1954]] * [[Dirka po Franciji 1955|1955]] * [[Dirka po Franciji 1956|1956]] * [[Dirka po Franciji 1957|1957]] * [[Dirka po Franciji 1958|1958]] * [[Dirka po Franciji 1959|1959]] * [[Dirka po Franciji 1960|1960]] * [[Dirka po Franciji 1961|1961]] * [[Dirka po Franciji 1962|1962]] * [[Dirka po Franciji 1963|1963]] * [[Dirka po Franciji 1964|1964]] * [[Dirka po Franciji 1965|1965]] * [[Dirka po Franciji 1966|1966]] * [[Dirka po Franciji 1967|1967]] * [[Dirka po Franciji 1968|1968]] *<br>[[Dirka po Franciji 1969|1969]] * [[Dirka po Franciji 1970|1970]] * [[Dirka po Franciji 1971|1971]] * [[Dirka po Franciji 1972|1972]] * [[Dirka po Franciji 1973|1973]] * [[Dirka po Franciji 1974|1974]] * [[Dirka po Franciji 1975|1975]] * [[Dirka po Franciji 1976|1976]] * [[Dirka po Franciji 1977|1977]] * [[Dirka po Franciji 1978|1978]] * [[Dirka po Franciji 1979|1979]] * [[Dirka po Franciji 1980|1980]] * [[Dirka po Franciji 1981|1981]] * [[Dirka po Franciji 1982|1982]] * [[Dirka po Franciji 1983|1983]] * [[Dirka po Franciji 1984|1984]] * [[Dirka po Franciji 1985|1985]] * [[Dirka po Franciji 1986|1986]] * [[Dirka po Franciji 1987|1987]] * [[Dirka po Franciji 1988|1988]] * [[Dirka po Franciji 1989|1989]] * [[Dirka po Franciji 1990|1990]] *<br>[[Dirka po Franciji 1991|1991]] * [[Dirka po Franciji 1992|1992]] * [[Dirka po Franciji 1993|1993]] * [[Dirka po Franciji 1994|1994]] * [[Dirka po Franciji 1995|1995]] * [[Dirka po Franciji 1996|1996]] * [[Dirka po Franciji 1997|1997]] * [[Dirka po Franciji 1998|1998]] * [[Dirka po Franciji 1999|1999]] * [[Dirka po Franciji 2000|2000]] * [[Dirka po Franciji 2001|2001]] * [[Dirka po Franciji 2002|2002]] * [[Dirka po Franciji 2003|2003]] * [[Dirka po Franciji 2004|2004]] * [[Dirka po Franciji 2005|2005]] * [[Dirka po Franciji 2006|2006]] * [[Dirka po Franciji 2007|2007]] * [[Dirka po Franciji 2008|2008]] * [[Dirka po Franciji 2009|2009]] * [[Dirka po Franciji 2010|2010]] * [[Dirka po Franciji 2011|2011]] * [[Dirka po Franciji 2012|2012]] *<br>[[Dirka po Franciji 2013|2013]] * [[Dirka po Franciji 2014|2014]] * [[Dirka po Franciji 2015|2015]] * [[Dirka po Franciji 2016|2016]] * [[Dirka po Franciji 2017|2017]] * [[Dirka po Franciji 2018|2018]] * [[Dirka po Franciji 2019|2019]] * [[Dirka po Franciji 2020|2020]] * [[Dirka po Franciji 2021|2021]] * [[Dirka po Franciji 2022|2022]] * [[Dirka po Franciji 2023|2023]] * [[Dirka po Franciji 2024|2024]] * [[Dirka po Franciji 2025|2025]] * [[Dirka po Franciji 2026|2026]] * [[Dirka po Franciji 2027|2027]] | group2 = Majice | list2 = * [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] [[Rumena majica]] * [[Slika:Jersey green.svg|20px]] [[Zelena majica]] * [[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] [[Pikčasta majica]] * [[Slika:Jersey white.svg|20px]] [[Bela majica]] * ''[[Rdeča laterna]]'' | group3 = Vzponi | list3 = * [[Alpe d'Huez]] * [[Plateau de Beille]] * [[Col du Galibier]] * [[Col du Grand Colombier]] * [[Col du Lautaret]] * [[Luz Ardiden]] * [[Hautacam]] * [[Col du Tourmalet]] * [[Mont Ventoux]] }}<noinclude> [[Kategorija:Kolesarske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Francijo]] </noinclude> 5cf1yvza8otqu4jsfmltf542stsh9gv Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah 0 92110 6768617 6712068 2026-10-22T17:12:30Z Mailman 85260 dodatno ime in priimek Bruno Mayer 6768617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena=1786 |prej= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |sedez= }} '''Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|dekanije Lenart v Slovenskih goricah]] [[Ptujsko-Slovenjegoriški naddekanat|Ptujsko–Slovenjegoriškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija]], [[Jurovski Dol]] ([[župnijska cerkev]]) ==Zgodovina== Samostojna župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah je bila ustanovljena leta 1786, dotedaj so versko oskrbo v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]] opravljali kaplani-vikarji iz [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Svetega Lenarta]]: [[Saxo Andrej]] (''neznano''–1602), [[Joanes Morennus|Joannes Morhemius]] (1602–1607), [[Lucas Scharnosius]] (1616–''neznano''), [[Jurij Urbanič]] (1660–''neznano''), [[Zupanič Johann]] (1676–1679), [[Šega Johann]] (1680–1682), [[Šunko Urban]] (1682–1726), [[Schleinig Gregor Josef]] (1713–1719), [[Troyer Albert]] (1739–1760), [[Jožef Steiberger|Jožef Steinberger]] (1760–1773), Bruno Mayer (1780-1781) === Župniki in kaplani samostojne župnije Sveti Jurij v Slovenskih goricah === * [[Simon Rola]] 1773–1801 * [[Simon Kramberger]] 1800 (kaplan) * [[Vincenz Jožef Luef]] 1802–1815 * [[Franz Knechtl]] 1808-1810 (kaplan) * [[Anton Bruner]] 1811–1813 (kaplan) * [[Franc Lajh]] 1815–1822 * [[Andrej Kronabetvogl]] 1815–1817 (kaplan) * [[Jakob Filip Kragl]] 1818 (kaplan) * [[Jakob Markovič]] 1820–1825 (kaplan) * [[Gregor Babnik]] 1822–1831 * [[Franc Gorjup (duhovnik)|Franc Gorjup]] 1826 (kaplan) * [[Jakob Fradl]] 1828–1830 (kaplan) * [[Georg Golob]] 1831–1839 * [[Janez Klajžer]] 1832–1839 (kaplan) * [[Jakob Spesič]] 1839–1848 * [[Franc Perger]] 1840 (kaplan) * [[Maučič Jožef]] 1843-1844 (kaplan) * [[Jožef Divjak]] 1844–1847 (kaplan) * [[Jožef Dolinšek]] 1848–1869 * [[Jurij Cvetko]] 1848 (kaplan) * [[Anton Klemenčič]] 1856 (kaplan) * [[Lavrencij Herg]] 1857–1859 (kaplan) * [[Johann Karba]] 1859 (kaplan) * [[Matija Wurzer]] 1861–1863 (kaplan) * [[Franc Švarc]] 1866–1873 (kaplan) * [[Anton Pučko]] 1866–1869 (kaplan) * [[Jurij Rantaša]] 1869–1901 * [[Matija Fideršek]] 1874–1877 (kaplan) * [[Miha Bračko]] 1878–1881 (kaplan) * [[Josip Sattler]] 1882–1883 (kaplan) * [[Josip Somrek]] 1901–1903 (kaplan) * [[Anton Šijanec]] 1901–1922 * [[Antonin Zavadil]] 1903–1904 (kaplan) * [[Ognjeslav Škamlec]] 1904 (kaplan) * [[Janez Hribar]] 1914 (kaplan) * [[Alojz Kramaršič]] 1914–1917 (kaplan) * [[Gregor Einspieler]] 1922–1927 * [[Jožef Rehar]] 1917–1924 (provizor) * [[Ivan Bosina]] 1927–1942 * [[Jožef Petrovič (kaplan)|Jožef Petrovič]] 1927 (kaplan) * [[Ivan Vodeb]] 1930– 1931 (kaplan) * [[Stanko Trobina]] 1933–1934 (kaplan) * [[Ignacij Godina]] 1935 (kaplan) * [[Jože Lampret]] 1937–1938 (kaplan) * [[Rado Junež]] 1938–1941 (kaplan) * [[Wilhelm Bauerle|Wilhelm Bäuerle]] 1941–1945 * [[Janko Rojht]] 1946–1970 * [[Franc Zagoršek]] 1970–1988 * [[Alojz Antolin]] 1988–2011 * [[Janko Görgner]] 2011–danes == Župniki in kaplani, rojeni pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah == * [[Janez Toplak]] 1687 * [[Jožef Pijavec]] 1702–1759 † Sv. Anton v Slovenskih goricah * [[Tomaž Senekovič]] 1706 * [[Bartolomej Kurnik]] 1731 * [[Martin Kopšič]] 1805 * [[Ignacij Weinhandl]] 1807–1882, † Graz * [[Andrej Šparavec]] 1814–1881, † Lovrenc na Dravskem polju * [[Jožef Divjak]] 1814–1884, † Sv. Ana v Slovenskih goricah * [[Andrej Lorenčič]] 1815–1897, † Radgona * [[Franc Grosslinger]] 1819 * [[Karl Čučko]] 1819 * [[Mihael Šantl]] 1819–1875, † Maribor * [[Peter Wallner]] 1820 * [[dr.Martin Knupleš]] 1821 * [[Franc Lorenčič|Franc Lovrenčič]] 1821–1907, † Radgona * [[Mihael Vogrin]] 1822 * [[Anton Unger]] 1833 * [[Anton Breznik]] 1836 * [[Andrej Kraner]] 1840–1878, † Ptuj * [[Johann Stajnko]] 1846 * [[Vincenc Bauman]] 1848 * [[Ognjeslav Škamlec]] 1876–1941, † Zagreb * [[Vincenc Lorenčič]] 1877–1953, † Kapla na Kozjaku * [[Anton Trinkaus]] 1880 * [[Vincenc Kraner]] 1880 * [[Leopold Mihelič]] 1906-2001 Maribor * [[Friderik Ornik]] 1909 * [[Stanislav Lorber]] 1918–2004, † Sv. Ana v Slovenskih goricah * [[Franc Ornik]] 1919-1942 * [[dr. Aleksander Rajšp|Aleksander Rajšp]] 1939-2024 * [[Franc Ornik]] 1953–2021, † Dol pri Hrastniku ==== Cerkveni ključarji ==== * [[Zorko]] 1466 * [[Jernej Kajbič]] 1616 * [[Tomaž Recek]] 1617 * [[Mihael Škerget]] 1658 * [[Filip Toplak]] 1739 * [[Matija Kurnik]] 1760 * [[Jernej Bračko]] 1773 * [[Franc Damiš]] 1873 * [[Lenart Lorber]] 1875 == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * Personalstand der Secular und Regular Geistlischeit des Bisthum Seckau in Steyermark. * Personalstand des Bisthumes Lavant in Steiermark. * Die Matrikeln der Universität Graz. * Conspectus et Status Totius Archi–Dioecesis Salisburgensis Personis Ecclesiasticis. * Das Bisthum und die diözese Lavant. * Accta Ecclesiastica Sloveniae Miscellanea 1983 in 1987 * dr.Fran Kovačič– Trg Središče * Pokrajinski arhiv Maribor * Zbornik občine Lenart 1996 [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1786]] [[Kategorija:Jurovski Dol]] [[Kategorija:Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|*]] 9z96hf6l98fh6i2vgl9mw7jvxhcmibh 6768619 6768617 2026-10-22T17:17:52Z Mailman 85260 6768619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena=1786 |prej= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |sedez= }} '''Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] [[Dekanija Lenart v Slovenskih goricah|dekanije Lenart v Slovenskih goricah]] [[Ptujsko-Slovenjegoriški naddekanat|Ptujsko–Slovenjegoriškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija]], [[Jurovski Dol]] ([[župnijska cerkev]]) ==Zgodovina== Samostojna župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah je bila ustanovljena leta 1786, dotedaj so versko oskrbo v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]] opravljali kaplani-vikarji iz [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Svetega Lenarta]]: [[Saxo Andrej]] (''neznano''–1602), [[Joanes Morennus|Joannes Morhemius]] (1602–1607), [[Lucas Scharnosius]] (1616–''neznano''), [[Jurij Urbanič]] (1660–''neznano''), [[Zupanič Johann]] (1676–1679), [[Šega Johann]] (1680–1682), [[Šunko Urban]] (1682–1726), [[Schleinig Gregor Josef]] (1713–1719), [[Troyer Albert]] (1739–1760), [[Jožef Steiberger|Jožef Steinberger]] (1760–1773), [[Bruno Mayer]] (1780-1781) === Župniki in kaplani samostojne župnije Sveti Jurij v Slovenskih goricah === * [[Simon Rola]] 1773–1801 * [[Simon Kramberger]] 1800 (kaplan) * [[Vincenz Jožef Luef]] 1802–1815 * [[Franz Knechtl]] 1808-1810 (kaplan) * [[Anton Bruner]] 1811–1813 (kaplan) * [[Franc Lajh]] 1815–1822 * [[Andrej Kronabetvogl]] 1815–1817 (kaplan) * [[Jakob Filip Kragl]] 1818 (kaplan) * [[Jakob Markovič]] 1820–1825 (kaplan) * [[Gregor Babnik]] 1822–1831 * [[Franc Gorjup (duhovnik)|Franc Gorjup]] 1826 (kaplan) * [[Jakob Fradl]] 1828–1830 (kaplan) * [[Georg Golob]] 1831–1839 * [[Janez Klajžer]] 1832–1839 (kaplan) * [[Jakob Spesič]] 1839–1848 * [[Franc Perger]] 1840 (kaplan) * [[Maučič Jožef]] 1843-1844 (kaplan) * [[Jožef Divjak]] 1844–1847 (kaplan) * [[Jožef Dolinšek]] 1848–1869 * [[Jurij Cvetko]] 1848 (kaplan) * [[Anton Klemenčič]] 1856 (kaplan) * [[Lavrencij Herg]] 1857–1859 (kaplan) * [[Johann Karba]] 1859 (kaplan) * [[Matija Wurzer]] 1861–1863 (kaplan) * [[Franc Švarc]] 1866–1873 (kaplan) * [[Anton Pučko]] 1866–1869 (kaplan) * [[Jurij Rantaša]] 1869–1901 * [[Matija Fideršek]] 1874–1877 (kaplan) * [[Miha Bračko]] 1878–1881 (kaplan) * [[Josip Sattler]] 1882–1883 (kaplan) * [[Josip Somrek]] 1901–1903 (kaplan) * [[Anton Šijanec]] 1901–1922 * [[Antonin Zavadil]] 1903–1904 (kaplan) * [[Ognjeslav Škamlec]] 1904 (kaplan) * [[Janez Hribar]] 1914 (kaplan) * [[Alojz Kramaršič]] 1914–1917 (kaplan) * [[Gregor Einspieler]] 1922–1927 * [[Jožef Rehar]] 1917–1924 (provizor) * [[Ivan Bosina]] 1927–1942 * [[Jožef Petrovič (kaplan)|Jožef Petrovič]] 1927 (kaplan) * [[Ivan Vodeb]] 1930– 1931 (kaplan) * [[Stanko Trobina]] 1933–1934 (kaplan) * [[Ignacij Godina]] 1935 (kaplan) * [[Jože Lampret]] 1937–1938 (kaplan) * [[Rado Junež]] 1938–1941 (kaplan) * [[Wilhelm Bauerle|Wilhelm Bäuerle]] 1941–1945 * [[Janko Rojht]] 1946–1970 * [[Franc Zagoršek]] 1970–1988 * [[Alojz Antolin]] 1988–2011 * [[Janko Görgner]] 2011–danes == Župniki in kaplani, rojeni pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah == * [[Janez Toplak]] 1687 * [[Jožef Pijavec]] 1702–1759 † Sv. Anton v Slovenskih goricah * [[Tomaž Senekovič]] 1706 * [[Bartolomej Kurnik]] 1731 * [[Martin Kopšič]] 1805 * [[Ignacij Weinhandl]] 1807–1882, † Graz * [[Andrej Šparavec]] 1814–1881, † Lovrenc na Dravskem polju * [[Jožef Divjak]] 1814–1884, † Sv. Ana v Slovenskih goricah * [[Andrej Lorenčič]] 1815–1897, † Radgona * [[Franc Grosslinger]] 1819 * [[Karl Čučko]] 1819 * [[Mihael Šantl]] 1819–1875, † Maribor * [[Peter Wallner]] 1820 * [[dr.Martin Knupleš]] 1821 * [[Franc Lorenčič|Franc Lovrenčič]] 1821–1907, † Radgona * [[Mihael Vogrin]] 1822 * [[Anton Unger]] 1833 * [[Anton Breznik]] 1836 * [[Andrej Kraner]] 1840–1878, † Ptuj * [[Johann Stajnko]] 1846 * [[Vincenc Bauman]] 1848 * [[Ognjeslav Škamlec]] 1876–1941, † Zagreb * [[Vincenc Lorenčič]] 1877–1953, † Kapla na Kozjaku * [[Anton Trinkaus]] 1880 * [[Vincenc Kraner]] 1880 * [[Leopold Mihelič]] 1906-2001 Maribor * [[Friderik Ornik]] 1909 * [[Stanislav Lorber]] 1918–2004, † Sv. Ana v Slovenskih goricah * [[Franc Ornik]] 1919-1942 * [[dr. Aleksander Rajšp|Aleksander Rajšp]] 1939-2024 * [[Franc Ornik]] 1953–2021, † Dol pri Hrastniku ==== Cerkveni ključarji ==== * [[Zorko]] 1466 * [[Jernej Kajbič]] 1616 * [[Tomaž Recek]] 1617 * [[Mihael Škerget]] 1658 * [[Filip Toplak]] 1739 * [[Matija Kurnik]] 1760 * [[Jernej Bračko]] 1773 * [[Franc Damiš]] 1873 * [[Lenart Lorber]] 1875 == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Viri == * Personalstand der Secular und Regular Geistlischeit des Bisthum Seckau in Steyermark. * Personalstand des Bisthumes Lavant in Steiermark. * Die Matrikeln der Universität Graz. * Conspectus et Status Totius Archi–Dioecesis Salisburgensis Personis Ecclesiasticis. * Das Bisthum und die diözese Lavant. * Accta Ecclesiastica Sloveniae Miscellanea 1983 in 1987 * dr.Fran Kovačič– Trg Središče * Pokrajinski arhiv Maribor * Zbornik občine Lenart 1996 [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Dekanija Lenart v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1786]] [[Kategorija:Jurovski Dol]] [[Kategorija:Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|*]] cadmw5f5j2seu0gzbfyiwzs2wp85rdb Seznam praznikov z oznako Svetovni dan 0 93769 6768811 6717843 2026-10-23T09:34:14Z Raca99 266245 /* Seznam */ 6768811 wikitext text/x-wiki Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper problem, na katerega se praznik navezuje. {{CompactTOC}} == Seznam == {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Praznik ! Datum |- | svetovni dan ptic || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- | [[svetovni dan arhitekture]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan astme]] || {{Hs|05-07}} prvi četrtek v maju |- {{Sidro|B}} | [[svetovni dan barij]] || {{Hs|07-31}} zadnja nedelja v juliju |- | [[svetovni dan beguncev]] || {{Hs|06-20}} [[20. junij]] |- | [[svetovni dan biodiverzitete]] || {{Hs|05-22}} [[22. maj]] |- | [[svetovni dan bivalnega okolja]] || {{Hs|10-06}} [[6. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti aidsu]] || {{Hs|12-01}} [[1. december]] |- | [[svetovni dan boja proti bolečini]] || {{Hs|10-11}} [[11. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti kajenju]] || {{Hs|01-31}} [[31. januar]] |- | [[svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami]] || {{Hs|11-25}} [[25. november]] |- | [[svetovni dan boja proti nepismenosti]] || {{Hs|09-08}} [[8. september]] |- | [[svetovni dan boja proti odvisnosti]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]] |- | [[svetovni dan boja proti otroškemu delu]] || {{Hs|06-12}} [[12. junij]] |- | [[svetovni dan boja proti raku]] || {{Hs|02-04}} [[4. februar]] |- | [[svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan boja proti revščini]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti smrtni kazni]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]] |- | [[svetovni dan boja proti sužnosti]] || {{Hs|12-02}} [[2. december]] |- | [[svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše]] || {{Hs|06-17}} [[17. junij]] |- | [[svetovni dan bolnikov]] || {{Hs|02-11}} [[11. februar]] |- | [[svetovni dan brez avtomobila]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]] |- {{Sidro|C}} | [[svetovni dan civilne zaščite]] || {{Hs|03-01}} [[1. marec]] |- | [[svetovni dan civilnega letalstva]] || {{Hs|12-07}} [[7. december]] |- {{Sidro|Č}} | [[svetovni dan čebel]] || {{Hs|05-20}} [[20. maj]] |- | [[svetovni dan človekovih pravic]] || {{Hs|12-10}} [[10. december]] |- | [[svetovni dan človeške solidarnosti]] || {{Hs|12-20}} [[20. december]] |- {{Sidro|D}} | [[svetovni dan delovne terapije]] || {{Hs|11-27}} [[27. november]] |- | [[svetovni dan diabetesa]] || {{Hs|11-14}} [[14. november]] |- | [[svetovni dan dojenja]] || {{Hs|08-02}} [[2. avgust]] |- | [[svetovni dan Downovega sindroma]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan družine]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan duševnega zdravja]] || {{Hs|10-10}} [[10. oktober]] |- {{Sidro|E}} | [[svetovni dan edinosti Cerkve]] || {{Hs|01-19}} [[19. januar]] |- | [[svetovni dan etnologije]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]] |- | [[svetovni dan Evrope]] || {{Hs|05-09}} [[9. maj]] |- {{Sidro|F}} | [[svetovni dan farmacevtov]] || {{Hs|09-25}} [[25. september]] |- {{Sidro|G}} | [[svetovni dan gasilcev]] || {{Hs|05-04}} [[4. maj]] |- | [[svetovni dan glasbe]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- | [[svetovni dan gledališča]] || {{Hs|03-27}} [[27. marec]] |- | [[svetovni dan gluhonemih]] || {{Hs|09-30}} [[30. september]] |- | [[svetovni dan gora]] || {{Hs|12-11}} [[11. december]] |- | [[svetovni dan gozdov]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- {{Sidro|H}} | [[svetovni dan habitata]] || {{Hs|10-07}} 1. ponedeljek v oktobru |- | [[svetovni dan hemofilije]] || {{Hs|04-17}} [[17. april]] |- | [[svetovni dan hipertenzije]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]] |- | [[svetovni dan hišnih ljubljenčkov]] || {{Hs|04-11}} [[11. april]] |- | [[svetovni dan hoje]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]] |- | [[svetovni dan hrane]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]] |- | [[svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]] |- {{Sidro|I}} | [[svetovni dan intelektualne lastnine]] || {{Hs|04-26}} [[26. april]] |- | [[svetovni dan invalidov]] || {{Hs|12-03}} [[3. december]] |- | [[svetovni dan izseljencev]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]] |- {{Sidro|J}} | [[svetovni dan jezikov]] || {{Hs|09-26}} [[26. september]] |- | [[svetovni dan joge]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- {{Sidro|K}} | [[svetovni dan kmetic]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]] |- | [[svetovni dan knjige in avtorskih pravic]] || {{Hs|04-23}} [[23. april]] |- | [[svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni]] || {{Hs|11-16}} [[16. november]] |- | [[svetovni dan krvodajalstva]] || {{Hs|06-14}} [[14. junij]] |- | [[svetovni dan kulturnega razvoja]] || {{Hs|05-21}} [[21. maj]] |- {{Sidro|L}} | [[svetovni dan letalstva]] || {{Hs|12-17}} [[17. december]] |- | [[svetovni dan lionizma]] || {{Hs|04-12}} [[12. april]] |- | [[svetovni dan lutkarjev]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- {{Sidro|M}} | [[svetovni dan mačk]] || {{Hs|08-08}} [[8. avgust]] |- | [[svetovni dan mater]] || {{Hs|03-25}} [[25. marec]] |- | [[svetovni dan materinščine]] || {{Hs|02-21}} [[21. februar]] |- | [[svetovni dan medicinskih sester in babic]] || {{Hs|05-06}} [[6. maj]] |- | [[svetovni dan meteorologije]] || {{Hs|03-23}} [[23. marec]] |- | [[svetovni dan migrantov]] || {{Hs|12-18}} [[18. december]] |- | [[svetovni dan miotonične distrofije]] || {{Hs|09-15}} [[15. september]] |- | [[svetovni dan miru]] || {{Hs|01-01}} [[1. januar]] |- | [[svetovni dan mladih]] || {{Hs|08-12}} [[12. avgust]] |- | [[svetovni dan mladih prostovoljcev]] || {{Hs|04-15}} [[15. april]] |- | [[svetovni dan mladine]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]] |- | [[svetovni dan mladinske književnosti]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]] |- | [[svetovni dan mokrišč]] || {{Hs|02-02}} [[2. februar]] |- | [[svetovni dan možganske kapi]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]] |- | [[svetovni dan muzejev]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]] |- {{Sidro|N}} | [[svetovni dan nekajenja]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]] |- | [[svetovni dan nepopolnosti]] || {{Hs|10-07}} [[7. oktober]] |- {{Sidro|O}} | [[svetovni dan oceanov]] || {{Hs|06-08}} [[8. junij]] |- | [[svetovni dan ohranjanja ozonske plasti]] || {{Hs|09-16}} [[16. september]] |- | [[svetovni dan oporečnikov]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan osteoporoze]] || {{Hs|10-20}} [[20. oktober]] |- | [[svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi]] || {{Hs|06-15}} [[15. junij]] |- | [[svetovni dan otroka]] || {{Hs|11-20}} [[20. november]] |- | [[svetovni dan OZN]] || {{Hs|10-24}} [[24. oktober]] |- {{Sidro|P}} | [[svetovni dan plesa]] || {{Hs|04-29}} [[29. april]] |- | [[svetovni dan podjetnic]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]] |- | [[svetovni dan podnebnih sprememb]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan podore žrtvam mučenja]] || {{Hs|06-26}} [[26. junij]] |- | [[svetovni dan poezije]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan pošte]] || {{Hs|10-09}} [[9. oktober]] |- | [[svetovni dan pozdrava]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]] |- | [[svetovni dan pravice vedeti]] || {{Hs|11-28}} [[28. november]] |- | [[svetovni dan pravične trgovine]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]] |- | [[svetovni dan prebivalstva]] || {{Hs|07-11}} [[11. julij]] |- | [[svetovni dan preprečevanja samomorov]] || {{Hs|09-10}} [[10. september]] |- | [[svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN]] || {{Hs|05-29}} [[29. maj]] |- | [[svetovni dan pripovedništva]] || {{Hs|03-19}} [[19. marec]] |- | [[svetovni dan prostovoljcev]] || {{Hs|12-05}} [[5. december]] |- | [[svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]] || {{Hs|03-03}} [[3. marec]] |- | [[svetovni dan prve pomoči]] || {{Hs|09-11}} [[11. september]] |- | [[svetovni dan psoriaze]] || {{Hs|10-29}} [[29. oktober]] |- | [[svetovni dan ptic selivk]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]] |- {{Sidro|R}} | [[svetovni dan radioamaterjev]] || {{Hs|04-18}} [[18. april]] |- | [[svetovni dan Rdečega križa]] || {{Hs|05-08}} [[8. maj]] |- | [[svetovni dan rek]] || {{Hs|30-09}} zadnja nedelja v septembru |- | [[svetovni dan religij]] || {{Hs|01-16}} [[16. januar]] |- | [[svetovni dan revmatskih bolezni]] || {{Hs|10-12}} [[12. oktober]] |- | [[svetovni dan Romov]] || {{Hs|04-08}} [[8. april]] |- {{Sidro|S}} | [[svetovni dan sonca]] || {{Hs|05-28}} [[28. maj]] |- | [[svetovni dan spomina na žrtve holokavsta]] || {{Hs|01-27}} [[27. januar]] |- | [[svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč]] || {{Hs|11-21}} 3. nedelja v novembru |- | [[svetovni dan srca]] || {{Hs|09-29}} [[29. september]] |- | [[svetovni dan standardizacije]] || {{Hs|10-14}} [[14. oktober]] |- | [[svetovni dan starejših]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan stomistov]] || {{Hs|10-02}} [[2. oktober]] |- | [[svetovni dan strpnosti]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan svobode tiska]] || {{Hs|05-03}} [[3. maj]] |- {{Sidro|Š}} | [[svetovni dan šolskega mleka]] || {{Hs|09-24}} [[24. september]] |- | [[svetovni dan športa]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]] |- | [[svetovni dan študentov]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]] |- {{Sidro|T}} | [[svetovni dan telekomunikacij]] || {{Hs|05-17}} [[17. maj]] |- | [[svetovni dan televizije]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]] |- | [[svetovni dan travme]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]] |- | [[svetovni dan tuberkuloze]] || {{Hs|03-24}} [[24. marec]] |- | [[svetovni dan turizma]] || {{Hs|09-27}} [[27. september]] |- {{Sidro|U}} | [[svetovni dan učiteljev]] || {{Hs|10-05}} [[5. oktober]] |- | [[svetovni dan urbanizma]] || {{Hs|11-29}} [[29. november]] |- | [[svetovni dan ustnega zdravja]] || {{Hs|03-20}} [[20. marec]] |- {{Sidro|V}} | [[svetovni dan varčevanja]] || {{Hs|10-31}} [[31. oktober]] |- | [[svetovni dan varčevanja z energijo]] || {{Hs|03-06}} [[6. marec]] |- | [[svetovni dan varne uporabe interneta]] || {{Hs|02-09}} [[9. februar]] |- | [[svetovni dan varnosti in zdravja pri delu]] || {{Hs|04-28}} [[28. april]] |- | [[svetovni dan varstva okolja]] || {{Hs|06-05}} [[5. junij]] |- | [[svetovni dan varstva potrošnikov]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]] |- | [[svetovni dan varstva živali]] || {{Hs|10-04}} [[4. oktober]] |- | [[svetovni dan vegetarijanstva]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan velnesa]] || {{Hs|06-13}} 2. sobota v juniju |- | [[svetovni dan veterinarjev]] || {{Hs|04-30}} zadnja sobota v aprilu |- | [[svetovni dan voda]] || {{Hs|}} [[22. marec]] |- {{Sidro|Z}} | [[svetovni dan zapuščenih živali]] || {{Hs|04-04}} [[4. april]] |- | [[svetovni dan zdravja]] || {{Hs|04-07}} [[7. april]] |- | [[svetovni dan zborovskega petja]] || {{Hs|12-14}} 2. nedelja v decembru |- | [[svetovni dan Zemlje]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]] |- | [[svetovni dan znanosti za mir in razvoj]] || {{Hs|11-10}} [[10. november]] |} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Svetovni dnevi| ]] [[Kategorija:Seznami|Prazniki z oznako Svetovni dan]] qofl8uklzqdezkc5e4tkeo83hcjnpgv 6768812 6768811 2026-10-23T09:35:49Z Raca99 266245 /* Seznam */ 6768812 wikitext text/x-wiki Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper problem, na katerega se praznik navezuje. {{CompactTOC}} == Seznam == {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Praznik ! Datum |- | svetovni dan ptic || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- | [[svetovni dan arhitekture|svetovni dan anzeta gradisnika]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan astme]] || {{Hs|05-07}} prvi četrtek v maju |- {{Sidro|B}} | [[svetovni dan barij]] || {{Hs|07-31}} zadnja nedelja v juliju |- | [[svetovni dan beguncev]] || {{Hs|06-20}} [[20. junij]] |- | [[svetovni dan biodiverzitete]] || {{Hs|05-22}} [[22. maj]] |- | [[svetovni dan bivalnega okolja]] || {{Hs|10-06}} [[6. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti aidsu]] || {{Hs|12-01}} [[1. december]] |- | [[svetovni dan boja proti bolečini]] || {{Hs|10-11}} [[11. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti kajenju]] || {{Hs|01-31}} [[31. januar]] |- | [[svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami]] || {{Hs|11-25}} [[25. november]] |- | [[svetovni dan boja proti nepismenosti]] || {{Hs|09-08}} [[8. september]] |- | [[svetovni dan boja proti odvisnosti]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]] |- | [[svetovni dan boja proti otroškemu delu]] || {{Hs|06-12}} [[12. junij]] |- | [[svetovni dan boja proti raku]] || {{Hs|02-04}} [[4. februar]] |- | [[svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan boja proti revščini]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti smrtni kazni]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]] |- | [[svetovni dan boja proti sužnosti]] || {{Hs|12-02}} [[2. december]] |- | [[svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše]] || {{Hs|06-17}} [[17. junij]] |- | [[svetovni dan bolnikov]] || {{Hs|02-11}} [[11. februar]] |- | [[svetovni dan brez avtomobila]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]] |- {{Sidro|C}} | [[svetovni dan civilne zaščite]] || {{Hs|03-01}} [[1. marec]] |- | [[svetovni dan civilnega letalstva]] || {{Hs|12-07}} [[7. december]] |- {{Sidro|Č}} | [[svetovni dan čebel]] || {{Hs|05-20}} [[20. maj]] |- | [[svetovni dan človekovih pravic]] || {{Hs|12-10}} [[10. december]] |- | [[svetovni dan človeške solidarnosti]] || {{Hs|12-20}} [[20. december]] |- {{Sidro|D}} | [[svetovni dan delovne terapije]] || {{Hs|11-27}} [[27. november]] |- | [[svetovni dan diabetesa]] || {{Hs|11-14}} [[14. november]] |- | [[svetovni dan dojenja]] || {{Hs|08-02}} [[2. avgust]] |- | [[svetovni dan Downovega sindroma]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan družine]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan duševnega zdravja]] || {{Hs|10-10}} [[10. oktober]] |- {{Sidro|E}} | [[svetovni dan edinosti Cerkve]] || {{Hs|01-19}} [[19. januar]] |- | [[svetovni dan etnologije]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]] |- | [[svetovni dan Evrope]] || {{Hs|05-09}} [[9. maj]] |- {{Sidro|F}} | [[svetovni dan farmacevtov]] || {{Hs|09-25}} [[25. september]] |- {{Sidro|G}} | [[svetovni dan gasilcev]] || {{Hs|05-04}} [[4. maj]] |- | [[svetovni dan glasbe]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- | [[svetovni dan gledališča]] || {{Hs|03-27}} [[27. marec]] |- | [[svetovni dan gluhonemih]] || {{Hs|09-30}} [[30. september]] |- | [[svetovni dan gora]] || {{Hs|12-11}} [[11. december]] |- | [[svetovni dan gozdov]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- {{Sidro|H}} | [[svetovni dan habitata]] || {{Hs|10-07}} 1. ponedeljek v oktobru |- | [[svetovni dan hemofilije]] || {{Hs|04-17}} [[17. april]] |- | [[svetovni dan hipertenzije]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]] |- | [[svetovni dan hišnih ljubljenčkov]] || {{Hs|04-11}} [[11. april]] |- | [[svetovni dan hoje]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]] |- | [[svetovni dan hrane]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]] |- | [[svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]] |- {{Sidro|I}} | [[svetovni dan intelektualne lastnine]] || {{Hs|04-26}} [[26. april]] |- | [[svetovni dan invalidov]] || {{Hs|12-03}} [[3. december]] |- | [[svetovni dan izseljencev]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]] |- {{Sidro|J}} | [[svetovni dan jezikov]] || {{Hs|09-26}} [[26. september]] |- | [[svetovni dan joge]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- {{Sidro|K}} | [[svetovni dan kmetic]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]] |- | [[svetovni dan knjige in avtorskih pravic]] || {{Hs|04-23}} [[23. april]] |- | [[svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni]] || {{Hs|11-16}} [[16. november]] |- | [[svetovni dan krvodajalstva]] || {{Hs|06-14}} [[14. junij]] |- | [[svetovni dan kulturnega razvoja]] || {{Hs|05-21}} [[21. maj]] |- {{Sidro|L}} | [[svetovni dan letalstva]] || {{Hs|12-17}} [[17. december]] |- | [[svetovni dan lionizma]] || {{Hs|04-12}} [[12. april]] |- | [[svetovni dan lutkarjev]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- {{Sidro|M}} | [[svetovni dan mačk]] || {{Hs|08-08}} [[8. avgust]] |- | [[svetovni dan mater]] || {{Hs|03-25}} [[25. marec]] |- | [[svetovni dan materinščine]] || {{Hs|02-21}} [[21. februar]] |- | [[svetovni dan medicinskih sester in babic]] || {{Hs|05-06}} [[6. maj]] |- | [[svetovni dan meteorologije]] || {{Hs|03-23}} [[23. marec]] |- | [[svetovni dan migrantov]] || {{Hs|12-18}} [[18. december]] |- | [[svetovni dan miotonične distrofije]] || {{Hs|09-15}} [[15. september]] |- | [[svetovni dan miru]] || {{Hs|01-01}} [[1. januar]] |- | [[svetovni dan mladih]] || {{Hs|08-12}} [[12. avgust]] |- | [[svetovni dan mladih prostovoljcev]] || {{Hs|04-15}} [[15. april]] |- | [[svetovni dan mladine]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]] |- | [[svetovni dan mladinske književnosti]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]] |- | [[svetovni dan mokrišč]] || {{Hs|02-02}} [[2. februar]] |- | [[svetovni dan možganske kapi]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]] |- | [[svetovni dan muzejev]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]] |- {{Sidro|N}} | [[svetovni dan nekajenja]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]] |- | [[svetovni dan nepopolnosti]] || {{Hs|10-07}} [[7. oktober]] |- {{Sidro|O}} | [[svetovni dan oceanov]] || {{Hs|06-08}} [[8. junij]] |- | [[svetovni dan ohranjanja ozonske plasti]] || {{Hs|09-16}} [[16. september]] |- | [[svetovni dan oporečnikov]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan osteoporoze]] || {{Hs|10-20}} [[20. oktober]] |- | [[svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi]] || {{Hs|06-15}} [[15. junij]] |- | [[svetovni dan otroka]] || {{Hs|11-20}} [[20. november]] |- | [[svetovni dan OZN]] || {{Hs|10-24}} [[24. oktober]] |- {{Sidro|P}} | [[svetovni dan plesa]] || {{Hs|04-29}} [[29. april]] |- | [[svetovni dan podjetnic]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]] |- | [[svetovni dan podnebnih sprememb]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan podore žrtvam mučenja]] || {{Hs|06-26}} [[26. junij]] |- | [[svetovni dan poezije]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan pošte]] || {{Hs|10-09}} [[9. oktober]] |- | [[svetovni dan pozdrava]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]] |- | [[svetovni dan pravice vedeti]] || {{Hs|11-28}} [[28. november]] |- | [[svetovni dan pravične trgovine]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]] |- | [[svetovni dan prebivalstva]] || {{Hs|07-11}} [[11. julij]] |- | [[svetovni dan preprečevanja samomorov]] || {{Hs|09-10}} [[10. september]] |- | [[svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN]] || {{Hs|05-29}} [[29. maj]] |- | [[svetovni dan pripovedništva]] || {{Hs|03-19}} [[19. marec]] |- | [[svetovni dan prostovoljcev]] || {{Hs|12-05}} [[5. december]] |- | [[svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]] || {{Hs|03-03}} [[3. marec]] |- | [[svetovni dan prve pomoči]] || {{Hs|09-11}} [[11. september]] |- | [[svetovni dan psoriaze]] || {{Hs|10-29}} [[29. oktober]] |- | [[svetovni dan ptic selivk]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]] |- {{Sidro|R}} | [[svetovni dan radioamaterjev]] || {{Hs|04-18}} [[18. april]] |- | [[svetovni dan Rdečega križa]] || {{Hs|05-08}} [[8. maj]] |- | [[svetovni dan rek]] || {{Hs|30-09}} zadnja nedelja v septembru |- | [[svetovni dan religij]] || {{Hs|01-16}} [[16. januar]] |- | [[svetovni dan revmatskih bolezni]] || {{Hs|10-12}} [[12. oktober]] |- | [[svetovni dan Romov]] || {{Hs|04-08}} [[8. april]] |- {{Sidro|S}} | [[svetovni dan sonca]] || {{Hs|05-28}} [[28. maj]] |- | [[svetovni dan spomina na žrtve holokavsta]] || {{Hs|01-27}} [[27. januar]] |- | [[svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč]] || {{Hs|11-21}} 3. nedelja v novembru |- | [[svetovni dan srca]] || {{Hs|09-29}} [[29. september]] |- | [[svetovni dan standardizacije]] || {{Hs|10-14}} [[14. oktober]] |- | [[svetovni dan starejših]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan stomistov]] || {{Hs|10-02}} [[2. oktober]] |- | [[svetovni dan strpnosti]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan svobode tiska]] || {{Hs|05-03}} [[3. maj]] |- {{Sidro|Š}} | [[svetovni dan šolskega mleka]] || {{Hs|09-24}} [[24. september]] |- | [[svetovni dan športa]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]] |- | [[svetovni dan študentov]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]] |- {{Sidro|T}} | [[svetovni dan telekomunikacij]] || {{Hs|05-17}} [[17. maj]] |- | [[svetovni dan televizije]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]] |- | [[svetovni dan travme]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]] |- | [[svetovni dan tuberkuloze]] || {{Hs|03-24}} [[24. marec]] |- | [[svetovni dan turizma]] || {{Hs|09-27}} [[27. september]] |- {{Sidro|U}} | [[svetovni dan učiteljev]] || {{Hs|10-05}} [[5. oktober]] |- | [[svetovni dan urbanizma]] || {{Hs|11-29}} [[29. november]] |- | [[svetovni dan ustnega zdravja]] || {{Hs|03-20}} [[20. marec]] |- {{Sidro|V}} | [[svetovni dan varčevanja]] || {{Hs|10-31}} [[31. oktober]] |- | [[svetovni dan varčevanja z energijo]] || {{Hs|03-06}} [[6. marec]] |- | [[svetovni dan varne uporabe interneta]] || {{Hs|02-09}} [[9. februar]] |- | [[svetovni dan varnosti in zdravja pri delu]] || {{Hs|04-28}} [[28. april]] |- | [[svetovni dan varstva okolja]] || {{Hs|06-05}} [[5. junij]] |- | [[svetovni dan varstva potrošnikov]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]] |- | [[svetovni dan varstva živali]] || {{Hs|10-04}} [[4. oktober]] |- | [[svetovni dan vegetarijanstva]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan velnesa]] || {{Hs|06-13}} 2. sobota v juniju |- | [[svetovni dan veterinarjev]] || {{Hs|04-30}} zadnja sobota v aprilu |- | [[svetovni dan voda]] || {{Hs|}} [[22. marec]] |- {{Sidro|Z}} | [[svetovni dan zapuščenih živali]] || {{Hs|04-04}} [[4. april]] |- | [[svetovni dan zdravja]] || {{Hs|04-07}} [[7. april]] |- | [[svetovni dan zborovskega petja]] || {{Hs|12-14}} 2. nedelja v decembru |- | [[svetovni dan Zemlje]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]] |- | [[svetovni dan znanosti za mir in razvoj]] || {{Hs|11-10}} [[10. november]] |} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Svetovni dnevi| ]] [[Kategorija:Seznami|Prazniki z oznako Svetovni dan]] pan7hq2gekwo6nh03mmysrxv9gbqlf3 6768817 6768812 2026-10-23T09:42:29Z VidicK01 193275 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Raca99|Raca99]] ([[User talk:Raca99|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-31561-50|~2026-31561-50]] 6717843 wikitext text/x-wiki Tovrstni dnevi imajo za glavni cilj ozaveščanje svetovnega prebivalstva, da bi kakor koli pripomogli zoper problem, na katerega se praznik navezuje. {{CompactTOC}} == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Praznik ! Datum |- {{Sidro|A}} | [[svetovni dan alzheimerjeve bolezni]] || {{Hs|09-21}} [[21. september]] |- | [[svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- | [[svetovni dan arhitekture]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan astme]] || {{Hs|05-07}} prvi četrtek v maju |- {{Sidro|B}} | [[svetovni dan barij]] || {{Hs|07-31}} zadnja nedelja v juliju |- | [[svetovni dan beguncev]] || {{Hs|06-20}} [[20. junij]] |- | [[svetovni dan biodiverzitete]] || {{Hs|05-22}} [[22. maj]] |- | [[svetovni dan bivalnega okolja]] || {{Hs|10-06}} [[6. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti aidsu]] || {{Hs|12-01}} [[1. december]] |- | [[svetovni dan boja proti bolečini]] || {{Hs|10-11}} [[11. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti kajenju]] || {{Hs|01-31}} [[31. januar]] |- | [[svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami]] || {{Hs|11-25}} [[25. november]] |- | [[svetovni dan boja proti nepismenosti]] || {{Hs|09-08}} [[8. september]] |- | [[svetovni dan boja proti odvisnosti]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]] |- | [[svetovni dan boja proti otroškemu delu]] || {{Hs|06-12}} [[12. junij]] |- | [[svetovni dan boja proti raku]] || {{Hs|02-04}} [[4. februar]] |- | [[svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan boja proti revščini]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]] |- | [[svetovni dan boja proti smrtni kazni]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]] |- | [[svetovni dan boja proti sužnosti]] || {{Hs|12-02}} [[2. december]] |- | [[svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše]] || {{Hs|06-17}} [[17. junij]] |- | [[svetovni dan bolnikov]] || {{Hs|02-11}} [[11. februar]] |- | [[svetovni dan brez avtomobila]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]] |- {{Sidro|C}} | [[svetovni dan civilne zaščite]] || {{Hs|03-01}} [[1. marec]] |- | [[svetovni dan civilnega letalstva]] || {{Hs|12-07}} [[7. december]] |- {{Sidro|Č}} | [[svetovni dan čebel]] || {{Hs|05-20}} [[20. maj]] |- | [[svetovni dan človekovih pravic]] || {{Hs|12-10}} [[10. december]] |- | [[svetovni dan človeške solidarnosti]] || {{Hs|12-20}} [[20. december]] |- {{Sidro|D}} | [[svetovni dan delovne terapije]] || {{Hs|11-27}} [[27. november]] |- | [[svetovni dan diabetesa]] || {{Hs|11-14}} [[14. november]] |- | [[svetovni dan dojenja]] || {{Hs|08-02}} [[2. avgust]] |- | [[svetovni dan Downovega sindroma]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan družine]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan duševnega zdravja]] || {{Hs|10-10}} [[10. oktober]] |- {{Sidro|E}} | [[svetovni dan edinosti Cerkve]] || {{Hs|01-19}} [[19. januar]] |- | [[svetovni dan etnologije]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]] |- | [[svetovni dan Evrope]] || {{Hs|05-09}} [[9. maj]] |- {{Sidro|F}} | [[svetovni dan farmacevtov]] || {{Hs|09-25}} [[25. september]] |- {{Sidro|G}} | [[svetovni dan gasilcev]] || {{Hs|05-04}} [[4. maj]] |- | [[svetovni dan glasbe]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- | [[svetovni dan gledališča]] || {{Hs|03-27}} [[27. marec]] |- | [[svetovni dan gluhonemih]] || {{Hs|09-30}} [[30. september]] |- | [[svetovni dan gora]] || {{Hs|12-11}} [[11. december]] |- | [[svetovni dan gozdov]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- {{Sidro|H}} | [[svetovni dan habitata]] || {{Hs|10-07}} 1. ponedeljek v oktobru |- | [[svetovni dan hemofilije]] || {{Hs|04-17}} [[17. april]] |- | [[svetovni dan hipertenzije]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]] |- | [[svetovni dan hišnih ljubljenčkov]] || {{Hs|04-11}} [[11. april]] |- | [[svetovni dan hoje]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]] |- | [[svetovni dan hrane]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]] |- | [[svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar]] || {{Hs|10-16}} [[16. oktober]] |- {{Sidro|I}} | [[svetovni dan intelektualne lastnine]] || {{Hs|04-26}} [[26. april]] |- | [[svetovni dan invalidov]] || {{Hs|12-03}} [[3. december]] |- | [[svetovni dan izseljencev]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]] |- {{Sidro|J}} | [[svetovni dan jezikov]] || {{Hs|09-26}} [[26. september]] |- | [[svetovni dan joge]] || {{Hs|06-21}} [[21. junij]] |- {{Sidro|K}} | [[svetovni dan kmetic]] || {{Hs|10-15}} [[15. oktober]] |- | [[svetovni dan knjige in avtorskih pravic]] || {{Hs|04-23}} [[23. april]] |- | [[svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni]] || {{Hs|11-16}} [[16. november]] |- | [[svetovni dan krvodajalstva]] || {{Hs|06-14}} [[14. junij]] |- | [[svetovni dan kulturnega razvoja]] || {{Hs|05-21}} [[21. maj]] |- {{Sidro|L}} | [[svetovni dan letalstva]] || {{Hs|12-17}} [[17. december]] |- | [[svetovni dan lionizma]] || {{Hs|04-12}} [[12. april]] |- | [[svetovni dan lutkarjev]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- {{Sidro|M}} | [[svetovni dan mačk]] || {{Hs|08-08}} [[8. avgust]] |- | [[svetovni dan mater]] || {{Hs|03-25}} [[25. marec]] |- | [[svetovni dan materinščine]] || {{Hs|02-21}} [[21. februar]] |- | [[svetovni dan medicinskih sester in babic]] || {{Hs|05-06}} [[6. maj]] |- | [[svetovni dan meteorologije]] || {{Hs|03-23}} [[23. marec]] |- | [[svetovni dan migrantov]] || {{Hs|12-18}} [[18. december]] |- | [[svetovni dan miotonične distrofije]] || {{Hs|09-15}} [[15. september]] |- | [[svetovni dan miru]] || {{Hs|01-01}} [[1. januar]] |- | [[svetovni dan mladih]] || {{Hs|08-12}} [[12. avgust]] |- | [[svetovni dan mladih prostovoljcev]] || {{Hs|04-15}} [[15. april]] |- | [[svetovni dan mladine]] || {{Hs|11-11}} [[11. november]] |- | [[svetovni dan mladinske književnosti]] || {{Hs|04-02}} [[2. april]] |- | [[svetovni dan mokrišč]] || {{Hs|02-02}} [[2. februar]] |- | [[svetovni dan možganske kapi]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]] |- | [[svetovni dan muzejev]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]] |- {{Sidro|N}} | [[svetovni dan nekajenja]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]] |- | [[svetovni dan nepopolnosti]] || {{Hs|10-07}} [[7. oktober]] |- {{Sidro|O}} | [[svetovni dan oceanov]] || {{Hs|06-08}} [[8. junij]] |- | [[svetovni dan ohranjanja ozonske plasti]] || {{Hs|09-16}} [[16. september]] |- | [[svetovni dan oporečnikov]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan osteoporoze]] || {{Hs|10-20}} [[20. oktober]] |- | [[svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi]] || {{Hs|06-15}} [[15. junij]] |- | [[svetovni dan otroka]] || {{Hs|11-20}} [[20. november]] |- | [[svetovni dan OZN]] || {{Hs|10-24}} [[24. oktober]] |- {{Sidro|P}} | [[svetovni dan plesa]] || {{Hs|04-29}} [[29. april]] |- | [[svetovni dan podjetnic]] || {{Hs|05-18}} [[18. maj]] |- | [[svetovni dan podnebnih sprememb]] || {{Hs|05-15}} [[15. maj]] |- | [[svetovni dan podore žrtvam mučenja]] || {{Hs|06-26}} [[26. junij]] |- | [[svetovni dan poezije]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan pošte]] || {{Hs|10-09}} [[9. oktober]] |- | [[svetovni dan pozdrava]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]] |- | [[svetovni dan pravice vedeti]] || {{Hs|11-28}} [[28. november]] |- | [[svetovni dan pravične trgovine]] || {{Hs|05-13}} [[13. maj]] |- | [[svetovni dan prebivalstva]] || {{Hs|07-11}} [[11. julij]] |- | [[svetovni dan preprečevanja samomorov]] || {{Hs|09-10}} [[10. september]] |- | [[svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN]] || {{Hs|05-29}} [[29. maj]] |- | [[svetovni dan pripovedništva]] || {{Hs|03-19}} [[19. marec]] |- | [[svetovni dan prostovoljcev]] || {{Hs|12-05}} [[5. december]] |- | [[svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]] || {{Hs|03-03}} [[3. marec]] |- | [[svetovni dan prve pomoči]] || {{Hs|09-11}} [[11. september]] |- | [[svetovni dan psoriaze]] || {{Hs|10-29}} [[29. oktober]] |- | [[svetovni dan ptic selivk]] || {{Hs|05-10}} [[10. maj]] |- {{Sidro|R}} | [[svetovni dan radioamaterjev]] || {{Hs|04-18}} [[18. april]] |- | [[svetovni dan Rdečega križa]] || {{Hs|05-08}} [[8. maj]] |- | [[svetovni dan rek]] || {{Hs|30-09}} zadnja nedelja v septembru |- | [[svetovni dan religij]] || {{Hs|01-16}} [[16. januar]] |- | [[svetovni dan revmatskih bolezni]] || {{Hs|10-12}} [[12. oktober]] |- | [[svetovni dan Romov]] || {{Hs|04-08}} [[8. april]] |- {{Sidro|S}} | [[svetovni dan sonca]] || {{Hs|05-28}} [[28. maj]] |- | [[svetovni dan spomina na žrtve holokavsta]] || {{Hs|01-27}} [[27. januar]] |- | [[svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč]] || {{Hs|11-21}} 3. nedelja v novembru |- | [[svetovni dan srca]] || {{Hs|09-29}} [[29. september]] |- | [[svetovni dan standardizacije]] || {{Hs|10-14}} [[14. oktober]] |- | [[svetovni dan starejših]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan stomistov]] || {{Hs|10-02}} [[2. oktober]] |- | [[svetovni dan strpnosti]] || {{Hs|03-21}} [[21. marec]] |- | [[svetovni dan svobode tiska]] || {{Hs|05-03}} [[3. maj]] |- {{Sidro|Š}} | [[svetovni dan šolskega mleka]] || {{Hs|09-24}} [[24. september]] |- | [[svetovni dan športa]] || {{Hs|05-31}} [[31. maj]] |- | [[svetovni dan študentov]] || {{Hs|11-17}} [[17. november]] |- {{Sidro|T}} | [[svetovni dan telekomunikacij]] || {{Hs|05-17}} [[17. maj]] |- | [[svetovni dan televizije]] || {{Hs|11-21}} [[21. november]] |- | [[svetovni dan travme]] || {{Hs|10-17}} [[17. oktober]] |- | [[svetovni dan tuberkuloze]] || {{Hs|03-24}} [[24. marec]] |- | [[svetovni dan turizma]] || {{Hs|09-27}} [[27. september]] |- {{Sidro|U}} | [[svetovni dan učiteljev]] || {{Hs|10-05}} [[5. oktober]] |- | [[svetovni dan urbanizma]] || {{Hs|11-29}} [[29. november]] |- | [[svetovni dan ustnega zdravja]] || {{Hs|03-20}} [[20. marec]] |- {{Sidro|V}} | [[svetovni dan varčevanja]] || {{Hs|10-31}} [[31. oktober]] |- | [[svetovni dan varčevanja z energijo]] || {{Hs|03-06}} [[6. marec]] |- | [[svetovni dan varne uporabe interneta]] || {{Hs|02-09}} [[9. februar]] |- | [[svetovni dan varnosti in zdravja pri delu]] || {{Hs|04-28}} [[28. april]] |- | [[svetovni dan varstva okolja]] || {{Hs|06-05}} [[5. junij]] |- | [[svetovni dan varstva potrošnikov]] || {{Hs|11-30}} [[30. november]] |- | [[svetovni dan varstva živali]] || {{Hs|10-04}} [[4. oktober]] |- | [[svetovni dan vegetarijanstva]] || {{Hs|10-01}} [[1. oktober]] |- | [[svetovni dan velnesa]] || {{Hs|06-13}} 2. sobota v juniju |- | [[svetovni dan veterinarjev]] || {{Hs|04-30}} zadnja sobota v aprilu |- | [[svetovni dan voda]] || {{Hs|}} [[22. marec]] |- {{Sidro|Z}} | [[svetovni dan zapuščenih živali]] || {{Hs|04-04}} [[4. april]] |- | [[svetovni dan zdravja]] || {{Hs|04-07}} [[7. april]] |- | [[svetovni dan zborovskega petja]] || {{Hs|12-14}} 2. nedelja v decembru |- | [[svetovni dan Zemlje]] || {{Hs|04-22}} [[22. april]] |- | [[svetovni dan znanosti za mir in razvoj]] || {{Hs|11-10}} [[10. november]] |} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Svetovni dnevi| ]] [[Kategorija:Seznami|Prazniki z oznako Svetovni dan]] ch3hm4d9zase2f2sx44j8u3qsr7fgtt Cristiano Ronaldo 0 94968 6768756 6751807 2026-10-23T06:17:27Z ~2026-56754-93 267777 6768756 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}} {{Infobox football biography | name = Cristiano Ronaldo | image = <!--Wikidata--> | fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro | birth_date = | birth_place = <!--Wikidata--> | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo | currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] | clubnumber = 7 | youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]] | youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]] | youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] | years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25 |goals1 = 3 | years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84 | years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311 | years4= 2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]] |caps4 = 98 |goals4 = 81 | years5= 2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40 |goals5 = 19 | years6 = 2023– |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] |caps6 = 107 |goals6 = 102 | nationalteam1 = Portugalska do 17 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 6 | nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let |nationalcaps3 = 6 |nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2003 |nationalteam2 = Portugalska do 20 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2004 |nationalteam4 = Portugalska do 23 let |nationalcaps4 = 3 |nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2003– |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]] |nationalcaps5 = 233|nationalgoals5 = 146 | medaltemplates = {{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}} {{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}} {{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} }} [[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]] '''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]]. == messi bolji == {{FIFA Zlata žoga}} {{Ballon d'Or recipients}} {{European Golden Shoe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometaši]] [[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 6r2ozds4gxyp62og59bw8eiyrzgvgk7 6768758 6768756 2026-10-23T06:19:12Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56754-93|~2026-56754-93]] ([[User talk:~2026-56754-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Àncilu|Àncilu]] 6751807 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}} {{Infobox football biography | name = Cristiano Ronaldo | image = <!--Wikidata--> | fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro | birth_date = | birth_place = <!--Wikidata--> | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo | currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] | clubnumber = 7 | youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]] | youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]] | youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] | years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25 |goals1 = 3 | years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84 | years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311 | years4= 2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]] |caps4 = 98 |goals4 = 81 | years5= 2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40 |goals5 = 19 | years6 = 2023– |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]] |caps6 = 107 |goals6 = 102 | nationalteam1 = Portugalska do 17 let |nationalcaps1 = 9 |nationalgoals1 = 6 | nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let |nationalcaps3 = 6 |nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2003 |nationalteam2 = Portugalska do 20 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2004 |nationalteam4 = Portugalska do 23 let |nationalcaps4 = 3 |nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2003– |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]] |nationalcaps5 = 233|nationalgoals5 = 146 | medaltemplates = {{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}} {{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}} {{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} }} [[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]] '''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]]. == Začetek kariere == Rodil se je [[5. februar]]ja [[1985]] v Funchalu na Madeiri, materi Mariji Dolores dos Santos Aveiro in očetu Joséu Dinisu Aveiro. Odraščal je s starejšim bratom Hugom, ima pa še dve starejši sestri Elmo in Katio. Katia je pevka in je na [[Portugalska|Portugalskem]] znana pod vzdevkom »Ronalda«. Ime Ronaldo je na [[Portugalska|Portugalskem]] zelo redko, Cristiano pa je dobil ime po [[Združene Države Amerike|ameriškem]] [[predsednik]]u [[Ronald Reagan|Ronaldu Reaganu]]. Z [[nogomet]]om se je začel ukvarjati, ko je bil star tri leta in kasneje pri šestih letih, ko je začel hoditi v šolo. V mladosti je navijal za klub [[Benfica]], čeprav se je kasneje pridružil [[Sporting Lisbona|Sportingu]]. Njegova prva [[ekipa]] je bila amaterska Andorinha, za katero je začel igrati pri osmih letih. Po letu [[1995]], ko je bil star deset let, je njegov sloves na [[Portugalska|Portugalskem]] začel rasti. Obe najboljši ekipi Madeire sta si želeli njegov podpis - CS Marítimo in CD Nacional. Boljša ekipa, Marítimo, je zamudila sestanek z managerjem Andorinhe Ruiem Santosem in tako je Ronaldo podpisal z Nacionalom. Po uspešni kampanji pri Nacionalu, ga je odkupil Sporting. Pri Sportingu je začel trenirati v Alcocheti, znanem Sportingovem mladinskem pogonu. Tam se mu je pridružila tudi njegova mama, saj so v [[klub]]u menili, da potrebuje podporo. Za Sporting je debitiral proti Moreirenseju in takoj zabil 2 gola. Nastopil pa je tudi za [[Portugalska|Portugalsko]] U-17 reprezentanco na evropskem prvenstvu. Na tem prvenstvu je vzbudil zanimanje [[Liverpool F.C.|Liverpool]]a, ker pa je bil star 16 let, so menili, da potrebuje še nekaj časa da se razvije v pravega igralca. Je pa kasneje Ronaldo vzbudil pozornost [[Alex Ferguson|Sira Alexa Fergusona]] na tekmi za otvoritev stadiona Alvalade XXI, ko je Sporting premagal [[Manchester United|United]] 3-1 z Ronaldom na čelu, poleti 2003. Nad Ronaldovo predstavo so bili navdušeni vsi - prav tako igralci in uprava [[Manchester United FC|Manchester United]]a, ki je teden kasneje poslala Sportingu ponudbo težko 12,24 milijonov £. Sporting ponudbe ni mogel zavrniti in tako je Ronaldo postal najdražji [[najstnik]] v angleškem nogometu - vse dokler ni United odštel već za [[Wayne Rooney|Wayna Rooneya]]. Podedoval je številko 7, ki so jo nosili nekateri najboljši igralci, ki so kdaj koli oblekli dres Manchester Uniteda: [[George Best]], [[Bryan Robson]], [[Eric Cantona]] in [[David Beckham]]. Čeprav je na začetku hotel številko [[28]], ki je bila njegova številka pri Sportingu in tudi zato, ker ni maral pritiska svete sedmice, se je na koncu vseeno sprijaznil in jo prvič oblekel na tekmi proti Boltonu, ko je v igro prišel v šestdeseti minuti in takoj navdušil. Ronaldova predstava je bila odlična in Rdeči Vragi so dobili novo zvezdo, najstniško senzacijo - Cristiana Ronalda. Iz sezone v sezono je njegova [[nogomet]]na vrednost rasla. Njegove koncentracije nista mogla zmesti niti prepir z [[Ruud van Nistelrooy|Van Nistelrooyem]], ki je poleti [[2006]] zapustil klub in incident na svetovnem prvenstvu v [[Nemčija|Nemčiji]] [[2006]] ([[Anglija]] - [[Portugalska]]). Po incidentu na SP v [[Nemčija|Nemčiji]] so se pojavila ugibanja o njegovem prestopu k [[Real Madrid|Realu iz Madrida]], ki pa jih je Ronaldo utišal, ko je zvestobo Unitedu obljubil vse do leta [[2012]]. Kljub incidentu je bil po prvenstvu Ronaldo še vedno ljubljenec navijačev Manchester Uniteda. Povsem drugače pa je bilo drugje po [[Anglija|Angliji]], kjer je bil vedno deležen žvižgov in žaljenja, ampak odgovoril je na najboljši možen način - z odlično igro in [[gol]]i. Tako je do decembra [[2006]] postal eden najvplivnejših igralcev Manchester Uniteda in na njegovih krilih je klub osvojil naslov prvaka angleške [[Premier League]] [[2007]] in [[2008]]. == Sezona 2006/07== V sezoni 2006/07 je Ronaldo prejel nagrado za najboljšega igralca leta po izboru igralcev Premier League in najboljšega mladega igralca Premier League in je tako šele drugi, ki mu je uspelo osvojiti obe lovoriki v istem letu, pred njim je to uspelo le še Andyju Grayu leta [[1977]]. V letu [[2007]] pa je osvojil tudi nagrado Igralec leta navijačev in je tako prvi, ki mu je uspelo vse troje v enem letu. V lasti ima tudi rekord za največ golov sredinskega igralca v eni sezoni. V sezoni 2006/07 je zabil 17 golov. == Sezona 2007/08== V sezoni 2007/08 je bil proglašen za najboljšega igralca na svetu in je prejel zlato žogo. Istega leta je z Manchestrom osvojil tudi [[Liga prvakov|ligo prvakov]]. Sezono kasneje, je poskušal vse, da bi obranil naslov najboljšega igralca sveta, a mu je po zmagi v finalu Lige prvakov ta naslov vzel nogometaš [[Katalonija|katalonske]] [[Barcelona FC|Barcelone]], [[Argentina|argentinec]] [[Lionel Messi]]. Od sezone 2009/10 je član [[Real Madrid Club de Fútbol|Reala Madrid]]. == Sezona 2013/14== 18. avgusta 2013 je opravil 200. nastop za Real z zmago nad Real Betisom 2-1. Cristiano Ronaldo ni zadel v prvih dveh tekmah La Lige, je pa zadel na 3. za domačo zmago nad Athletic Bilbaom 3-1. 15. septembra je podaljšal pogodbo z Realom do leta 2018 in povišal plačo na 17 milijonov na leto. Postal je najbolje plačan igralec. 17. septembra 2014 je na tekmi v Istanbulu proti Galatasarayu zadel svoj 2. hat-trick v Ligi Prvakov v karieri. 5 dni kasneje je zadel 2 gola proti Getafeju(4-1), 2. gol je zadel s peto v sodnikovem podaljšku. Prebil se je med 5 najboljših strelcev kluba v zgodovini. Na svoji 100. tekmi v evropskih tekmovanjih proti Copenhagnu je zadel dvakrat za 4-0. 5. oktobra je zadel proti Levanteju v 94. minuti za zmago Real Madrida 3-2. V Ligi Prvakov 2013-14 je dvakrat zatresel mrežo Juventusa za novo domačo zmago 2-1. Tako je postal 3. najboljši strelev v Ligi Prvakov s 57. goli. 30. oktobra pa je dosegel 18. hat-trick v La Ligi proti Sevilli (7-3). Na svojem 106. gostujočem nastopu za Galaktike proti Rayu Vallecanu (3-2) je dosegel 100. gostujoči zadetek v vseh tekmovanjih. 5. novembra 2013 je podrl rekord po številu golov v enem koledarskem letu v evropskih tekmovanjih, ko je izenačil na rezultat 2-2 proti Juventusu. 9. novembra 2013 je dosegel 18. hat-trick v La Ligi (1 gol iz igre,1 iz enajtmetrovke,1 iz prostega strela) proti Realu Sociedadu (5-1). Bil je pri številki 20 medtem ko je vodil le še Ronaldinho s 21. Ob zadetkih 32 na 22 tekmah se je govorilo, da je v <nowiki>''najboljši formi v življenju''</nowiki>. 23. novembra 2013 ga je v Almerii v 52. minuti zamenjal Jese zaradi poškodbe. 10. decembra se je vrnil z golom proti Copenhagnu. Na vrhu == Sezona 2014/15== [[Slika:Cristiano Ronaldo - Ballon d'Or (cropped).jpg|thumb|Ronaldo z osvojeno zlato žogo leta 2015]] V sezoni 2014-15 je Ronaldo prvo tekmo odigral proti Sevilli v okviru UEFA Super Cup. Zadel je dvakrat in odločil tekmo(2-0). Nato se je srečal z mestim rivalom Atletico Madridom v španskem super pokalu. Na prvi tekmi na Bernabeu je igrišče zapustil po prvem polčasu zaradi poškodbe. Končalo se je z 1-1. V povratni tekmi na Calderonu je prav tako igral le en polčas. A ostalo je pri rezultatu 1-0(1-2), ko je v 2. minuti igre zadel Mario Mandžukić in tako je Real izgubil boj za 6 lovorik v eni sezoni. Prvi gol v La Ligi je zadel na prvi tekmi proti Cordobi. Kasneje se je poškodoval in zaigral 13. septembra proti Atletico Madridu ter izgubil z 1-2, čeprav je zadel z enajtmetrovke. 20. septembra je zadel prvi hat-trick na gostovanju pri Deportivu. V naslednjem krogu je zadel štirikrat proti Elcheju vključno z dvema enajtmetrovkama. To je bil njegov 25. hat-trick v vseh tekmovanjih za Real Madrid, 3 hat-tricke za rekorderjem Alfredom Di Stefanom. Prebil se je tudi med najboljših 10 strelcev v La Ligi vseh časov. Imel je izjemno statistiko: 186 golov na 169 tekmah v La Ligi. 5. oktobra je zadel še en hat-trick za zmago nad Athletic Bilbaom 5-0, teden kasneje še 2 gola proti Levanteju za zmago 5-0. 22. oktobra je zadel prvi gol proti Liverpoolu za zmago 3-0 na gostovanju v Ligi Prvakov in postal prvi, ki je zadel desetkrat zapored na gostovanju v UEFA Ligi Prvakov. Z golom proti Barceloni(3-1) je zadel 15. gol na 7. tekmi v La Ligi in postavil nov rekord, ki ga je nosil že pokojni Ferenc Puskas. 6. decembra 2014 je zadel nov hat-trick proti Celti Vigo(3-0). Zadel je 200. gol na 178. tekmi, 23. hat-trick v La Ligi ter postavil nov rekord. Med tednom je zadel še 72. zadetek v Ligi Prvakov in se približal Messiju na 2 gola. 20. decembra je z Real Madridom osvojil še 4. lovoriko v letu 2014: Svetovno Klubsko Prvenstvo 2014. Na tem turnirju v Maroku je dobil srebrno žogo, zlato je dobil njegov soigralec Sergio Ramos. 4. januarja 2015 je zadel 1. proti Valencii na Mestalli kljub porazu 1-2 in postal najboljši strelec Real Madrida na gostovanjih z 88. goli na 91. tekmah. 12. januarja 2015 je osvojil zlato žogo. Tako je potrdil vlogo favorita za najboljšega nogometaša na svetu v letu 2014. S 3. zlato žogo se je pridružil Zinedinu Zidanu in Ronaldu de Limi. Le še Messi je bil pred njim s štirimi. 24.1. je Ronaldo dobil 9. rdeči karton v karieri proti Córdobi ob zmagi 2-1 zaradi udarca nad Edimarjem. S tem so ga kaznovali za 2 tekmi prepovedi igranja. Po odsluženi kazni je njegova forma strmo padla. Za nameček se je obnovila poškodba kolena, ki ga je mučila na SP 2014 v Braziliji. 18. februarja 2015 je Ronaldo zadel gol proti Schalkeju v LP za zmago 2-0. V 2. tekmi osmine finala proti Schalkeju je zadel dvakrat ob porazu 3-4 in postal najboljši strelec v zgodovini LP. 5.4.2015 je CR7 1.v karieri zadel 5 golov na 1 tekmi, vključno s 8-minutnim hat-trickom, ob porazu Granade 9-1. S temi zadetki se je izenačil z rekordom&nbsp;Alfreda Di Stéfana v 28.hat-trickih za Real Madrid. Ob tem ga je soigralec Karim Benzema označil z besedo <nowiki>''fenomen''</nowiki>. 8. aprila je zadel 300. golza klub ob zmagi 2-0 nad Rayem Vallecanom. 10 dni pozneje je z golom proti Málagi postal 1. igralec v zgodovini nogometa, ki je zadel 50 ali več golov v petih sezonah. 2. maja je v Sevilli podrl rekord Alfreda Di Stéfana s 29. hat-trikom za Real Madrid. 13.5. je zadel 307. zadetek iz enajstmetrovke v polfinalu LIge Prvakov. Nasprotnik je bil Juventus in tekma se je končala 1-1, kar je bilo premalo za finale LP 2015. S tem zadetkom pa se je z Alfredom Di Stéfanom izenačil kot 2. najboljši strelec real Madrida v zgodovin. Zaostajal je le še za Raúlom, je pa tudi z Messijem postal najbolši strelec LP v zgodovini. 23. maja je odigral zadnjo tekmo Real Madrida sezone 2014/15 proti Getafeju(to je bil njegov 200. nastop v La Ligi in 300. v vseh tekmovanjih). dosegel je 8. hat-trik v sezoni in izenačil rekorn Lionela Messija (hat-trikov v La Ligi v 1 sezoni). S tem je izboljšal osebni rekornd iz sezone 2011/12, ko je zadel 60 golov. V tej sezoni pa je dosegel 61 zadetkov. Dal je 48 golov (2 manj od Messijevega rekorda iz leta 2011/12), v sezoni 2011/12 pa je dosegel število 46. Kot rezultat je dobil Pichichi kot najboljši strelec v Španiji 2. zapored. Osvojil je tudi Evropski zlati čevelj kot najboljši strelec z 10. zadetki (toliko sta jih dosegla tudi Messi in Neymar) LP 3. zapored in 4. v karieri. Sezona se je končala v razočaranju, saj je Real Madrid zasedel 2. mesto v La Ligi, izpadel v polfinalu Lige prvakov. == Statistika == {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ Statistika |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="3"|Liga !colspan="2"|Pokal !colspan="2"|Ligaški pokal !colspan="2"|Evropski pokal !colspan="2"|Ostalo !colspan="2"|Skupaj |- !Liga!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |[[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |2002/03 |[[Primeira Liga]] |25||3||3||2||colspan="2"|—||3||0||0||0||31||5 |- |rowspan="7"|[[Manchester United F.C.|Manchester United]] |2003/04 |rowspan="6"|[[Premier League]] |29||4||5||2||1||0||5||0||0||0||40||6 |- |2004/05 |33||5||7||4||2||0||8||0||0||0||50||9 |- |2005/06 |33||9||2||0||4||2||8||1||colspan="2"|—||47||12 |- |2006/07 |34||17||7||3||1||0||11||3||colspan="2"|—||53||23 |- |2007/08 |34||31||3||3||0||0||11||8||1||0||49||42 |- |2008/09 |33||18||2||1||4||2||12||4||2||1||53||26 |- !colspan="2"|Skupaj !196!!84!!26!!13!!12!!4!!55!!16!!3!!1!!292!!118 |- |rowspan="8"|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] |2009/10 |rowspan="7"|[[La Liga]] |29||26||0||0||colspan="2"|—||6||7||colspan="2"|—||35||33 |- |2010/11 |34||40||8||7||colspan="2"|—||12||6||colspan="2"|—||54||53 |- |2011/12 |38||46||5||3||colspan="2"|—||10||10||2||1||55||60 |- |2012/13 |34||34||7||7||colspan="2"|—||12||12||2||2||55||55 |- |2013/14 |30||31||6||3||colspan="2"|—||11||17||colspan="2"|—||47||51 |- |2014/15 |35||48||2||1||colspan="2"|—||12||10||5||2||54||61 |- |2015/16 |33||33||0||0||colspan="2"|—||10||16||colspan="2"|—||43||47 |- !colspan="2"|Skupaj !233!!258!!28!!21!!colspan="2"|—!!73!!78!!9!!5!!343!!360 |- | rowspan="2" |[[Juventus F.C.|Juventus]] |2018/19 |[[Serie A]] |22 |17 |2 |0 | colspan="2" |— |5 |1 |1 |1 |30 |19 |- ! colspan="2" |Skupaj !22 !17 !2 !0 ! colspan="2" |— !5 !1 !1 !1 !30 !19 |- | | | !476!!343!!59!!36!!12!!4!!136!!95!!13!!7!!696!!805 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * {{Imdb name|1860184}} {{FIFA Zlata žoga}} {{Ballon d'Or recipients}} {{European Golden Shoe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometaši]] [[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 4a474qquj2244bx1m01u8sd7d6svddi Seznam srbskih nogometašev 0 98089 6768704 6748176 2026-10-22T21:29:24Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6768704 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Dragan Aćimović]] - [[Ačimović|Aćim]] *[[Dejan Antonić]] *[[Goran Antonić]] *[[Vlada Avramov]] == B == *[[Yvan Beck|Ivan Bek]] *[[Dragoljub Bekvalac]] *[[Nenad Bjeković]] *[[Miroslav Bjeloš]] *[[Vladislav Bogićević]] *[[Vujadin Boškov]] *[[Milan Bubalo]] == Ć == * [[Ivan Ćurković]] == D == *[[Milan Damjanović]] *[[Ivica Dragutinović]] * [[Dragan Džajić]] == Đ == *[[Filip Đorđević]] *[[Nenad Đorđević]] *[[Dejan Đurđević]] == E == * [[Ivan Ergić]] == G == * [[Mijat Gaćinović]] *[[Petar Golubović]] == I == *[[Saša Ilić]] *[[Ivica Iliev]] *[[Branislav Ivanović]] * [[Milutin Ivković]] *[[Aleksandar Ivoš]] == J == *[[Aleksandar Janković]] (*1972 in 1995) *[[Slaviša Jokanović]] *[[Milan Jovanović]] *Nikola Jovanović (1952, 1992) *[[Aleksandar Jović]] *[[Luka Jović]] *[[Milan Jović]] *[[Milovan Jović]] *[[Predrag Jović]] *[[Ivan Jurišić]] *[[Svetozar Jurišić]] *[[Fahrudin Jusufi]] == K == * [[Gojko Kačar]] * [[Stanislav Karasi]] * [[Mihalj Keri]] * [[Mateja Kežman]] * [[Filip Kljajić]] * [[Aleksandar Kolarov]] * [[Milorad Kosanović]] *[[Filip Kostić]] *[[Darko Kovačević]] *[[Nenad Kovačević]] *[[Oliver Kovačević]] *[[Vladimir "Vladica" Kovačević]] *[[Alen Kozić]] *[[Refik Kozić]] *[[Vladimir Kožul]] * [[Miloš Krasić]] *[[Mladen Krstajić]] * [[Zdravko Kuzmanović]] == L == *[[Nenad Lalatović]] *[[Mladen Lazarević]] *[[Danko Lazović]] *[[Aleksandar Linta]] *[[Adem Ljajić]] * [[Aleksandar Luković]] == M == *[[Bojan Mališić]] *[[Blagoje Marjanović]] *[[Ivan Marković]] *[[Vanja Marković]] *[[Nemanja Matić]] *[[Dragoslav Mihajlović]] *[[Siniša Mihajlović]] *[[Predrag Mijatović|Predrag "Peđa" Mijatović]] *[[Nenad Milijaš]] *[[Zoran Milinković]] *[[Sergej Milinković-Savić]] *[[Luka Milivojević]] *Miljan Miljanić (trener) *[[Bora Milutinović|Bora (Velibor) Milutinović]] *[[Rajko Mitić]] *[[Aleksandar Mitrović]] * [[Stefan Mitrović (nogometaš)|Stefan Mitrović]] * [[Mitar Mrkela]] == N == * [[David Nikolić]] * [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]] *[[Milorad Nikolić]] *[[Nenad Nikolić]] *[[Ratko Nikolić]] == O == * [[Ivan Obradović]] * [[Predrag Ocokoljić]] == P == * [[Dragan Pantelić]] *[[Marko Pantelić]] *[[Andrija Pavlović]] *[[Miroslav Pavlović]] *[[Marko Perović]] *[[Miloš Petrović]] *[[Vladimir Petrović]] *[[Željko Petrović]] *[[Vladimir "Vladica" Popović]] == R == *[[Uroš Račić]] *[[Ivan Radovanović]] *[[Aleksander Ristić]] *Marko Ristić *[[Stevica Ristić]] *[[Antonio Rukavina]] == S == * [[Slobodan Santrač]] *[[Dule Savić]] *[[Stefan Savić]] *[[Aleksandar Sedlar]] *[[Vojislav Simeunović]] *[[Novak Simović]] * [[Dejan Stanković]] *[[Luka Stojanović]] *[[Stevan Stojanović]] *[[Miloš Stojčev]] * [[Dragan Stojković]] * [[Vladimir Stojković]] * [[Ilija Stolica]] * [[Neven Subotić]] *[[Miralem Sulejmani]] * [[Ratko Svilar]] == Š == * [[Dragoslav Šekularac]] *[[Vlado Šmit]] == T == *[[Dušan Tadić]] *[[Ivan Tatomirović]] *[[Zvezdan Terzić]] *[[Aleksandar Tirnanić]] *[[Ivan Tomić]] *[[Nenad Tomović]] *[[Ivan Toplak]] *[[Duško Tošić]] *[[Miloš Trifunović]] == U == * [[Vojo Ubiparip]] * [[Dragan Ugrenović]] == V == * Todor "Toza" Veselinović (trener) *[[Nemanja Vidić]] *[[Dušan Vlahović]] *[[Momčilo Vukotić]] == Ž == * [[Nikola Žigić]] *[[Milan Živadinović]] *[[Bratislav Živković]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Nogometaši]] [[Kategorija:Srbski nogometaši|*]] kzsr4b8ay5gvmomwwnaoskdwhwvn7tn Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik 2 108479 6768565 6768362 2026-10-22T14:08:58Z Pinky sl 2932 6768565 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Internetna domena najvišje ravni za Armenijo}} {{about|internetni domeni|datotečno končnico|Automake}} {{Infobox top level domain | name = .am | background = #CCF | image = Logo-am-official-isoc.svg | introduced = 26. avgust 1994 | type = [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Državna domena najvišje ravni]] | status = Aktivna | registry = [https://www.amnic.net AMNIC] | sponsor = [https://www.isoc.am/ ISOC-AM] (lokalno predstavništvo [[Internet Society|Internetnega združenja]]) | intendeduse = Subjekti, povezani z [[Armenija|Armenijo]] | actualuse = Predvsem v Armeniji; nekaj uporabe za [[domenski triki|domenske trike]], npr. Instagr.am, ter uporaba s strani radijskih postaj AM radijskih postaj | restrictions = Nekatera splošna imena so rezervirana; register si pridržuje pravico do preklica registracije v primeru pošiljanja neželene pošte, nespodobnosti ali drugih nezakonitih ter neetičnih dejavnosti | structure = egistracija je mogoča neposredno na drugi ravni | document = [https://www.amnic.net/policy/ Pravila za domeno AM TLD] | disputepolicy = Ni na voljo | website = [https://www.amnic.net/ AMNIC] | dnssec = yes }} '''.am''' je [[Koda države|državna]] [[Internet|internetna]] [[Vrhnja internetna domena|domena najvišje ravni]] ([[ccTLD]]) za [[Armenija|Armenijo]]. Z Informacijskim centrom za omrežja Armenije upravlja Internetno združenje Armenije, njegov sedež pa je v [[Erevan|Erevanu]]. == Regulacija == Register za domeno .am upravlja ISOC-AM,<ref>{{cite web|url=https://www.isoc.am/ |title=www.isoc.am |publisher=www.isoc.am |access-date=2013-05-15}}</ref> lokalno predstavništvo [[ISOC|Internetnega združenja]]. Regulativna določila: * Katera koli oseba na svetu lahko proti plačilu registrira domeno .am, .com.am, .net.am ali .org.am. * Vsako domensko ime se pred odobritvijo pregleda. Običajno vsak pregled traja približno 2 ali 3 delovne dni. * Armenska zakonodaja prepoveduje prepoveduje uporabo svojih domenskih imen za pošiljanje [[Neželena e-pošta|neželene e-pošte]], ter za spletna mesta s [[Pornografija|pornografsko]] ali [[Terorizem|teroristično]] vsebino.<ref name="AM TLD Policy">{{cite web |url=https://www.amnic.net/policy/en/ |title=AM Registration Guidelines, paragraph 1 |publisher=Amnic.net |date=2009-08-01 |access-date=2013-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702090147/https://www.amnic.net/policy/en/ |archive-date=2017-07-02 |url-status=dead }}</ref> * Skladno z globalnim sistemom [[DNS]] je bil AM-NIC prilagojen za podporo naslovomi [[IPv6]]. * Uvedba imen v zapisu [[Unicode]] bo pri AM-NIC mogoča šele po razrešitvi vseh vprašanj, povezanih z [[IPv6]] . == Domenski triki (domain hacks) == Domene v okviru državne vrhnje domene .am so priljubljene zaradi povezave z radiem AM. (podobno kot državni domeni [[.fm]] in [[.tv]] ) ter možnost tvorjenja [[Angleščina|angleških]] besed, ki se končajo na »am«. Storitev za deljenje mobilnih fotografij Instagram na primer uporablja armensko domensko ime Instagr.am. Storitev pretakanja videa v živo Stre.am z uporabo te vrhnje domene tvori svojo ključno besedo »Stream«.Tudi ameriški glasbeni izvajalec in producent [[will.i.am]] uporablja to domeno za svojo spletno stran. Takšna nekonvencionalna uporaba [[Vrhnja internetna domena|domen najvišje ravni]] v domenskih se imenuje domenski triki (domain hacks). == Druga vrhnja domena == {{main|.հայ}} Leta 2014 so dodali novo armensko vrhnjo domeno, namenjeno domenskim imenom v [[Armenščina|armenskem jeziku]]. Domena nosi oznako .հայ ("hy"), iz [[etnonim|etnonima]] za Armence. Uradno je začela delovati leta 2016. == Partnerstva == Armenija je članica [[Council of European National Top Level Domain Registries]] in organizacije [[RIPE Network Coordination Centre|RIPE NCC]]. == Zanimivosti == *Domena .am je bila vzpostavljena 26. avgusta 1994 po udeležbi Armenije na mednarodni konferenci INET-93. Armenski delegat na konferenci je bil Igor Mkrtumjan (Իգոր Մկրտումյան)<ref name=":0">[https://xn--y9aharg6a0bcbdcvc2gdng1bd.xn--y9a3aq/am-30-amyak/ 30 փաստ .am-ի մասին]</ref>, *Prvi naslov, registriran z nacionalno domeno, je bil ''yerphi.am'', ki ga je leta 1994 registriral [[Erevanski inštitut za fiziko]]<ref name=":02" />. *60% naslovov registriranih z domeno .amizvira iz [[Armenija|Armenije]], 19% iz [[Združene države Amerike|ZDA]], 6% iz [[Kitajska|Kitajske]] in 3% iz [[Rusija|Rusije]]<ref name=":0" />, *Informacijski centrer za omrežja Armenije .am je ustanovil trinajstletni Edgar Danieljan (Էդգար Դանիելյանը)<ref name=":0" />, *ICOS.am, ki upravlja domeno .am, je dal pobudo in uvedel tudi domeno <nowiki>''.հայ''</nowiki>, namenjeno zapisom v armenski pisavi<ref name=":0" />, *V skladu z mednarodnimi standardi je mogoče pod domeno .am registrirati domensko ime, dolgo največ 63 znakov. Uporabljajo se lahko le male črke latinske abecede, številke od 0 do 9 in vezaj<ref name=":0" />, *Najdaljše registrirano domensko ime pod domeno .am ima 40 znakov, najkrajše pa enega. Med najdaljšimi je <nowiki>''avstraliayievnorzelandiayhayoctem.am'', med najkrajšimi pa ''r.am''</nowiki><ref name=":0" />, * Po podatkih iz leta 2024 ni bilo na voljo nobene proste domene .am z enoznakovnim imenom<ref name=":0" />, *Najdražja domena .am je bila prodana na kitajskem trgu za več kot 150.000 dolarjev<ref name=":0" />: ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * [https://www.iana.org/domains/root/db/am.html IANA .am whois information] * [https://www.amnic.net Armenia Network Information Centre] * [https://www.amnic.net/directory/registrars/ List of .AM registrars] * [https://name.am .AM accredited registrar, .AM domain marketplace] {{ccTLD}} {{DEFAULTSORT:Am}} <!-- [[Kategorija:Znanost in tehnika v Armeniji]] [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:1994 v znanosti]] --> {{Škrbina-internet}} 1n6e5f1f6ln156ckjctuce2etdjqvtv 6768566 6768565 2026-10-22T14:09:27Z Pinky sl 2932 /* Zanimivosti */ 6768566 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Internetna domena najvišje ravni za Armenijo}} {{about|internetni domeni|datotečno končnico|Automake}} {{Infobox top level domain | name = .am | background = #CCF | image = Logo-am-official-isoc.svg | introduced = 26. avgust 1994 | type = [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Državna domena najvišje ravni]] | status = Aktivna | registry = [https://www.amnic.net AMNIC] | sponsor = [https://www.isoc.am/ ISOC-AM] (lokalno predstavništvo [[Internet Society|Internetnega združenja]]) | intendeduse = Subjekti, povezani z [[Armenija|Armenijo]] | actualuse = Predvsem v Armeniji; nekaj uporabe za [[domenski triki|domenske trike]], npr. Instagr.am, ter uporaba s strani radijskih postaj AM radijskih postaj | restrictions = Nekatera splošna imena so rezervirana; register si pridržuje pravico do preklica registracije v primeru pošiljanja neželene pošte, nespodobnosti ali drugih nezakonitih ter neetičnih dejavnosti | structure = egistracija je mogoča neposredno na drugi ravni | document = [https://www.amnic.net/policy/ Pravila za domeno AM TLD] | disputepolicy = Ni na voljo | website = [https://www.amnic.net/ AMNIC] | dnssec = yes }} '''.am''' je [[Koda države|državna]] [[Internet|internetna]] [[Vrhnja internetna domena|domena najvišje ravni]] ([[ccTLD]]) za [[Armenija|Armenijo]]. Z Informacijskim centrom za omrežja Armenije upravlja Internetno združenje Armenije, njegov sedež pa je v [[Erevan|Erevanu]]. == Regulacija == Register za domeno .am upravlja ISOC-AM,<ref>{{cite web|url=https://www.isoc.am/ |title=www.isoc.am |publisher=www.isoc.am |access-date=2013-05-15}}</ref> lokalno predstavništvo [[ISOC|Internetnega združenja]]. Regulativna določila: * Katera koli oseba na svetu lahko proti plačilu registrira domeno .am, .com.am, .net.am ali .org.am. * Vsako domensko ime se pred odobritvijo pregleda. Običajno vsak pregled traja približno 2 ali 3 delovne dni. * Armenska zakonodaja prepoveduje prepoveduje uporabo svojih domenskih imen za pošiljanje [[Neželena e-pošta|neželene e-pošte]], ter za spletna mesta s [[Pornografija|pornografsko]] ali [[Terorizem|teroristično]] vsebino.<ref name="AM TLD Policy">{{cite web |url=https://www.amnic.net/policy/en/ |title=AM Registration Guidelines, paragraph 1 |publisher=Amnic.net |date=2009-08-01 |access-date=2013-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702090147/https://www.amnic.net/policy/en/ |archive-date=2017-07-02 |url-status=dead }}</ref> * Skladno z globalnim sistemom [[DNS]] je bil AM-NIC prilagojen za podporo naslovomi [[IPv6]]. * Uvedba imen v zapisu [[Unicode]] bo pri AM-NIC mogoča šele po razrešitvi vseh vprašanj, povezanih z [[IPv6]] . == Domenski triki (domain hacks) == Domene v okviru državne vrhnje domene .am so priljubljene zaradi povezave z radiem AM. (podobno kot državni domeni [[.fm]] in [[.tv]] ) ter možnost tvorjenja [[Angleščina|angleških]] besed, ki se končajo na »am«. Storitev za deljenje mobilnih fotografij Instagram na primer uporablja armensko domensko ime Instagr.am. Storitev pretakanja videa v živo Stre.am z uporabo te vrhnje domene tvori svojo ključno besedo »Stream«.Tudi ameriški glasbeni izvajalec in producent [[will.i.am]] uporablja to domeno za svojo spletno stran. Takšna nekonvencionalna uporaba [[Vrhnja internetna domena|domen najvišje ravni]] v domenskih se imenuje domenski triki (domain hacks). == Druga vrhnja domena == {{main|.հայ}} Leta 2014 so dodali novo armensko vrhnjo domeno, namenjeno domenskim imenom v [[Armenščina|armenskem jeziku]]. Domena nosi oznako .հայ ("hy"), iz [[etnonim|etnonima]] za Armence. Uradno je začela delovati leta 2016. == Partnerstva == Armenija je članica [[Council of European National Top Level Domain Registries]] in organizacije [[RIPE Network Coordination Centre|RIPE NCC]]. == Zanimivosti == *Domena .am je bila vzpostavljena 26. avgusta 1994 po udeležbi Armenije na mednarodni konferenci INET-93. Armenski delegat na konferenci je bil Igor Mkrtumjan (Իգոր Մկրտումյան)<ref name=":0">[https://xn--y9aharg6a0bcbdcvc2gdng1bd.xn--y9a3aq/am-30-amyak/ 30 փաստ .am-ի մասին]</ref>, *Prvi naslov, registriran z nacionalno domeno, je bil ''yerphi.am'', ki ga je leta 1994 registriral [[Erevanski inštitut za fiziko]]<ref name=":0" />. *60% naslovov registriranih z domeno .amizvira iz [[Armenija|Armenije]], 19% iz [[Združene države Amerike|ZDA]], 6% iz [[Kitajska|Kitajske]] in 3% iz [[Rusija|Rusije]]<ref name=":0" />, *Informacijski centrer za omrežja Armenije .am je ustanovil trinajstletni Edgar Danieljan (Էդգար Դանիելյանը)<ref name=":0" />, *ICOS.am, ki upravlja domeno .am, je dal pobudo in uvedel tudi domeno <nowiki>''.հայ''</nowiki>, namenjeno zapisom v armenski pisavi<ref name=":0" />, *V skladu z mednarodnimi standardi je mogoče pod domeno .am registrirati domensko ime, dolgo največ 63 znakov. Uporabljajo se lahko le male črke latinske abecede, številke od 0 do 9 in vezaj<ref name=":0" />, *Najdaljše registrirano domensko ime pod domeno .am ima 40 znakov, najkrajše pa enega. Med najdaljšimi je <nowiki>''avstraliayievnorzelandiayhayoctem.am'', med najkrajšimi pa ''r.am''</nowiki><ref name=":0" />, * Po podatkih iz leta 2024 ni bilo na voljo nobene proste domene .am z enoznakovnim imenom<ref name=":0" />, *Najdražja domena .am je bila prodana na kitajskem trgu za več kot 150.000 dolarjev<ref name=":0" />: ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * [https://www.iana.org/domains/root/db/am.html IANA .am whois information] * [https://www.amnic.net Armenia Network Information Centre] * [https://www.amnic.net/directory/registrars/ List of .AM registrars] * [https://name.am .AM accredited registrar, .AM domain marketplace] {{ccTLD}} {{DEFAULTSORT:Am}} <!-- [[Kategorija:Znanost in tehnika v Armeniji]] [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:1994 v znanosti]] --> {{Škrbina-internet}} eyexb3vrfoqv0gygea8qz4drr0ytsme 6768571 6768566 2026-10-22T15:06:49Z Pinky sl 2932 /* Zanimivosti */ 6768571 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Internetna domena najvišje ravni za Armenijo}} {{about|internetni domeni|datotečno končnico|Automake}} {{Infobox top level domain | name = .am | background = #CCF | image = Logo-am-official-isoc.svg | introduced = 26. avgust 1994 | type = [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Državna domena najvišje ravni]] | status = Aktivna | registry = [https://www.amnic.net AMNIC] | sponsor = [https://www.isoc.am/ ISOC-AM] (lokalno predstavništvo [[Internet Society|Internetnega združenja]]) | intendeduse = Subjekti, povezani z [[Armenija|Armenijo]] | actualuse = Predvsem v Armeniji; nekaj uporabe za [[domenski triki|domenske trike]], npr. Instagr.am, ter uporaba s strani radijskih postaj AM radijskih postaj | restrictions = Nekatera splošna imena so rezervirana; register si pridržuje pravico do preklica registracije v primeru pošiljanja neželene pošte, nespodobnosti ali drugih nezakonitih ter neetičnih dejavnosti | structure = egistracija je mogoča neposredno na drugi ravni | document = [https://www.amnic.net/policy/ Pravila za domeno AM TLD] | disputepolicy = Ni na voljo | website = [https://www.amnic.net/ AMNIC] | dnssec = yes }} '''.am''' je [[Koda države|državna]] [[Internet|internetna]] [[Vrhnja internetna domena|domena najvišje ravni]] ([[ccTLD]]) za [[Armenija|Armenijo]]. Z Informacijskim centrom za omrežja Armenije upravlja Internetno združenje Armenije, njegov sedež pa je v [[Erevan|Erevanu]]. == Regulacija == Register za domeno .am upravlja ISOC-AM,<ref>{{cite web|url=https://www.isoc.am/ |title=www.isoc.am |publisher=www.isoc.am |access-date=2013-05-15}}</ref> lokalno predstavništvo [[ISOC|Internetnega združenja]]. Regulativna določila: * Katera koli oseba na svetu lahko proti plačilu registrira domeno .am, .com.am, .net.am ali .org.am. * Vsako domensko ime se pred odobritvijo pregleda. Običajno vsak pregled traja približno 2 ali 3 delovne dni. * Armenska zakonodaja prepoveduje prepoveduje uporabo svojih domenskih imen za pošiljanje [[Neželena e-pošta|neželene e-pošte]], ter za spletna mesta s [[Pornografija|pornografsko]] ali [[Terorizem|teroristično]] vsebino.<ref name="AM TLD Policy">{{cite web |url=https://www.amnic.net/policy/en/ |title=AM Registration Guidelines, paragraph 1 |publisher=Amnic.net |date=2009-08-01 |access-date=2013-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702090147/https://www.amnic.net/policy/en/ |archive-date=2017-07-02 |url-status=dead }}</ref> * Skladno z globalnim sistemom [[DNS]] je bil AM-NIC prilagojen za podporo naslovomi [[IPv6]]. * Uvedba imen v zapisu [[Unicode]] bo pri AM-NIC mogoča šele po razrešitvi vseh vprašanj, povezanih z [[IPv6]] . == Domenski triki (domain hacks) == Domene v okviru državne vrhnje domene .am so priljubljene zaradi povezave z radiem AM. (podobno kot državni domeni [[.fm]] in [[.tv]] ) ter možnost tvorjenja [[Angleščina|angleških]] besed, ki se končajo na »am«. Storitev za deljenje mobilnih fotografij Instagram na primer uporablja armensko domensko ime Instagr.am. Storitev pretakanja videa v živo Stre.am z uporabo te vrhnje domene tvori svojo ključno besedo »Stream«.Tudi ameriški glasbeni izvajalec in producent [[will.i.am]] uporablja to domeno za svojo spletno stran. Takšna nekonvencionalna uporaba [[Vrhnja internetna domena|domen najvišje ravni]] v domenskih se imenuje domenski triki (domain hacks). == Druga vrhnja domena == {{main|.հայ}} Leta 2014 so dodali novo armensko vrhnjo domeno, namenjeno domenskim imenom v [[Armenščina|armenskem jeziku]]. Domena nosi oznako .հայ ("hy"), iz [[etnonim|etnonima]] za Armence. Uradno je začela delovati leta 2016. == Partnerstva == Armenija je članica [[Council of European National Top Level Domain Registries]] in organizacije [[RIPE Network Coordination Centre|RIPE NCC]]. == Zanimivosti == *Domena .am je bila vzpostavljena 26. avgusta 1994 po udeležbi Armenije na mednarodni konferenci INET-93. Armenski delegat na konferenci je bil Igor Mkrtumjan (Իգոր Մկրտումյան)<ref name=":0">{{Navedi splet |title=.am 30-ամյակ |trans-title=30. obletnica domene .am|url=https://xn--y9aharg6a0bcbdcvc2gdng1bd.xn--y9a3aq/am-30-amyak/ |access-date=2026-10-22 |language=hy-AM}}</ref>, *Prvi naslov, registriran z nacionalno domeno, je bil ''yerphi.am'', ki ga je leta 1994 registriral [[Erevanski inštitut za fiziko]]<ref name=":0" />. *60% naslovov registriranih z domeno .amizvira iz [[Armenija|Armenije]], 19% iz [[Združene države Amerike|ZDA]], 6% iz [[Kitajska|Kitajske]] in 3% iz [[Rusija|Rusije]]<ref name=":0" />, *Informacijski centrer za omrežja Armenije .am je ustanovil trinajstletni Edgar Danieljan (Էդգար Դանիելյանը)<ref name=":0" />, *ICOS.am, ki upravlja domeno .am, je dal pobudo in uvedel tudi domeno <nowiki>''.հայ''</nowiki>, namenjeno zapisom v armenski pisavi<ref name=":0" />, *V skladu z mednarodnimi standardi je mogoče pod domeno .am registrirati domensko ime, dolgo največ 63 znakov. Uporabljajo se lahko le male črke latinske abecede, številke od 0 do 9 in vezaj<ref name=":0" />, *Najdaljše registrirano domensko ime pod domeno .am ima 40 znakov, najkrajše pa enega. Med najdaljšimi je <nowiki>''avstraliayievnorzelandiayhayoctem.am'', med najkrajšimi pa ''r.am''</nowiki><ref name=":0" />, * Po podatkih iz leta 2024 ni bilo na voljo nobene proste domene .am z enoznakovnim imenom<ref name=":0" />, *Najdražja domena .am je bila prodana na kitajskem trgu za več kot 150.000 dolarjev<ref name=":0" />: ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * [https://www.iana.org/domains/root/db/am.html IANA .am whois information] * [https://www.amnic.net Armenia Network Information Centre] * [https://www.amnic.net/directory/registrars/ List of .AM registrars] * [https://name.am .AM accredited registrar, .AM domain marketplace] {{ccTLD}} {{DEFAULTSORT:Am}} <!-- [[Kategorija:Znanost in tehnika v Armeniji]] [[Kategorija:Državne vrhnje domene]] [[Kategorija:1994 v znanosti]] --> {{Škrbina-internet}} thz597oiuog2f36hv8fn7wys2zi4c15 Ihan 0 108641 6768654 6693064 2026-10-22T19:25:55Z ~2026-56563-92 267759 /* */ 6768654 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ihan}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090890_b4 | latd = 46 |latm = 7 |lats = 14.32 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 56.57 |longEW = E |najdisi=Ihan |slika=Ihan Slovenia.JPG |nadmorska=286,7 |povrsina=1,56 |prebivalstvo=922 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Ihan''' ne obstaja. [[Slika:Postcard of Ihan.jpg|thumb|left|250px|Ihan na stari razglednici]] Ihan je razpotegnjeno naselje ob [[cesta|lokalni cesti]] Domžale - [[Dol pri Ljubljani]]. V Ihanu in bližnjih zaselkih sta se med drugimi rodila jezikoslovec [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in filozof [[Tine Hribar]]. Iz Ihana prihaja tudi aktualni župan občine Domžale, Toni Dragar. Omeniti pa velja tudi nekaj vrhunskih športnikov, ki so prav tako Ihanci. Klemen Bauer, Peter Dokl in Teja Gregorin. Vsi trije biatlonci. V naselju stoji [[Domači prašič|prašičja]] [[farma]] s prirejo okoli 100.000 prašičev letno. Od ustanovitve 1959 se farma ukvarja z intenzivno selekcijo prašičev. Leta 1970 je bila v Ihanu izselekcionerana nova pasma, ki je od 1974 osnova selekcijskemu programu za prašiče v Sloveniji. Na farmi deluje od 1975 postaja za test lastne vzreje [[merjasec|merjascev]]. V Ihanu imajo [[Župnija Ihan|župnijo Svetega Jurija]]. V njej trenutno daruje mašo Andrej Marko Poznič. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ihan}} *[http://www.ihan.si Farme Ihan] {{Domžale}} [[Kategorija:Ihan| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] {{škrbina-naselje-sl}} 5ewm9k54zxdrub6ifupqixg8gns5zab 6768655 6768654 2026-10-22T19:26:35Z MaksiKavsek 244409 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6768654|6768654]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-56563-92|~2026-56563-92]] ([[User talk:~2026-56563-92|pogovor]]) 6768655 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ihan}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10090890_b4 | latd = 46 |latm = 7 |lats = 14.32 |latNS = N | longd = 14 |longm = 36 |longs = 56.57 |longEW = E |najdisi=Ihan |slika=Ihan Slovenia.JPG |nadmorska=286,7 |povrsina=1,56 |prebivalstvo=922 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1230 |posta=Domžale |obcina=Domžale |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Ihan''' je [[naselje]] z okoli 900 prebivalci (2025) na levem bregu [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] v [[občina Domžale|Občini Domžale]] in središče istoimenske krajevne skupnosti. [[Slika:Postcard of Ihan.jpg|thumb|left|250px|Ihan na stari razglednici]] Ihan je razpotegnjeno naselje ob [[cesta|lokalni cesti]] Domžale - [[Dol pri Ljubljani]]. V Ihanu in bližnjih zaselkih sta se med drugimi rodila jezikoslovec [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in filozof [[Tine Hribar]]. Iz Ihana prihaja tudi aktualni župan občine Domžale, Toni Dragar. Omeniti pa velja tudi nekaj vrhunskih športnikov, ki so prav tako Ihanci. Klemen Bauer, Peter Dokl in Teja Gregorin. Vsi trije biatlonci. V naselju stoji [[Domači prašič|prašičja]] [[farma]] s prirejo okoli 100.000 prašičev letno. Od ustanovitve 1959 se farma ukvarja z intenzivno selekcijo prašičev. Leta 1970 je bila v Ihanu izselekcionerana nova pasma, ki je od 1974 osnova selekcijskemu programu za prašiče v Sloveniji. Na farmi deluje od 1975 postaja za test lastne vzreje [[merjasec|merjascev]]. V Ihanu imajo [[Župnija Ihan|župnijo Svetega Jurija]]. V njej trenutno daruje mašo Andrej Marko Poznič. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ihan}} *[http://www.ihan.si Farme Ihan] {{Domžale}} [[Kategorija:Ihan| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] {{škrbina-naselje-sl}} 3e93ecxy96gmhwtug28w6ox0xs3ln53 Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1 2 111509 6768574 6768371 2026-10-22T15:28:14Z Pinky sl 2932 6768574 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila izumrla endemična vrsta rib iz [[Sevansko jezero|jezera Sevan]] v [[Armenija|Armeniji]], znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}) v [[Armenščina|armenščini]]. pripada družini [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Riba je izumrla, ker so v [[Sovjetska zveza|sovjetskem]] obdobju v jezero vnesli različne konkurente, vključno z [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlato ribico]] (''Carassius auratus'') in rakom [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavcem]] (''Astacus leptodactylus''); in zaradi spreminjanja gladine jezera. Po drugi strani pa je bila sevanska postrv uspešno vnesena v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je ustavila [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]{{Citation needed|date=July 2011}} Ribe se danes gojijo tudi v valilnicah.<ref name=naga/> Sevanska postrv ima štiri<ref name=naga>Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name=inv>[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name=FB>{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>) različne vrste, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter stopnji rasti: *zimski bakhtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bakhtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegharkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski bahtak je največja oblika in lahko zraste do precejšnje velikosti, do 90 cm in 15 kg. Gnezdi se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bakhtak je manjši (<50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot v jezerih blizu rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegharkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; poleg [[bentična cona|bentosa]] se hrani tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru in ne presega 33 cm in 0,25 kg.<ref name=inv/> Regulacija gladine vode je bila uničujoča za razmnoževanje sevanske postrvi. Trenutno se poletni bahtak in gegharkuni razmnožujeta predvsem v valilnicah. Zimski bakhtak in bojak sta v jezeru morda izumrla.<ref name=naga/> Iz študije zgodovinskih vzorcev je razvidno, da štirih sevov ali oblik ni bilo mogoče diagnosticirati na podlagi njihovih zaporedij [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile na kontrolnem seznamu armenskih rib (2020) navedene kot različne vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> Sevanska postrv je filogenetsko zelo blizu [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]] znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Category:Salmo]] [[Category:Freshwater fish of Asia]] [[Category:Endemic fauna of Armenia]] [[Category:Fish described in 1877]] [[Category:Geographical indications in Armenia]] [[Category:Taxa named by Karl Kessler]] --> g96p2ax1t7nhpuf6p3r6eicgqsz2u0k 6768577 6768574 2026-10-22T15:40:12Z Pinky sl 2932 6768577 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]{{Citation needed|date=July 2011}} Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> Sevanska postrv ima štiri<ref name=naga>Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name=inv>[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name=FB>{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>)različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Category:Salmo]] [[Category:Freshwater fish of Asia]] [[Category:Endemic fauna of Armenia]] [[Category:Fish described in 1877]] [[Category:Geographical indications in Armenia]] [[Category:Taxa named by Karl Kessler]] --> rryc4p4b9mamdwtc6w83jxa6669kswm 6768578 6768577 2026-10-22T15:42:27Z Pinky sl 2932 /* Zunanje povezave */ 6768578 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]{{Citation needed|date=July 2011}} Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> Sevanska postrv ima štiri<ref name=naga>Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name=inv>[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name=FB>{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>)različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] --> fhvxmik5k74zu22ypwqyp1x7t2wllh4 6768579 6768578 2026-10-22T15:52:04Z Pinky sl 2932 6768579 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]{{Citation needed|date=July 2011}} Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> Sevanska postrv ima štiri<ref name=naga>Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name=inv>[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name=FB>{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>)različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> == Galerija == <gallery mode=packed> Summer Bakhtak.svg Bojak fish (Salmo ischchan).png Gegharkuni Fish (Salmo ischchan).png Winter bahtak fish (Salmo ischchan).png </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] --> 9atwzg0qdq7kodud05izbn7i98p3h90 6768582 6768579 2026-10-22T15:57:19Z Pinky sl 2932 /* Galerija */ 6768582 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]{{Citation needed|date=July 2011}} Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> Sevanska postrv ima štiri<ref name=naga>Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name=inv>[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name=FB>{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>)različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Summer Bakhtak.svg|Ilustracija poletnega bahtaka Bojak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija bojaka Gegharkuni Fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija gegarkunija Winter bahtak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija poletnega bahtaka </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] --> 5utwj7inzynenfj5ft2ojq41q769x46 6768584 6768582 2026-10-22T16:06:50Z Pinky sl 2932 6768584 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]<ref>{{Navedi splet |date=2019-09-06 |title=FISHES – MINISTRY OF NATURE PROTECTION OF THE REPUBLIC OF ARMENIA "SEVAN" NATIONAL PARK" SNCO |url=https://sevan-park.am/en/2019/09/06/fishes/ |url-status= |access-date=2026-10-22 |website=sevan-park.am |language=en-US}}</ref> Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> == Opis == Sevanska postrv ima štiri<ref name="naga">Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name="inv">[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name="FB">{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>) različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Summer Bakhtak.svg|Ilustracija poletnega bahtaka Bojak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija bojaka Gegharkuni Fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija gegarkunija Winter bahtak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija poletnega bahtaka </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] --> j2uobxfobfgbyq5ggnlkv1jbgzse1zn 6768585 6768584 2026-10-22T16:09:39Z Pinky sl 2932 /* Galerija */ 6768585 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=26 March 2021}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]<ref>{{Navedi splet |date=2019-09-06 |title=FISHES – MINISTRY OF NATURE PROTECTION OF THE REPUBLIC OF ARMENIA "SEVAN" NATIONAL PARK" SNCO |url=https://sevan-park.am/en/2019/09/06/fishes/ |url-status= |access-date=2026-10-22 |website=sevan-park.am |language=en-US}}</ref> Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> == Opis == Sevanska postrv ima štiri<ref name="naga">Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name="inv">[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name="FB">{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>) različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Summer Bakhtak.svg|Ilustracija poletnega bahtaka Bojak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija bojaka Gegharkuni Fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija gegarkunija Winter bahtak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija zimskega bahtaka </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] --> 1eni8izuvh1io9y7mzbpfvh0hlve44w 6768587 6768585 2026-10-22T16:14:33Z Pinky sl 2932 6768587 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sevanska postrv | image = Stamp of Armenia m176.jpg | image_caption = | status = EX | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2019 |title=''Salmo ischchan'' |volume=2019 |article-number=e.T54923065A54923090 |doi=10.2305/IUCN.UK.2019-1.RLTS.T54923065A54923090.en |access-date=22 October 2026}}</ref> | taxon = Salmo ischchan | authority = [[Karl Fedorovich Kessler|Kessler]], 1877 }} '''Sevanska postrv''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Salmo ischchan''''') je bila nekoč izumrla [[Endemit|endemična]] vrsta rib iz [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] v [[Armenija|Armeniji]], v [[Armenščina|armenščini]] znana kot '''iškan''' (իշխան, {{IPA|hy|iʃˈχɑn|pron}}). Spada v [[Družina (biologija)|družino]] [[postrvi]] (Salmonidae), in je sorodna [[potočna postrv|potočni postrvi]]. [[File:Salmo ischchan 300140689.jpg|thumb|''Salmo ischchan'']] Vrsta je izumrla zaradi vnosa različnih konkurenčnih vrst v jezero v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], med njimi [[Velika ozimica|veliko ozimico]] (''Coregonus lavaretus'') iz [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]], [[Carassius auratus|zlate ribice]] (''Carassius auratus'') in raka [[Ozkoškarjavec|ozkoškarjavca]] (''Astacus leptodactylus''), pa tudi zaradi sprememb gladine jezera. Po drugi strani so postrv iz Sevanskega jezera uspešno naselili v jezero [[Isik Kul]] v [[Kirgizistan|Kirgizistanu]].<ref name=inv/> Resolucija armenskega sveta ministrov iz leta 1976 je prepovedal [[komercialni ribolov]] sevanske postrvi in ustanovila [[Sevanski narodni park|narodni park Sevan.]]<ref>{{Navedi splet |date=2019-09-06 |title=FISHES – MINISTRY OF NATURE PROTECTION OF THE REPUBLIC OF ARMENIA "SEVAN" NATIONAL PARK" SNCO |url=https://sevan-park.am/en/2019/09/06/fishes/ |url-status= |access-date=2026-10-22 |website=sevan-park.am |language=en-US}}</ref> Danes sevansko postrv gojijo tudi v ribogojnicah.<ref name=naga/> == Opis == Sevanska postrv ima štiri<ref name="naga">Gabrielyan, B.K. (2001) {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20111008191053/http://www.aseanbiodiversity.info/Abstract/51000888.pdf An annotated checklist of freshwater fishes of Armenia]}}. ''Naga'' vol. 24, 23–29.</ref><ref name="inv">[http://www.internevod.com/rus/atlas/ecol/02/22/9.shtml Севанская форель, ишхан, Salmo ischchan Kessler, 1877] www.internevod.com</ref> (ali dve<ref name="FB">{{FishBase|Salmo|ischchan|month=July|year=2011}}</ref>) različne oblike, ki se razlikujejo po času in kraju razmnoževanja ter hitrosti rasti: *zimski bahtak (''Salmo ischchan ischchan'') *poletni bahtak (''Salmo ischchan aestivalis'') *gegarkuni (''Salmo ischchan gegarkuni'') *bojak (''Salmo ischchan danilewskii''). Zimski je največja oblika sevanske postrvi in lahko doseže precejšnjo velikost, do 90 cm dolžine in 15 kg teže. Razmnožuje se v jezeru.<ref name=inv/> Poletni bahtak je manjši (manj kot 50 cm) in se naravno razmnožuje tako v rekah kot tudi v jezeru v bližini rečnih ustij.<ref name=naga/> Gegarkuni je selitvena oblika, ki se naravno razmnožuje izključno v rekah; prehranjuje se z organizmi, ki živijo na dnu in tudi s planktonom.<ref name=naga/> Bojak pa je pritlikava oblika, ki se pozimi razmnožuje v jezeru ter ne preseže 33 cm dolžine in 0,25 kg teže.<ref name=inv/> Uravnavanje gladine Sevanskega jezera je močno otežilo razmnoževanje sevanske postrvi. Danes se poletnega bahtaka in gegarkunija razmnožujejo predvsem v ribogojnicah. Zimski bahtak in bojak sta v jezeru morda že izumrla.<ref name=naga/> Raziskava zgodovinskih vzorcev je pokazala, da štirih oblik sevanske postrvi ni bilo mogoče razlikovati na podlagi zaporedij njihove [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]].<ref name =strains/> Kljub temu so bile v seznamu armenskih rib iz leta 2020 navedene kot ločene vrste.<ref>Kuljanishvili, T., G. Epitashvili, J. Freyhof, B. Japoshvili, L. Kalous, B. Levin, N. Mustafayev, S. Ibrahimov, S. Pipoyan and L. Mumladze 2020. [https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jai.14038 Checklist of the freshwater fishes of Armenia, Azerbaijan and Georgia]. Journal of Applied Ichthyology v. 36 (no. 4): 501-514.</ref> S filogenetskega vidika je sevanska postrv zelo sorodna [[Salmo caspius|kaspijski postrvi]]. Obe spadata znotraj kompleksa [[potočna postrv|potočne postrvi]].<ref name =strains>{{cite journal|doi=10.1007/s10750-018-3688-7 |title=High-throughput sequencing of the mitochondrial genomes from archived fish scales: an example of the endangered putative species flock of Sevan trout ''Salmo ischchan''|year=2018|last1=Levin|first1=Boris|last2=Simonov|first2=Evgeniy|last3=Rastorguev|first3=Sergey|last4=Boulygina|first4=Eugenia|last5=Sharko|first5=Fedor|last6=Tsygankova|first6=Svetlana|last7=Gabrielyan|first7=Bardukh|last8=Roubenyan|first8=Haikaz|last9=Mayden|first9=Richard|last10=Nedoluzhko|first10=Artem|journal=Hydrobiologia|volume=822|pages=217–228|s2cid=49559403}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Summer Bakhtak.svg|Ilustracija poletnega bahtaka Bojak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija bojaka Gegharkuni Fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija gegarkunija Winter bahtak fish (Salmo ischchan).png|Ilustracija zimskega bahtaka </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Salmo ischchan}} {{Taxonbar|from=Q2416197}} <!-- {{DEFAULTSORT:Sevan Trout}} [[Kategorija:Postrvi]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija: Endemične živali v Armeniji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] --> rq0cx1wg547nz1e7qma3b7yfbxbnu4u Tinkara Kovač 0 111684 6768754 6768112 2026-10-23T06:14:56Z ~2026-54912-92 267255 /* Diskografija */ 6768754 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tinkara Kovač | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = [[flavta]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[etno]] | Years_active = 1997–danes | Label = ZKP RTV Slovenija, Dallas Records, EMI, NAI (samozaložba) | Associated_acts = | Notable_instruments = }} [[Slika:Tinkara Kovač - Round and Round presentation (Slovenščina).webm|sličica|300px|Tinkara Kovač - Pozdravni nagovor Evrovizija 2014]] '''Tinkara Kovač''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[Pop glasba|pop]]-[[rock]] glasbenica, [[flavtistka]], [[Pedagogika|pedagoginja]] (profesorica flavte). * [[3. september]] [[1978]]. == Glasbena kariera == Z glasbenim nastopanjem je začela zgodaj, saj si je že pri devetih letih delila zmago na prireditvi [[Veseli tobogan]] v Dekanih. Na prireditvi jo je opazil [[Bojan Adamič]] in ji ponudil daljši angažma, vendar starši takrat zaradi njene mladosti tega niso podprli.<ref>{{navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač, glasbenica |accessdate= |date=21.2.2012 |format= |work=Revija Obrazi, Patricija Maličev |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107200043/http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ko-je-adi-smolar-pel-drugi-sopran |title=Ko je Adi Smolar pel drugi sopran |accessdate= |date=7.12.2013 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> K naslednjemu odmevnemu nastopu jo je precej kasneje vzpodbudil znani primorski skladatelj [[Danilo Kocjančič]], ki ji je skupaj s tekstopiscem Dragom Mislejem - [[Mef]]om in Marinom Legovičem leta 1997 napisal najprej skladbo, s katero je prejela nagrado za najobetavnejšega izvajalca na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], nato pa še vse skladbe za njen prvi album.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tinkare-kovac-z-zacetka-ni-vec-in-je-tudi-vec-ne-bo.html |title=Tinkare Kovač z začetka ni več in je tudi več ne bo! |accessdate= |date=12.8.2012 |format= |work=Delo d.d. }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-na-mms-slavila-tinkara-kovac.html |title=FOTO: Na MMS slavila Tinkara Kovač |accessdate= |date=7.7.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref> Prvo diskografsko pogodbo je podpisala leta 1997, ko je izdala prvenec, ki si je prislužil zlato odličje in dve nagradi ''zlati petelin''. Gostovanje pri world/jazz/rock projektu [[Terra Mystica]] ji je prineslo še dva zlata petelina, že leta 1999 pa je izšel njen drugi album, ki je dosegel zlato in nato platinasto naklado. V obdobju, ko je vedno bolj postajala avtorica lastne glasbe in besedil, je podpisala pogodbo z založbo [[Dallas Records]] (EMI/Virgin Slovenija), pri kateri je kmalu izšel tretji album. Ta je dosegel zlato naklado in pet hit singlov ter pripadajočih videospotov. Hkrati je bil to čas, ko je Tinkara s spremljevalno skupino odigrala 30–50 koncertov na leto, nastopala in snemala s [[Carlos Nunez|Carlosom Nunezom]]. Postala je prva slovenska izvajalka, ki ji je nemška televizija posvetila posebno enourno TV oddajo{{navedi vir}}, ter se uvrstila na prvo mesto na prvi [[MTV]]-jevi lestvici za Slovenijo. Četrti album [[O-range]] je premierno predstavila na velikem koncertu v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerem sta gostovala italijanski kantavtor [[Massimo Bubola]] ter britanski [[pianist]] in [[blues]] mojster [[Paul Millns]]. Žirija ISC (International Songwriting Competition) je med 11.000 prispelimi pesmimi v kategoriji pop-rock uvrstila med deset najboljših prav eno od pesmi z albuma O-range. Kmalu za tem je Tinkara z licenčnim izidom tega albuma pri založbi [[EMI International]] nastopila na tržišču v [[Italija|Italiji]], [[Grčija|Grčiji]], [[Makedonija|Makedoniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 2003 je nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu Megahit v Turčiji s pesmijo ''Reason why''. Uvrstila se je na 5. mesto izmed 14 držav. Leta 2004 je na svoj četrti koncert v Cankarjevem domu povabila [[Ian Anderson|Iana Andersona]] (pevca skupine [[Jethro Tull]], ki je močno vplivala na njeno odločitev, da je sploh pričela igrati na flavto<ref>{{navedi splet |url=http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač – glasbenica, ki ve kaj počne |accessdate=6.1.2013 |date= |format= |work=soncek.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106235539/http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref>). Na Andersonovo povratno povabilo je sodelovala kot gostja še na njegovih orkestrskih solo nastopih in koncertih skupine [[Jethro Tull]] na Hrvaškem<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |title=Tinkara je zaustavila dih in pospešila srca tudi hrvaški publiki |accessdate= |date=2.6.2004 |format= |work=www.rockonnet.com |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107140321/http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |url-status=dead }}</ref>, v Italiji, [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Jethro Tull so jo tudi počastili s priredbo ene njenih uspešnic, ki so jo skupaj izvajali v živo. Tinkara je tega leta izdala ''Enigmo'', posebni štirijezični projekt z omejeno naklado, izključno za Slovenijo in Italijo. Med turnejo po Italiji se je udeležila nekaterih pomembnih festivalov, na primer [[AstiMusica]], [[Onde Mediterranee]], [[Premi Friul]], [[5 Terre Art Fest]]. V italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina je za ploščo ''Enigma'' prejela nagrado Gian Carlo Deganutti. Videospot za singel ''Med zemljo in zrakom'' je bil leta 2004 prvi slovenski spot na najvišjem mestu uradne MTV-jeve lestvice World Chart Express za Slovenijo. Kmalu zatem je bila na MTV Europe svetovna premiera videospota z naslovom ''The place 2B''/''Kjer ste vi'' (''Kaj tu dogaja?''). Poleti 2005 je z [[Italija|italijansko]] rock zvezdnico [[Elisa|Eliso]] privabila preko 8.000 poslušalcev na [[Koncert na meji]] (ob vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], ko je bil ukinjen nadzor na meji z Italijo), jeseni pa je na prvem srečanju [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] z mladimi nastopila pred 185.000-glavo množico na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]] v [[Vatikan]]u kot edina tuja gostja in solistka na flavti s [[Simfonični orkester Vatikan|Simfoničnim orkestrom Vatikana]] pod taktirko mons. Frisine. Konec leta 2006 je začela načrtovati izid nove zgoščenke Aqa, ki je izšla leta 2007. Na tej plošči je kot gost sodeloval tudi Ian Anderson. V tem letu ji je uspel tudi nastop z znanim pevcem [[Robert Plant|Robertom Plantom]]. <ref name="RTVSLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/glasbeno-presenecenje-v-kopru/185573 |title=Glasbeno presenečenje v Kopru |accessdate= |date=26.7.2007 |format= |work=www.rtvslo.si }}</ref> Leta 2009 je izšel kompilacijski album z največjimi uspešnicami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |title=Tinkara Kovač je zvezda stalnica na slovenski glasbeni sceni. |accessdate= |date=16.12.2009 |format= |work=mtv.si |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107020838/http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |url-status=dead }}</ref> V letu 2012 je izšel album Rastemo, ki vsebuje predelave uspešnic s področja Slovenije in bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |title=Recenzija albuma Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=7.10.2012 |format= |work=zarolaj.si |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106225404/http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/tinakra-kovac-rastemo-14840 |title=Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=12.9.2012 |format= |work=rockline.si}}</ref> Leta 2013 je kot najboljša izvajalka (po seštevku glasov občinstva in strokovne žirije) prejela nagrado festivala [[Melodije morja in sonca 2013|Melodije morja in sonca]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |title=MMS 2013: Slavje za Tinkaro Kovač |accessdate= |date= |format=6.1.2014 |work=evrovizija.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106234420/http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |url-status=dead }}</ref> V letu 2013 je izšel tudi album Zazibanke z izborom [[Istra|istrskih]], [[Furlanija|furlanskih]] in drugih ljudskih [[uspavanka|uspavank]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |title=Uspavanke kot arhetip spočetja |accessdate= |date=24.1.2013 |format= |work=Primorske novice |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107031252/http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |url-status=dead }}</ref> Leta 2013 je bila ena izmed članic strokovne žirije na Slovenski popevki 2013. Leta 2014 je s skladbo 'Spet/Round And Round'<ref name="Eurosong video">{{navedi splet |url=http://www.eurovision.tv/page/multimedia/videos?id=109563 |title=Tinkara Kovač - Round and round (Slovenia) 2014 LIVE Eurovision Second Semi-Final |accessdate=9.5.2014 |date=8.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> zastopala Slovenijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2014|Pesem Evrovizije]], po zmagi na slovenskem izboru [[EMA]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/zmagovalka-eme-2014-je-tinkara-kovac.html|title= FOTO: Zmagovalka Eme 2014 je Tinkara Kovač!|accessdate=11.3.2014 |date=8.3.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> V predtekmovalnem večeru se ji je uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja,<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija-2014/slovenija-s-tinkaro-v-evrovizijski-finale-vidimo-se-v-soboto/336356|title=Slovenija s Tinkaro v evrovizijski finale! |accessdate= |date=8.5.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> kjer je nato zasedla predzadnje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=1893#Scoreboard|title=Eurovision Song Contest 2014 Grand Final |accessdate=11.5.2014 |date=11.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> Poleti leta 2014 je nastopila na Melodijah morja in sonca, kjer je imela uvodni nastop s pesmijo ''Mars in Venera''. Kmalu po nastopu na Pesmi evrovizije 2014 je izdala novo pesem ''2X2'', ki jo je zapela tudi s Tomažem Klepačem in z Otroškim pevskim zborom OŠ Koper. Skupaj so posneli videospot. Takoj za tem je predstavila skladbo v italijanščini ''Cuori di ossigeno'', ki se je zavihtela na mnoge glasbene lestvice, tudi na italijanske. Na EMI 2015 je skupaj z Darjo Švajger, Nejcem Šmitom in Amayo vodila glasbeno prireditev. Najprej je zapela zmagovalno pesem EME 2014 ''Spet''/''Round and round'', proti koncu pa še ''Cuori di ossigeno''. Bila je tudi članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME 2015. V sredini marca je imela duet s skupino Maraaya, s katero sta posneli priredbo pesmi ''Here for you''. Kmalu potem je izdala novo skladbo z naslovom ''Ocean''. Leta 2015 je bila predsednica strokovne komisije, ki je v času glasovanja na Pesmi Evrovizije prispevala 50% glasov. V finalu Pesmi Evrovizije 2015 je iz Slovenije sporočila slovenske točke glasovanja. S Tjašo Rihter je na Melodijah morja in sonca 2015 v spremljevalnem programu zapela skladbo ''Mars in Venera''. Novembra 2015 je s skupino Perpetuum jazzile posnela 2 priredbi za pesem ''Canzone per te'', in sicer ''Canzone per te'' ter ''Pesem zate''. Posneli so tudi videospot. Na Melodijah morja in sonca je znova slavila leta [[Melodije morja in sonca 2019|2019]] s pesmijo "Bodi z mano do konca", za katero je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. Nesporna dolgoletna priljubljenost v Sloveniji ji je prinesla laskavi naziv princese rock flavte. == Diskografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 1997 || style="white-space: nowrap"|''Ne odhaja poletje'' || Ne odhaja poletje <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Čez Bivje domov <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Počasi se dani <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Lahko bi se zgodilo <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Moški in ženska <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Zmaji letijo visoko <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Glej naprej <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, On je pisal roman <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Znam živet (na tleh) <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Veter z juga <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small> |- | 1999 || style="white-space: nowrap"|''Košček neba'' || Ko bo prišel <small>(Sergej Pobegajlo/Z. Martič/Pobegajlo)</small>, Brez laži <small>(Danilo Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Od zvezd pijan <small>(The Corrs, Oliver Leiber/Tinkara Kovač, Martič/John Shanks, Kovač)</small>, Ko smo skupaj <small>(A. Maraž/Kovač, A. Maraž/Kovač, A. Maraž)</small>, Ti si tu <small>(Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Zakaj <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Legovič)</small>, Nikoli <small>(N. Kokovič/Martič/Kokovič, I. Misdaris, Kovač)</small>, Grem <small>(F. Maraž/Kovač/F. Maraž, Kovač)</small>, Nič je vse <small>(Legovič/T. Letnar/Legovič)</small>, Lahheeiyeee <small>(Pobegajlo/Martič/Pobegajlo)</small>, Nočem več <small>(Kovač/Martič/Kovač, M. Sterže)</small> |- | 2001 || style="white-space: nowrap"|''Na robu kroga'' || Slepa sreča <small>(Dejan Radičevič, Miha Šalehar/Zvezdan Martič/Dejan Radičevič, Miha Šalehar)</small>, S tabo <small>(Tinkara Kovač/Tinkara Kovač/Tinkara Kovač, band)</small>, Most, Skozi zavese srca, Zdaj je čas, Sonce v očeh, Mesec moj in mesec tvoj <small>(ft. Neno Belan)</small>, In sta šla, Pridi spet, Doma |- | 2003 || style="white-space: nowrap"|''O-range'' || Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (Kaj tu dogaja?), Hiša, 1957, Astor café, Jagodne oči, Še tam ne, The Last But One Time, Oranžen dan, MPH, Spezzacuori, Little Wing, Gnezdo iz las |- | 2004 || style="white-space: nowrap"|''Enigma'' || Quello che, Grem, Za ch'o ai, Reason Why, S tabo, Un dì narançon, Madame guitar, Grim, Gnezdo iz las |- | 2007 || style="white-space: nowrap"|''aQa'' || aQaScape, Worldache, Ujeti svet, She, Freedom, Nektar, Down Under, Hijene, Faeton, Movyda, Out of My Suitcase, Kamorkoli greš, Me ni, Wolf's Eyelash |- | 2009 || style="white-space: nowrap"|''The Best Of Tinkara'' || Če je to vse <small>(Andrea F/Andrea F, Tinkara Kovač/Andrea F, Marko Stropnik)</small>, Ljubezen je padla z neba <small>(Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič/Kocjančič, Matjaž Sterže, Andrea F)</small>, Ne odhaja poletje, Znam živet (na tleh), Veter z juga, Ko bo prišel, Brez laži, Zakaj, Grem, Lahheeiyeee, Slepa sreča, S tabo, Sonce v očeh, In sta šla, Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (kaj tu dogaja), Še tam ne, Spezzacuori, Quello che, Ujeti svet, Kamorkoli greš |- | 2012 || style="white-space: nowrap"|''Rastemo'' || Senca <small>(Kocjančič/Mislej-Mef/Avsenik ml., Turk)</small>, Čolnič <small>(Turk/Rupel/Kovač, Turk)</small>, Gvendolina <small>(Bončina/Velkavrh/Radičević, Kovač, Turk)</small>, Krokodili prihajajo <small>(Gojkovič/Đukić, Kovač, Turk/Turk)</small>, En majhen poljub <small>(feat. Pero Lovšin)</small> <small>(Lovšin/Lovšin/Dekleva, Turk)</small>, Rastemo <small>(Brecelj/Brecelj/Turk)</small>, Ti se ljubiš <small>(Bajagić/Bajagić, Kovač, Turk/Turk)</small>, Je to res <small>(Mihajlović-Točak/Mihajlović-Točak, Mislej-Mef/Stropnik, Turk)</small>, Počasen ogenj <small>(Čapovski, Kaevski, Trajkovski/Čapovski, Kaevski, Trajkovski, Kovač/Radičević, Turk)</small>, Plima <small>(Kovačević, Popović/Kovačević, Popović, Misej-Mef/Turk)</small>, Nič novega pod mesecem <small>(Kovačič/Kovačič/Mavri, Stropnik, Kovač, Turk)</small> |- | 2013 || style="white-space: nowrap"|''Zazibanke''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Fa la nanna, Tajnonina, tajnona, Oj, Jelo, Jelice, Sdrindulaile, Naj naj, lipi sin, Pupca je zaspana, Fame le nine, Nana pipin codai, Šla je ženka, Ninna nanna veneta, Curisin, Tutaj, ninaj |- | 2014 || style="white-space: nowrap"|''Round and round/Spet''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Round and round <small>(uradno)</small>, Spet <small>(slov.)</small>, Round and round <small>(it.)</small>, Round and roun <small>(angl.)</small>, Round and round <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(instrumentalno)</small>, Spet <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(mednarodne karaoke)</small>, Round and round <small>(bonus)</small> + Videospot |- | 2016 || style="white-space: nowrap"|''Dober dan, življenje'' || Po zimi - pomlad, Moder let galeba, Mars in Venera, Ocean, Vprašaj me, 2X2, Dober dan, življenje, Skrivnost, Pesem zate, Po zimi, Viento del sur, Om namah shivaya |- | 2017 || style="white-space: nowrap"|''Cuori di ossigeno'' || Marte e Venere, Cuori di ossigeno, La cura è vivere <small>(feat. Bobby Solo)</small>, Vicini, lontani, Canzone per te <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Grim, La malinconia <small>(feat. Kaiti Garbi)</small>, Maldamore <small>(feat. Ian Anderson)</small>, Pietra e schiuma, Che sarà di te, Mille miglia <small>(feat. Vincenzo Vasi)</small>, Quello che, Melù <small>(feat. Gino Santercole)</small>, 1969 base Luna <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Loveache <small>(feat. Ian Anderson)</small> |- | 2021 || style="white-space: nowrap"|''Neskončnost'' <small>(Dallas Records)</small> || A se tukaj svet konča? <small>(Radojevič, Sirk/Kovač)</small>; Slepa sreča <small>(Radičević, Martič)</small>; Še tam ne <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Ko bo prišel <small>(Pobegajlo/Martič)</small>; Grem <small>(Maraž/Kovač)</small>; Sonce v očeh <small>(Pobegajlo, Kovač/Martič)</small>; Spet <small>(Raay/Piš, Kovač/Raay)</small>; Veter z juga <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; Zakaj <small>(Legovič/Mislej)</small>; Če je to vse <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Med začetkom in koncem <small>(Kovač, Toffoloni/Kovač)</small> (feat. Ian Anderson); Grim <small>(Maraž/Zeppieri)</small>; Bodi z mano do konca <small>(Klinar/Kovač)</small>; Senca <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; O, morje <small>(Bindi/Bassignano, Kovač)</small>; Bodi z mano do konca kot morje <small>(Klinar, G. Mihelič, P. Mihelič/Kovač, G. Mihelič/2B)</small> (feat. 2B) |- | 2025 || style="white-space: nowrap"|''Dueti'' || 1. del: slovenska sodelovanja <small>(''Love Song''; ''Do roba in še čez''; ''Samo en majhen poljub mi dej''; ''Klovn''; ''Ni ga več časa''; ''Luč na koncu''; ''Mesec moj in mesec tvoj''; ''Metulj''; ''Dober dan, življenje''; ''Navdih''; ''Pesem zate'')</small>, 2. del: mednarodna sodelovanja <small>(''Maldamore''; ''MPH''; ''Melú''; ''La malinconia'')</small> |} === Kompilacije === * Slovenska popevka 1998 <small>(''Moški in ženska'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Mars in Venera'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Spet''/''Round and Round'')</small> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Odločitev'' * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Moje flavte nežni zvok'' <small>(Robert Vatovec/Tinkara Kovač/Robert Vatovec)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocijančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> − 1. mesto''' * '''[[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Mars in Venera'' <small>(Lea Sirk, Gaber Radojević/Tinkara Kovač/Gaber Radojević)</small> – 1. mesto <small>(37 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2019|2019]]: ''Bodi z mano do konca'' <small>(Aleš Klinar/Tinkara Kovač/Aleš Klinar)</small> – 1. mesto <small>(41 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: ''Do roba in še čez'' <small>(Aleš Klinar/Leon Oblak/Aleš Klinar)</small> - 1. mesto <small>(42 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti (z Aniko Horvat)''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 10. mesto <small>(574 telefonskih glasov)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 2. mesto <small>(62 točk)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Sonce v očeh'' <small>(Tinkara Kovač, Sergej Pobegajlo - Zvezdan Martič - Sergej Pobegajlo)</small> – 5. mesto <small>(18 točk)</small> * '''[[EMA 2014|2014]]: ''Spet/Round and Round'' <small>(Raay - Tinkara Kovač, Hannah Mancini, Tina Piš - Raay)</small> – 1. mesto <small>(7932 telefonskih glasov)</small>''' * [[EMA 2020|2020]]: ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> - 4. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Dečo Žgur)</small> – 3. mesto <small>(1576 glasov)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016#Popevka|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej - Drago Mislej Mef - Anže Rozman)</small> (z Aniko Horvat) === Megahit === * 2003: ''Reason Why'' - 5. mesto == Lestvice največkrat predvajanih skladb v Sloveniji == V spodnji tabeli so podatki SAZAS-a, pri čemer gre v letih: * 1997–2006 za letno lestvico 50 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2007 za letno lestvico 500 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2013–2014 za letno lestvico SloTop50, ki vključuje tako domače kot tuje skladbe {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! rowspan="2"|Pesem !! 1997 !! 1998 !! 1999 !! colspan="2"|2000 !! 2001 !! 2002 !! colspan="2"|2003 !! 2006 !! colspan="2"|2007 || 2013 || 2014 |- ! 100 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 110 || SloTop50 || SloTop50 |- | ''Veter z juga'' || 35. || 6. || — || 25. || — || — || — || — || — || — || 300. || 206. || — || — |- | ''Ne odhaja poletje'' || 42. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 186. || — || — |- | ''Ko bo prišel'' || — || — || 46. || 1. || 2. || 49. || 50. || 44. || — || 34. || 32. || 44. || — || — |- | ''Zakaj'' || — || — || — || 35. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''In sta šla'' || — || — || — || — || — || 3. || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''Sonce v očeh'' || — || — || — || — || — || 16. || — || — || — || — || 300. || 115. || — || — |- | ''Slepa sreča'' || — || — || — || — || — || 36. || 14. || — || — || — || 300. || — || — || — |- | ''Med zemljo in zrakom'' || — || — || — || — || — || — || — || 8. || 31. || — || — || 136. || — || — |- | ''Še tam ne'' || — || — || — || — || — || — || — || 15. || — || — || — || — || — || — |- | ''Mars in Venera'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 48. || — |- | ''Spet'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 7. |} :Legenda: 100 = Nacionalni radio, 110 = Komercialne in nekomercialne radijske postaje == Nagrade == === Zlati petelin === * 1998 ** Pop izvajalec ** Debitant * 2000 ** Pop album (''Košček neba'') ** Skladba leta (''Ko bo prišel'') ** Album leta (''Košček neba'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) ** Izvajalec leta ** Tonska realizacija (''Košček neba'') == Samostojni koncerti == * Čez rob naokrog (Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 16. april 2002) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Čez rob naokrog − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''In sta šla'' * ''Most'' Predstavitev članov banda * ''Veter z juga'' * ''Znam živet (na tleh)'' * ''Gina'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Junak prekomorskih brigad'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Grem'' * ''Slepa sreča'' * ''Lahheeiyeee'' S tabo (videospot) * ''Pridi spet'' * ''Zdaj je čas'' * ''Brez laži'' * ''Počasi se dani'' * ''Little Wing'' (gost: Carlos Núñez) * ''The Wraggle Taggle Gypsies-O!'' (gost: Carlos Núñez) * ''Sonce v očeh'' }} |} * Če je to vse (Kino Šiška, 10. december 2009) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Če je to vse − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Če je to vse'' * ''Ko bo prišel'' * ''Ljubezen je padla z neba'' * ''Od zvezd pijan'' * ''Kamorkoli greš'' * ''She'' * ''Kjer ste vi (kaj tu dogaja?)'' * ''Reason Why'' * ''Most'' Če je to vse (glasbeni videospot) * ''Ne odhaja poletje'' * ''Spezzacuori'' * ''Grem'' * ''Hijene'' * ''S tabo'' * ''Slepa sreča'' * ''Down Under'' * ''Lahheeiyeee'' * ''Ujeti svet'' * ''Med zemljo in zrakom'' }} |} * Tinkara Kovač in band - koncert ob 20. obletnici albuma O-range (Kino Šiška, 26. oktober 2024) == Zasebno življenje == Formalni glasbeni študij je kot diplomirana profesorica flavte zaključila na Konzervatoriju Giuseppe Tartini v [[Trst|Trstu]]. Živi na [[Kras (območje)|Krasu]]. Z bivšim možem, arhitektom Matejem Mljačem, imata hčeri Galo (*2009) in Almo (*2013).<ref name="24ur">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/tinkara-kovac-rodila-deklico.html |title=Tinkara Kovač rodila deklico |accessdate= |date=31.3.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref name="Delo"></ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih flavtistov]] * [[SloTop50 2014]] == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [http://www.tinkara.net/ Uradna spletna stran] * [http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ O Tinkari Kovač na portalu primorci.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106221034/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ |date=2014-01-06 }} * [http://www.youtube.com/results?search_query=tinkarakova%C4%8D&sm=3 Tinkara Kovač na youtube] {{start box}} {{succession box | before = [[Nuša Derenda]] | title = [[Melodije morja in sonca]] | years = 2013 | after = [[Rudi Bučar]] }} {{end box}} {{start box}} {{s-ach|aw}} {{succession box | before = [[Hannah Mancini]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2014 | after = [[Maraaya]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Tinkara}} [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski flavtisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] pppgju3tzct2focvuwn50l5583rd80g Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2 2 111969 6768647 6670546 2026-10-22T18:45:21Z Pinky sl 2932 6768647 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{short description|Armenian Paralympic athlete}} {{Infobox sportsperson | name = Greta Vardanyan | image = <!-- name.jpg --> | image_size = <!-- only when absolutely necessary --> | alt = | caption = | header_color = | text_color = <!-- Personal information --> | birth_name = Greta Khndzrtsyan | full_name = <!-- if different than name/birth_name --> | nickname = | national_team = [[Armenia]] | ethnicity = | citizenship = | birth_date = {{birth date and age|1986|2|20}} | birth_place = | education = [[Armenian State Pedagogical University]] | occupation = [[Psychologist]] | years_active = | employer = | agent = | height = <!-- X cm, X m, or X ft Y in (automatic conversion) plus optional year and reference --> | weight = <!-- X kg, X lb, or X st Y lb (automatic conversion) plus optional year and reference --> | spouse = | life_partner = | other_interests = | website = <!-- {{URL|www.example.com}} --> | module = <!-- Sport --> | country = Armenia | sport = [[Powerlifting]] | disability = Above knee amputation on both legs | disability_class = | weight_class = 55 kg | weight_class_type = | rank = | event = | event_type = | university_team = | college_team = | league = World Para Powerlifting World Cup | league_type = | coach = Samson Khachatryan | retired = | coaching = | module2 = <!-- Achievements and titles --> | worlds = | regionals = | nationals = | olympics = | paralympics = | commonwealth = | highest_ranking = | personal_best = <!-- Medal record --> | show_medals = | medal_templates = | medal_templates_title = }} '''Greta Vardanyan''' (born February 20, 1986) is an [[Armenia]]n [[powerlifter]] and [[Para-alpine skiing|Para-alpine skier]]. She has competed on four occasions for Armenia at the [[Paralympic Games]], one [[Winter Paralympics|Winter]] and three [[Summer Paralympics|Summer]]. Vardanyan was the flag bearer on each occasion when she attended a Summer Games. ==Early life== Greta Vardanyan (née Khndzrtsyan) was born on February 20, 1986.<ref name="news.am"/> When she was two, she was injured in the [[1988 Armenian earthquake]].<ref name="allfemale">{{cite news|last1=Aghanjanian|first1=Liana|title=Armenia's All-Female Team at 2012 Paralympics|url=http://www.ianyanmag.com/armenias-all-female-team-at-2012-paralympics/|accessdate=November 12, 2017|work=ianyan|date=August 31, 2012}}</ref> As a result, both her legs were amputated above the knee.<ref>{{cite web|title=Athlete Bio|url=https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|archive-date=November 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113003206/https://www.paralympic.org/asp/lib/TheASP.asp?pageid=8937&sportid=515&personid=1014578|url-status=dead}}</ref> Vardanyan's parents and siblings died due to injuries sustained in the earthquake.<ref name=ysu>{{cite web|title=Student Council-Pyunik: New Format of Cooperation|url=http://ysu.am/news/en/G8wGoLlV3wXDhpnfwrDRSMkN8b|publisher=YSU News|accessdate=November 12, 2017|date=January 18, 2011}}</ref> ==Sporting career== ===Para-alpine skiing=== Vardanyan started to compete in sports in 1993, initially in [[para-alpine skiing]]. She was spotted, and between 2002 and 2005 she took part competitively in the United States.<ref name="erit"/> Still using her [[maiden name]], she was one of two athletes competing for [[Armenia at the 2006 Winter Paralympics|Armenia]] at the [[2006 Winter Paralympics]] in [[Turin]], Italy.<ref>{{cite web|title=The Armenian National Team of Paralympic Games Leaves for Torino|url=http://parliament.am/news.php?cat_id=1&NewsID=1683&year=&lang=eng|publisher=National Assembly of Armenia|accessdate=November 12, 2017|date=March 3, 2006}}</ref> Vardanyan took part in the [[Alpine skiing at the 2006 Winter Paralympics – Women's giant slalom|women's sitting giant slalom]], finishing with an overall time of 3:43.29 in 11th position.<ref>{{cite news|title=Results Day 9 – March 19|url=http://www.cbc.ca/paralympics/results/|accessdate=November 12, 2017|work=CBC.ca}}</ref> ===Weightlifting=== She began competing in [[Olympic weightlifting|weightlifting]] professionally in 2005, and took part in her first international competition two years later,<ref name="news.am"/> when at the European Open Championships in Greece, she placed second in her weight class and won a silver medal.<ref name=ysu/> Her first [[Summer Paralympics]] came in [[Beijing]], China, in [[2008 Summer Paralympics|2008]]. She was selected to be the [[2008 Summer Paralympics national flag bearers|flag bearer]] for [[Armenia at the 2008 Summer Paralympics|Armenia]] during the Parade of Nations in the [[2008 Summer Paralympics opening ceremony|opening ceremony]].<ref>{{cite web|title=Beijing 2008 Paralympic Games Opening Ceremony - Flagbearers List|url=http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|publisher=Paralympic.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080909184931/http://www.paralympic.org/release/Main_Sections_Menu/News/Press_Releases/Flagbearers_List_Opening_Ceremony_Final_5_Sept1.pdf|archivedate=September 9, 2008}}</ref> Vardanyan did not place in the [[Powerlifting at the 2008 Summer Paralympics – Women's 48 kg|women's 48 kg]] weight class after failing to lift {{convert|80|kg|lb}} on three occasions.<ref>{{cite web|title=Powerlifting Women's 48 kg|url=http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|publisher=Beijing 2008|accessdate=November 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903163014/http://results.beijing2008.cn/WRMP/ENG/INF/PO/C73/POW048000.pdf|archivedate=3 September 2012|date=September 10, 2008}}</ref> In 2012, she was chosen as part of a female only team, alongside swimmer [[Maga Hovakimyan]], for [[Armenia at the 2012 Summer Paralympics|Armenia]] to compete in the [[2012 Summer Paralympics]] in London, England.<ref name="allfemale"/> For the second time, she was selected as the flag bearer for Armenia at the [[2012 Summer Paralympics Parade of Nations|Parade of Nations]] during the [[2012 Summer Paralympics opening ceremony|opening ceremony]].<ref>{{cite web|title=List of Opening Ceremony flag bearers|url=https://www.paralympic.org/news/list-opening-ceremony-flag-bearers|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=August 29, 2012}}</ref> Vardanyan finished outside of the medal positions, having lifted a weight of {{convert|82|kg|lb}} in the [[Powerlifting at the 2012 Summer Paralympics – Women's 48 kg|Women's 48 kg]] competition.<ref>{{cite web|title=Paralympic Games: Greta Vardanyan didn't win medal|url=http://lurer.com/?l=en&p=38484|publisher=Lurer.com|accessdate=November 12, 2017|date=September 1, 2012}}</ref> Vardanyan was once again selected to compete for [[Armenia at the 2016 Summer Paralympics|Armenia]] at the [[2016 Summer Paralympics]], in [[Rio de Janeiro]], [[Brazil]]. As with the previous two games, she was chosen as her nation's flag bearer in the [[2016 Summer Paralympics Parade of Nations|Parade of Nations]].<ref>{{cite news|title=Greta Vardanyan is Armenia's flag bearer at Rio Paralympics|url=http://sport.mediamax.am/en/news/rio/19760|accessdate=November 12, 2017|work=MediaMax Sport|date=September 8, 2016}}</ref> She finished in fifth place in her weight class, her heaviest lift being {{convert|96|kg|lb}} out of her three successful attempts.<ref>{{cite web|title=Greta Vardanyan took the 5th place at the Summer Paralympic Games|url=http://msy.am/en/noroutyounner/greta-vardanyany-amarayin-paralimpik-khagh.html|publisher=Republic of Armenia Ministry of Sport and Youth Affairs|accessdate=November 12, 2017|date=September 14, 2016}}</ref> Vardanyan finished in second place at the opening event of the World Para Powerlifting World Cup in 2017, held in [[Eger]], [[Hungary]]. Taking part in the 55&nbsp;kg class, she lifted {{convert|85|kg|lb}}, only beaten by Chile's Camila Campos with a lift of {{convert|92|kg|lb}}.<ref>{{cite web|title=Tunkel victorious at home powerlifting World Cup|url=https://www.paralympic.org/news/tunkel-victorious-home-powerlifting-world-cup|publisher=Paralympic.org|accessdate=November 12, 2017|date=May 4, 2017}}</ref> ==Personal life== Vardanyan is married and has a daughter.<ref name="news.am">{{cite news|title=London Paralympics 2012: Armenian athletes – Greta Vardanyan (PHOTOS)|url=https://sport.news.am/eng/news/10079/london-paralympics-2012-armenian-athletesgreta-vardanyan-photos.html|accessdate=November 12, 2017|work=News.am|date=August 24, 2012}}</ref> She lives in [[Gyumri]], [[Shirak Province]], with her family.<ref name=ysu/> Outside of sports, she is a [[psychologist]], having studied at the [[Armenian State Pedagogical University]]<ref name="erit">{{cite news|title="I am simply a European vice champion"|url=http://www.erit.am/news/en/6507|accessdate=November 12, 2017|work=Erit.am|date=January 19, 2011|archive-date=October 22, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191022080227/http://www.erit.am/news/en/6507|url-status=dead}}</ref> ==References== {{reflist|30em}} {{DEFAULTSORT:Vardanyan, Greta}} <!-- [[Category:Living people]] [[Category:1986 births]] [[Category:Sportspeople with limb difference]] [[Category:Alpine skiers at the 2006 Winter Paralympics]] [[Category:Powerlifters at the 2008 Summer Paralympics]] [[Category:Powerlifters at the 2012 Summer Paralympics]] [[Category:Powerlifters at the 2016 Summer Paralympics]] [[Category:Sportspeople from Gyumri]] [[Category:Female powerlifters]] [[Category:Armenian female alpine skiers]] [[Category:Armenian people with disabilities]] [[Category:Armenian psychologists]] [[Category:Armenian women psychologists]] --> 2amxn6x6om05dwqgfzanyprfpori2w9 Božidar Jezernik 0 113020 6768542 6768119 2026-10-22T13:08:48Z ~2026-45085-22 264465 6768542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], magistriral (1982) in doktoriral (1987) pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta ter se pol leta izpopolnjeval iz antropologije na London School of Economics and Political science (LSE). Sprva je delal na Republiškem komiteju za kulturo in na CK ZKS, leta 1983 pa se je zaposlil na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je kasneje pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri v sedanji [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. Tam je predaval od 1984/85, od 1993 kot izredni in od 1999 kot redni profesor, sprva etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, nato etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. Bil je predstojnik oddelka, v letih 2003-07 [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2015 [[Murkova nagrada|Murkovo nagrado]], 2023 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, ki mu je že 2015 podelila zlato plaketo. 2023 je dobil tudi nagrado ''dr. Jerzyja Skowroneka'', ki jo podeljuje Inštitut za slovansko filologijo v Krakovu. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'' (1999). * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999). * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] 7l3sn1usnogyme5e23r6llmdf3fbjoz Internet Movie Database 0 113901 6768780 6616802 2026-10-23T07:55:48Z Erardo Galbi 166658 Logotip 6768780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = Internet Movie Database | logo = IMDB Logo 2016.svg | url = http://www.imdb.com/ | commercial = da | type = spletna baza filmov in TV oddaj | language = angleščina | registration = | owner = [[Amazon.com]] | author = [[Col Needham]] | launch date = 17. oktober [[1990]] | current status = aktivno | revenue = | alexa = {{decrease}} 73 ({{as of|2021|11|27}}) <ref name="alexa">{{navedi splet |title=IMDB.com Traffic, Demographics and Competitors - Alexa |url=https://www.alexa.com/siteinfo/IMDB.com |website=www.alexa.com |accessdate=2021-11-27 |language=en |archive-date=2019-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191021003318/https://www.alexa.com/siteinfo/imdb.com |url-status=dead }}</ref> }} '''Internet Movie Database''' ('''IMDb''') je [[splet]]na [[podatkovna baza]] o [[film]]ih in televizijskih programih ter filmskih igralcih. Spletišče je od leta 1998 v lasti [[Amazon.com|Amazona]], deluje pa od leta 1990. Decembra 2006 je IMDb imel podatke o 889.844 filmih in 2.283.287 ljudeh iz filmskega sveta. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.imdb.com/ Internet Movie Database] {{normativna kontrola}} {{www-stub}} [[Kategorija:Filmska spletišča]] [[Kategorija:Spletne podatkovne zbirke]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Amazon.com]] 71kggrfbyxkcldj7mp39u1ne91fpguu Rouen 0 116173 6768720 6723599 2026-10-22T22:05:31Z Marko3 1829 /* V fikciji in popularni kulturi */ 6768720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina |commune status = [[Seznam mest v Franciji|Mesto]] |arrondissement=Rouen |canton=sedež sedmih kantonov<br />Rouen-1 .. Rouen-7 |INSEE=76540 |postal code=76000, 76100 |mayor=Valérie Fourneyron |term=2008-2014 |intercommunality=Aglomeracija Rouen |elevation m=10 |elevation min m=2 |elevation max m=152 |coordinates = <!-- wikipodatki --> |population = {{France metadata Wikidata|population_total}} |population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} |population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} }} '''Rouen''' je zgodovinsko [[glavno mesto]] nekdanje pokrajine [[Normandija|Normandije]], sedanje severozahodne [[Francija|francoske]] [[Seznam francoskih regij|regije]] [[Zgornja Normandija|Zgornje Normandije]], [[Občine Francije|občina]] in [[prefektura (Francija)|prefektura]] [[Seine-Maritime|departmaja Seine-Maritime]]. Mesto z okolico ima po podatkih iz leta 1999 518.316 prebivalcev, mestno jedro pa 112.000 (2019). == Zgodovina == Neznan [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]], so Rouen ustanovila [[Galija|galska]] plemena Veliocasses, ki so nadzorovala veliko območje v spodnjem delu doline [[Sena|Sene]], za katerimi so ohranjene sledi njihovega imena kot Vexin. Klicali so ga ''Ratumacos;''<ref>''Ratu-'' is not well explained; ''-macus, magus'' is a familiar [[toponym]]ic suffix signifying "plain".</ref> Rimljani so ga imenovali ''Rotomagus.''<ref>As in [[Ammianus Marcellinus]] and the ''[[Notitia dignitatum]]''; other variants: ''Ratomagos'' (Ptolemy, ''Geography''), ''Ratomagos'' ([[Antonine Itinerary]], [[Tabula Peutingeriana]]).</ref> Rimski Rotomagus je bil drugo mesto [[Lugdunska Galija |Lugdunske Galije]] za samim Lugdunumom ([[Lyon]]om). V skladu z reorganizacijo cesarstva v času [[Dioklecijan]]a, je Rouen postal glavno mesto razdeljene pokrajine Lugdunska Galija II in dosegel apogee rimskega razvoja, z [[amfiteater|amfiteatrom]] in [[Rimske terme|termami]], od katerih so ohranjeni temelji. V 5. stoletju je postal sedež [[škofija|škofije]] in pozneje glavno mesto [[Merovingi|Merovinške]] [[Nevstrija|Nevstrije]]. === Srednji vek === Od svojega prvega vdora v spodnji del dolini Sene leta 841,<ref>Recorded in the [[Fontenelle Abbey|chronicle of Fontenelle Abbey]].</ref> so [[Vikingi]] preplavili Rouen, dokler se nekateri od njih niso dokončno naselili in ustanovili kolonijo z Rollom na čelu (ustanovitelj in prvi vladar Vikinške kneževine, ki je kmalu postala znana kot Normandija), ki je bil nominiran grof Rouena od kralja Frankov v letu 911. V 10. stoletju je Rouen postal glavno mesto vojvodine Normandije in rezidenca vojvod, dokler ni [[Viljem Osvajalec]] svoj grad uredil v [[Caen]]u. V zgodnjih 1100. je mesto doseglo velikost 30.000 prebivalcev.<ref name="google">{{navedi knjigo|title=Approach the Throne: |author=Lane, M.Y.|date=2013|publisher=CreateSpace Independent Publishing Platform|isbn=9781482705744|url=http://books.google.dk/books?id=cKTcCI3GgykC|page=378|accessdate=10 October 2014}}</ref> Leta 1150 je Rouen prejel svojo ustanovno listino, ki mu je omogočila samoupravo. V 12. stoletju je bil Rouen verjetno mesto judovske [[Ješiva]] (talmudske šole za študente od najstniških do začetka dvajsetih let). V tistem času je v mestu živela okoli 6.000 Judov, kar je bilo približno 20 % celotnega prebivalstva. Poleg tega je bilo veliko število Judov raztresenih okoli drugih 100 skupnosti v Normandiji. Dobro ohranjeni ostanki srednjeveške židovske stavbe, ki bi lahko bila Ješiva, so odkrili leta 1970 pod Rouenskim sodiščem. [[File:Brazilian ball for Henry II in Rouen October 1 1550.jpg|thumb|left|Kraljevi vstop Henrika II. Francoskega v Rouen, 1. oktober 1550.<ref>Bill Marshall, Cristina Johnston, ''France and the Americas: culture, politics, and history'' Volume 3, p. 185</ref>]] Leta 1200 je požar uničil del stare romanske stolnice, ostal je Sv. Romaina stolp, stranske verande od spredaj in del cerkvene ladje. Nova gradnja sedanje gotske [[Stolnica Notre-Dame v Rouenu |stolnice v Rouenu]] se je začela v [[cerkvena ladja|ladji]], [[transept]]u, [[prezbiterij|kor]]u in najnižjem odseku stolpa z lanterno. 24. junija 1204 je Filip. II Augustus Francoski vkorakal v Rouen in Normandijo aneksiral k francoskemu kraljestvu. Padec Rouena je pomenilo konec statusa države Normandije. Porušen je bil normanski grad in ga nadomestil s svojim, Château Bouvreuil, zgrajenem na mestu galsko-rimskega amfiteatra.<ref>With the exception of the tower associated with Joan of Arc, which was restored by [[Viollet-le-Duc]], the castle was destroyed at the end of the fifteenth century, its stones used for other buildings.</ref> Tekstilna industrija se je razvila na osnovi volne uvožene iz Anglije, za katero so s severno Flandrijo in vojvodstvom Brabant vedno tekmovali v iskanju svojega trga na sejmih v Champagni. Rouen je bil za svojo blaginjo hvaležen rečnemu prometu po Seni, kjer je užival monopol, ki je bil dosežen kot v višje ležečem Parizu. Vino in pšenico so izvažali v Anglijo, v zameno za cink in volno. V 14. stoletju je urbani prepir ogrožal mesto: leta 1291 je bil umorjen župan in izropane plemiške rezidence v mestu. Filip IV. je ponovno uvedel red in z listino zatrl mestni statut in donosen monopol rečnega prometa, vendar pa je bil povsem pripravljen da Rouenčanom odproda njihove nekdanje svoboščine leta 1294. Leta 1306 se je odločil, da iz Rouena iztisnejo judovsko skupnost, ki je štela od pet ali šest tisoč ljudi v mestu s 40.000 prebivalci.<ref name="google2">{{navedi knjigo|title=French: From Dialect to Standard|author=Lodge, R.A.|date=1993|publisher=Routledge|isbn=9780415080712|url=http://books.google.dk/books?id=I66PYv72T48C|page=143|accessdate=10 October 2014}}</ref> [[File:Encorbellement-primitif.JPG|thumb|Preproste predalčne lesene hiše iz 14. st., rue du Petit Mouton]] Leta 1389 je potekala druga urbana revolucija, ''Harelle''. To je bil del razširjenega upora v Franciji tistega leta in je bil še enkrat zatrt z odvzemom čarterskih in rečno-prometnih privilegijev Rouenu. [[File:Rouen porcelain mustard cup end of the 17th century arms of Asselin de Villequiers.jpg|thumb|Rouenski porcelan je bil najboljši v Franciji konec 17. st.]] Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] 19. januarja 1419 se je Rouen predal angleškemu kralju [[Henrik V. Angleški|Henriku V.]], Normandija pa je postala del Anglije. Rouen je postal glavno mesto angleške oblasti v okupirani Franciji in ko je vojvoda Bedfordfordki, John Lancaster dobil [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]], jo je maja 1430 vrgel v zapor. Poslana je bila na sojenje v mestu na božič leta 1430. Po dolgem sojenju na cerkvenem sodišču, je bila obsojena. Kazen, sežig na grmadi, je bila izvedena 30. maja 1431, kjer je večina prebivalcev podprla vojvodo Burgundskega, da je Ivana Orleanska kraljev sovražnik. Kralj [[Karel VII. Francoski]] je ponovno zavzel mesto leta 1449, 18 let po smrti Ivane Orleanske in po 30 letih angleške zasedbe. V istem letu je bil mladi [[Henrik VI. Angleški]] okronan za kralja Anglije in Francije v Parizu, pred prihodom v Rouen, kjer ga je z odobravanjem sprejela množica. === Renesansa === Ladjedelnice, kjer je bila aktivnost v času stoletne vojne upočasnjena, so se še enkrat razvile, kot tudi cerkev Saint-Maclou, ki je bila pod angleško okupacijo, in je bila končana v obdobju renesanse. Ladja cerkve svetega Ouena je bila zaključena nazadnje, vendar brez fasade, ki sta jo obdajala stolpa. V tem času je bila zgrajena ''Salle des pas-perdus'' (neke vrste čakalnica ali preddverje) prejšnjega sodišča. Celotna stavba je bila zgrajena v razposajenem gotskem slogu, v katerega so bili vključen prvi dekorativni elementi, ki so značilni za renesančni slog prav v začetku 16. stoletja. V tistem času je bil Rouen najbolj naseljeno mesto za [[Pariz]]om, [[Marseille|Marseillom]] in [[Lyon]]om. Rouen je bil tudi ena od normanskih zibelk umetniške [[renesansa|renesanse]], zlasti tista pod pokroviteljstvom nadškofov in finančnikov mesta. Gospodarska rast mesta ob koncu 15. stoletja je bila v glavnem posledica tekstilne industrije, pa tudi za razvoja industrije [[svila|svile]] in [[metalurgija|metalurgije]]. Ribiči iz Rouena so pluli do Baltika, da bi lovili sledi. Sol so uvažali iz Portugalske in Guérande (srednjeveško mesto, ki se nahaja v departmaju Loire-Atlantique v zahodni Franciji). Tekstil so prodajali v Španiji, ki je zagotavljala tudi volno, družina [[Medičejci |Medičejcev]] pa je Rouen uporabljala kot glavno pristanišče za prodajo ''rimskega aluma'' (vrsta [[galun]]a). Na začetku 16. stoletja je Rouen postal glavna francoska vrata, skozi katera je potekalo trgovanje z Brazilijo, v glavnem za uvoz tekstilnih barvil. Do leta 1500 je bilo v mestu delovalo deset tiskarskih delavnic, po namestitvi prve šestnajst let prej. === Vojna za vero === V letih po 1530 je del populacije v Rouenu pripadal [[Kalvinizem|kalvinistom]]. Člani reformirane cerkve, ki so zastopali četrtino do tretjino celotne populacije, je bila pomemben del, vendar še vedno manjšina. Leta 1550 je kralj Henrik II. uprizoril zmagoslavni vstop v Rouenu, po vzoru antičnega rimskega in še posebej v primerjavi s tretjim [[Pompej Veliki|Pompejevim]] zmagoslavjem leta 61 pred našim štetjem v Rimu.<ref>Beard, 31. See 32, Fig. 7 sodoben opis Henrikove "romanizirane" procesije.</ref> Vendar pa to ni bilo dovolj, saj je za dolgo ohranil kraljevsko oblast v mestu. Od 1560 dalje so se napetosti med [[Protestanti|protestantsko]] in [[Katoliki|katoliško]] skupnostjo naraščale do pokola v Vassyju v prvi od [[Francoske verske vojne|francoskih verskih vojn]]. Dne 15. april 1562 so protestanti vstopili v mestno hišo in vrgli ven osebnega predstavnika kralja. V maju je izbruhnil [[ikonoklazem]] (razbijanje kipov). 10. maja so katoliški člani mestnega sveta pobegnili iz Rouena. Katolike so prijeli in zaprli v utrdbo Sv. Katarine. Obe strani sta se zatekli k taktiki terorizma. V tem trenutku so protestantske mestne oblasti zahtevale pomoč od kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I. Angleške]]. V skladu s »Pogodbo iz Hampton Courta«, ki jo je podpisala 20. september 1562 s [[Hugenoti]], je Anglija poslala vojake v podporo protestantom in ti so zasedli Le Havre. 26. oktobra 1562 so francoski kraljevi vojaki ponovno zavzeli Rouen in ga izropali v treh dneh. Novica o [[Šentjernejska noč |pokolu na dan sv. Jerneja]] je dosegla Rouen konec avgusta 1572. Hennequier se je skušal izogniti pokolu protestantov, ki so jih ustrelili v različnih zaporih. Med 17 in 20. septembrom so množice vdrle vrata v zaporih in pomorile protestante, ki so jih našli v notranjosti. Mesto je še večkrat napadel [[Henrik IV. Francoski]] , vendar se je upiralo, predvsem med obleganjem decembra 1591 do maj 1592, s pomočjo španske vojske, ki jo je vodil [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski]]. === Klasična doba === Stalna državna blagajna Normandije, ki jo je leta 1499 v Rouenu namestil George Amboise, se je preoblikovala v regionalno administracijo pod Francem I. leta 1515 in bila vse do revolucije upravno središče regije. Imela sodne, zakonodajne in izvršilne pristojnosti v normanskih zadevah in podrejena samo tajnemu svetu. Imela je tudi pooblastilo upravljati francosko Kanado. 16. in 18. stoletje sta prinesla blaginjo prek trgovine s tekstilom in povečano uporabo pristaniških zmogljivosti. Leta 1703 je bila oblikovana Normanska trgovinska zbornica. Čeprav ni imel univerze, je Rouen postal pomembno intelektualno središče zaradi svojih cenjenih šol visokošolskega izobraževanja. Leta 1734 je bila ustanovljena šola za kirurgijo (druga, v Parizu je bila prva ustanovljena leta 1724). Leta 1758 je bila odprta nova bolnišnica na zahodu mesta, ki je nadomestila staro srednjeveško, tisto, ki se je nahaja na južni strani katedrale in je postala premajhna. === Moderna doba === [[File:Normandie Seine Rouen2 tango7174.jpg|thumb|left|Mestna hiša in cerkev Sv. Ouen, Rouen]] V francosko-pruski vojni leta 1870 so Rouen zasedli Prusi. V času prve svetovne vojne so Britanci uporabljali Rouen kot podporno bazo, v njem je bilo veliko vojaških bolnišnic. Mesto je bilo močno poškodovano med drugo svetovno vojno – približno 45 % je bilo uničenega. V juniju 1940 je območje med katedralo Notre-Dame in reko Seno gorelo 48 ur, ker Nemci niso omogočili dostopa gasilcem do požara. Druga področja so bila poškodovana med marcem in avgustom 1944, tik pred in med bitko v Normandiji, ki se je končala na levem bregu Sene z uničenjem več polkov pripadnikov nemško 7. armade. Katedrala in več pomembnih spomenikov Rouen je bilo poškodovanih zaradi zavezniških bombnih napadov. Med nemško okupacijo je imela nacistična Nemčija sedež ''Kriegsmarine'' v četrti château, kjer je sedaj poslovna šola ''École Supérieure de Commerce de Rouen''. Mesto so osvobodili Kanadčani 30. avgusta 1944 po zlomu Normandije. == Geografija == [[Slika:Arrondissement de Rouen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]] Mesto leži v severozahodni Franciji ob reki [[Sena|Seni]] in njenih manjših pritokih ''Aubette'', ''Robec'' in ''Cailly''. == Administracija == Rouen je sedež sedmih kantonov: * ''Kanton Rouen-1'' (del občine Rouen: 19.964 prebivalcev), * ''Kanton Rouen-2'' (del občine Rouen: 13.643 prebivalcev), * ''Kanton Rouen-3'' (del občine Rouen: 12.033 prebivalcev), * ''Kanton Rouen-4'' (del občine Rouen: 11.153 prebivalcev), * ''Kanton Rouen-5'' (del občine Rouen: 15.671 prebivalcev), * ''Kanton Rouen-6'' (del občine Rouen: 20.682 prebivalcev), * ''Kanton Rouen-7'' (del občine Rouen: 13.446 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Bois-Guillaume]], [[Boos, Seine-Maritime|Boos]], [[Buchy, Seine-Maritime|Buchy]], [[Caudebec-en-Caux]], [[Caudebec-lès-Elbeuf]], [[Clères]], [[Darnétal]], [[Doudeville]], [[Duclair]], [[Elbeuf]], [[Grand-Couronne]], [[Grand-Cuevilly]], [[Maromme]], [[Mont-Saint-Aignan]], [[Notre-Dame-de-Bondeville]], [[Pavilly]], [[Le Petit-Quevilly|Petit-Quevilly]], [[Saint-Étienne-du-Rouvray]], [[Sotteville-lès-Rouen|Sotteville-lès-Rouen-Vzhod/Zahod]], [[Yerville]] in [[Yvetot]] s 608.671 prebivalci. == Znamenitosti == Rouen je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest. [[Victor Hugo]] je Rouen poimenoval za »mesto stoterih zvonikov« (''la ville aux cent clochers''), [[Stendhal]] za gotske [[Atene]]. [[Slika:Gros Horloge10.jpg|thumb|right|250px|Astronomska ura, na ''Rue des Gros Horloge'']] * [[Francoska gotska arhitektura|gotska]] [[Stolnica Notre-Dame v Rouenu|stolnica Notre-Dame]] z začetkom gradnje v letu 1202, s ''Tour de Beurre'' (maslenim stolpom), ki so ga financirali s prodajo odpustkov za porabo masla v postnem času. ob njenem dokončanju je bila s 151 metri najvišja zgradba na svetu (1876–1880). V njej je shranjeno srce [[Rihard Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]]. Je sedež Rouenskih nadškofov. Gotsko pročelje stolnice (končano v 1500), je bil predmet serije slik Clauda Moneta, od katerih so nekatere razstavljena v Musée d'Orsay v Parizu. * ''Gros Horloge'', [[astronomska ura]] iz 16. stoletja, čeprav nekateri trdijo, da je precej starejša (1389); * cerkev Saint Ouen (12.–15. stoletje); * [[cerkev sv. Maclouja, Rouen|cerkev sv. Maclouja]] ({{langx|fr|Église Saint-Maclou de Rouen}}) iz 15. stoletja; * ''[[Sodna palača, Rouen|Palais de Justice]]'', sodna palača, nekdaj sedež normanskega [[Parlament]]a (francoskega sodišča); * sodobna cerkev sv. Ivane Orleanske v središču trga ''Place du Vieux Marché'', oblikovana kot grmada. V Rouenu je veliko muzejev: * muzej lepih umetnosti in keramike, ki hrani čudovito zbirko keramike in porcelana, po kateri je bil Rouen znan med 16. in 18. stoletjem; * Muzej mornarice Rouena je pomorski muzej, ki se nahaja v pristaniškem hangarju št. 13 (na obrežju ''Quai Émile Duchemin''); * [[Muzej lepih umetnosti v Rouenu]] ({{langx|fr|Musée des Beaux-Arts de Rouen}}), umetnostni muzej s slikami znanih slikarjev, kot sta Claude Monet in Géricault; * Musée maritime fluvial et portuaire - muzej o zgodovini pristanišča Rouen in navigacije; * Musée des antiquités, umetnostni in zgodovinski muzej z lokalnimi deli od bronaste dobe do renesanse; * Musée de la céramique, Musée Le Secq des Tournelles ... Jardin des Plantes de Rouen je znan botanični vrt, nekoč v lasti škotskega bankirja Johna Lawa in datira v sedanji obliki v leto 1840. Bil je mesto skoka s padalom iz balona leta 1817, ki ga je izvedel Elisa Garnerin. == Šport == Na dirkališču [[Rouen-Les-Essarts]] blizu Rouena je petkrat potekala dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] za [[Velika nagrada Francije|Veliko nagrado Francije]], zmagali so [[Alberto Ascari]] leta [[Velika nagrada Francije 1952|1952]], [[Juan Manuel Fangio]] leta [[Velika nagrada Francije 1957|1957]], [[Dan Gurney]] v letih [[Velika nagrada Francije 1962|1962]] in [[Velika nagrada Francije 1964|1964]] ter [[Jacky Ickx]] na zadnji dirki tu leta [[Velika nagrada Francije 1968|1968]]. [[Slika:Pont Boieldieu - Rouen.jpg|thumb|right|250px|Most Pont Boieldieu nad Seno]] ==Transport == [[File:Rouen Citadis trams II.jpg|thumb|Tramvaj]] Glavni vlaki obratujejo od Gare de Rouen-Rive-Droite do Le Havra in Pariza, regionalni vlaki vozijo v Caenu, Dieppe in druge lokalne kraje v Normandiji. Dnevno vozijo neposredni vlaki do Amiensa in Lilla in TGV (hitri vlak) dnevno povezuje Lyon in Marseille. Mestni prevoz v Rouenu sestavljata [[tramvaj]] in [[avtobus]]. Tramvaj vozi po dveh linijah od predora do mestnega središča. Rouen ima tudi sistem TEOR (''Transport Est-Ouest Rouennais'') kjer se avtobusi navezujejo na tramvaja z TCAR (''Transports en commun de l'agglomération rouennaise''), hčerinskim podjetjem Veolia Transport. Rouen ima svoje letališče, ki služi predvsem notranjim povezavam, kot tudi mednarodnih destinacijam v Evropi. Reka Sena je glavna plovna pot za povezavo pomorskega tovora v pristanišče Rouen. Trajektna pristanišča za prečkanje Kanala - Caenu, Le Havre, Dieppe (50 minut) in Calais, ter predor pod Rokavskim prelivom - so na dosegu prevožene razdalje (dve in pol ali manj). == Pobratena mesta == *{{flagicon|POL}} [[Gdańsk]], Poljska, od 1992<ref name="Gdańsk">{{navedi splet|url=http://www.gdansk.pl/samorzad,62,733.html|title=Gdańsk Official Website: 'Miasta partnerskie'|publisher=|language=pl, en|accessdate=11 July 2009|archive-date=2013-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723091807/http://www.gdansk.pl/samorzad%2C62%2C733.html|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Cleveland]], ZDA<ref name="Cleveland sisters">{{navedi splet|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Cleveland,%20Ohio|title=Sister Cities International (SCI) |publisher=Sister-cities.org |date= |accessdate=21 April 2013}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Hanover]], Nemčija<ref name="Hanover">{{navedi splet|url=http://www.hannover.de/de/buerger/entwicklung/partnerschaften/staedte_regionspartnerschaften/index.html|title=Hanover – Twin Towns|publisher= |language=de|accessdate=17 July 2009}}</ref> *{{flagicon|UK}} [[Norwich]], Velika Britanija<ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> *{{flagicon|PRC}} [[Ningbo]], Kitajska *{{flagicon|ITA}} [[Salerno]], Italija, od 2003 *{{flagicon|POL}} [[Wejherowo]], Poljska *{{flagicon|KOR}} [[Čedžu (mesto)]], Južna Koreja, od 2004 == Pomembni ljudje == [[File:A class at the Lycée Pierre-Corneille, Rouen 1902, Robert Antoine Pinchon and Marcel Duchamp.jpg|thumb|230px|Razred Lycée Pierre-Corneille, Rouen 1902, umetnika Robert Antoine Pinchon (druga vrsta, desno) in Marcel Duchamp (tretja vrsta, levo)]] [[File:L'Académie de Rouen c.1935, Robert Antoine Pinchon, third row, right.jpg|thumb|230px|L'Académie de Rouen okoli 1935, Robert Antoine Pinchon, tretja vrsta, desno]] [[File:Robert Antoine Pinchon, 1905-06, La foire Saint-Romain sur la place Saint-Vivien, Rouen, oil on canvas, 49 x 59.4 cm.jpg|thumb|230px|Robert Antoine Pinchon, 1905–06, ''La foire Saint-Romain sur la place Saint-Vivien, Rouen'', olje na platno, 49 x 59.4&nbsp;cm]] [[File:A l'accrochage du Salon des Artistes Rouennais, Musée des Beaux-Arts de Rouen, Robert Antoine Pinchon (centre) 1934.jpg|thumb|230px|Obešanje slik v Salon des Artistes Rouennais, Musée des Beaux-Arts de Rouen, Robert Antoine Pinchon (v sredini) 1934]] [[File:Robert Antoine Pinchon, 1905, Le Pont aux Anglais, Rouen, oil on canvas, 32 x 47 cm, private collection.jpg|thumb|230px|Robert Antoine Pinchon, 1905, Le Pont aux Anglais, Rouen, olje na platno, 32 x 47&nbsp;cm, privatna zbirka]] [[File:Salon des Artistes Rouennais, Musée des Beaux-Arts de Rouen, c.1930.jpg|thumb|230px|Salon des Artistes Rouennais, Musée des Beaux-Arts de Rouen, okoli 1930]] Rojeni v Rouenu: * [[Edward IV. Angleški]] (1442–1483), angleški kralj * [[Thomas Aubert]] (rojen v 1500.), navigator in prvi francoski raziskovalec Novega sveta * [[Guillaume Guéroult]] (1507–1569), založnik, prevajalec in pesnik * [[François de Civille]] (1537–1610), kalvinist vodja pod Gabrielom, grofom Montgomerijem * [[Isaac Oliver]] (okoli 1560–1617), v Franciji rojen Anglež, slikar * [[Guy de la Brosse]] (1586–1641), botanik in farmacevt * [[Antoine Girard de Saint-Amant]] (1594–1661), protestantski pesnik * [[Alphonse Maille]] (1813–1865, Pariz) francoski botanik, ustanovitelj Société botanique de France * [[Samuel Bochart]] (1599–1667), protestantski teolog in orientalist * [[Jean Dubuc]] (rojen v 1600-tih), stari oče Juliena Dubuqueja (1762–1810, francosko-kanadski raziskovalec in ustanovitelj Dubuque, Iowa, ZDA. * [[Pierre Corneille]] (1606–1684), tragik * [[Guillaume Couture]] (1617–1701), misijonar in diplomat v Quebecu po 1640 * [[Adrien Auzout]] (1622–1691), astronom * [[Thomas Corneille]] (1625–1709), dramatik, brat Pierra Corneilla * [[Noel Alexandre]] (1630–1724), teolog in cerkveni zgodovinar * [[Catherine Primot-Thiéry]] (1640- ?), Pierre Le Moyne, Sieur d'Iberville in Jean-Baptiste Le Moyne, Sieur de Bienvilla mati, oba kanadska raziskovalca * [[Marie Champmeslé]] (1642–1698), igralka * [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle]] (1643–1687), klerik in raziskovalec * [[Gabriel Daniel]] (1649–1728), jezuitski zgodovinar * [[Nicolas Lemery]] (1645–1715), kemik * [[Jean Jouvenet]] (1647–1717), slikar * [[Nicolas Gueudeville]] (1652–1721), prevajalec,novinar, zgodovinar in pisatelj * [[Jacques Basnages]] (1653–1723), protestantski teolog * [[Bernard le Bovier de Fontenelle]] (1657–1757), avtor, nečak Pierra Corneilla * [[Pierre Antoine Motteux]] (1663–1718), v Franciji rojen angleški prevajalec in dramatik * [[Pierre Dangicourt]] (1664–1727), matematik * [[François Blouet de Camilly]] (1664–1723), katoliški škof Toula in nadškof Toursa * [[Pierre François le Courayer]] (1681–1776),katoliški teolog in podpornik angleške cerkve * [[François d'Agincourt]] (1684–1758), skladatelj, harfist in organist * [[Jean II. Restout]] (1692–1768), slikar * [[Jeanne-Marie Leprince de Beaumont]] (1711–1780), romanopisec, avtor pravljice ''Lepotica in zver'' * [[Jacques-François Blondel]] (1705–1774), arhitekt, urbanist * [[Marie-Madeleine Hachard]] (1708–1760), nuna Uršulinka, ustanoviteljica samostana v New-Orleansu * [[Jacques Duphly]] (1715–1789), harpsikordist in skladatelj * [[Pierre Levieux]] (1702–1796), kapitan ladje * [[François-Adrien Boïeldieu]] (1775–1834), skladatelj * [[Pierre Louis Dulong]] (1785–1838), fizik in kemik * [[Théodore Géricault]] (1791–1824), slikar, ''Splav meduze'' * [[Armand Carrel]] (1800–1836), pisatelj * [[Pierre Adolphe Chéruel]] (1809–1891), zgodovinar * [[Gustave Flaubert]] (1821–1880), romanopisec * [[Eugène Ketterer]] (1831–1870), skladatelj in pianist * [[Eugène Caron]] (1834–1903), operni pevec * [[Maurice Leblanc]] (1864–1941), Pisatelj, avtor Arsène Lupina * [[Charles Nicolle]] (1866–1936), bakteriolog, Nobelov nagrajenec 1928 za medicino * [[Georges Guillain]] (1876–1961),[nevrolog * [[Robert Antoine Pinchon]] (1886–1943), post-Impresionistični slikar šole ''l'École de Rouen'' * [[Marcel Dupré]] (1886–1971), organist in skladatelj * [[Marcel Duchamp]] (1887–1968), umetnik in šahist * [[Roger Apéry]] (1916–1994), matematik == V fikciji in popularni kulturi == === Literatura === * Lik Erika v operi ''Duh'', po romanu ''[[Fantom iz opere]]''[[Gaston Leroux| Gastona Lerouxa]], se je menda rodil "v majhnem mestecu nedaleč od Rouena«.<ref> [http://www.gutenberg.org/files/175/175.txt Gutenberg.org] </ref> * Rouen je igral pomembno vlogo v Flaubertovem romanu ''[[Gospa Bovaryjeva]]''. * Maupassant, Flaubertov študent, je napisal več kratkih zgodb, ki temeljijo v Rouenu in okolici. * V knjigi dve ''Saga Strongbow'', so Vikingi napasdli in osvojiti Ruda, znan tudi kot Rouen, in imeli svojo bazo v Frankii. Območje Rouena je osrednja lokacija del francoske pisateljice Annie Ernaux. May Wedderburn Cannan je pisal o Rouenu v svojih 1915 pesmih o prvi svetovni vojni ''Rouen''. === Film === Film iz leta 2000 ''Okus po drugi'' je bil posnet in obdelan v Rouenu. V filmu iz leta 2001 ''A Knight's Tale'', se protagonist William Thatcher (igra ga [[Heath Ledger]]) predstavlja kot plemenit in tekmuje v prvem dvoboju turnirja v Rouenu. V filmu iz leta 1952 ''Sneg na Kilimandžaru'', spomini Harry Street z naslovom ''The Road to Rouenu'' v sceni s Harryjem in stricem Bilom. == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Rouen}} * [http://www.rouen.fr Uradna stran] {{ikona fr}} * [http://www.rouentourisme.com/default.asp?ext=en Turistični urad] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Seine-Maritime]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Seine-Maritime]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Rouen|*]] {{normativna kontrola}} 58z7x5u8ckn9qqcpfigc0nedg1ipg70 Pernice 0 116660 6768547 6695208 2026-10-22T13:20:34Z Upwinxp 126544 je -> so; +{{razlikuj|[[Pernica]]}} 6768547 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Pernica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |slika= | latd = 46 |latm = 38 |lats = 3.55 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 32.85 |longEW = E |regija=Koroška regija |pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška |obcina=Muta |povrsina=8,02 |prebivalstvo=134 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=542,6 |postna=2366 |posta=Muta |najdisi=Pernice |geopedia=#L410_T13_F10126274_b4 }} '''Pernice''' so [[naselje]] v [[občina Muta|Občini Muta]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Muta}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Muta]] 6n09m65tv2phrycw3fnr6wb44g05fgj Katarina Habe 0 120194 6768776 6451207 2026-10-23T07:32:15Z ~2026-54912-92 267255 /* Glej tudi */ 6768776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] kuqhe5zz8ay5tm5g0k4pjzp21fpj3bj 6768777 6768776 2026-10-23T07:35:03Z ~2026-54912-92 267255 /* Slovenska popevka */ 6768777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] lp354syudph2zmbgn5a9ji3zo59j0dm 6768778 6768777 2026-10-23T07:38:11Z ~2026-54912-92 267255 /* Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil */ 6768778 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] mg0ahm8ly7w4vc919flrio303sx0p1v 6768799 6768778 2026-10-23T08:48:38Z ~2026-54912-92 267255 /* Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil */ 6768799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Do neba'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(10. mesto)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ie4y3w0ntyq31tduvpcpch7eoqmdljh 6768802 6768799 2026-10-23T08:51:34Z ~2026-54912-92 267255 /* Melodije morja in sonca */ 6768802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Katarina Habe |Background = solo_singer |Birth_name = Katarina Habe |Alias = |Instrument = [[Pevec|vokal]] |Genre = [[zabavna glasba]],[[pop glasba|pop]] |Years_active = 1993 - danes |Label = |Associated_acts = |URL =<!-- WD --> }} '''Katarina Habe''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] in doktorica psihologije * [[5. avgust]] [[1973]], [[Ljubljana]] , Katarina je svojo pevsko kariero na področju zabavne glasbe je začela kot ustanoviteljica skupine [[Katrinas]]. Njen oče je [[Tomaž Habe]], partner pa slovenski skladatelj [[Rok Golob]]. == Sodelovanja na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Samo še nocoj'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Damjana Golavšek in Rok Golob * [[Melodije morja in sonca 2015|2015]]: ''Do neba'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(10. mesto)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 2006|2006]]: ''Najdi me'' <small>(Katarina Habe/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Katrinas <small>(7. mesto)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Prebujena'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Nuška Drašček <small>(5. mesto)</small> * '''[[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Vrti se v ritmu'' <small>(Rok Golob/Katarina Habe/Rok Golob)</small> - Eva Černe <small>(1. mesto)</small>''' == Glej tudi == *[[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] *[[slovenska popevka]] {{musician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, Katarina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Slovenski psihologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] np8cir2tr3bbs20v19ei8qujet6upqg Dolenje Kronovo 0 124101 6768649 6764724 2026-10-22T19:00:59Z JoMK 240261 jezik 6768649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118913_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 16.12 |latNS = N | longd = 15 |longm = 15 |longs = 24.79 |longEW = E |najdisi=Dolenje+Kronovo |slika=Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg |povrsina=1,84 |prebivalstvo=126 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=158,1 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Dolenje Kronovo''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Po Valvasorju je naselje dobilo ime po nekdanjem srenjeveškem trgu Kronovo ({{lang-de|Cronowe}}). Na južnem delu vasi stoji [[cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo|cerkev sv. Nikolaja]]. V poslovnih dokumentih je prvič omenjena leta 1526. V osnovi srednjeveška stavba je bila leta 1793 prezidana v baročnem slogu. Na zahodni fasadi stoji osemkotni zvonik, ki je bogato dekoriran. Glavni in edini oltar je iz leta 1862. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/29.htm Zemljevid naselja Dolenje Kronovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141532/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/29.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] ahro9wzpcfmwpjk1hbamse01b7vfylq Gastritis 0 142312 6768814 5038170 2026-10-23T09:36:47Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6768814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Gastritis | image = Gastritis helicobacter - intermed mag.jpg | caption = [[Mikroskop]]ski prikaz gastritisa. [[Barvanje HE]]. | field = [[gastroenterologija]] | symptoms = [[trebušna bolečina|bolečina v zgornjem delu trebuha]], [[slabost]], [[bruhanje]], napihovanje, [[slaba prebava]], [[anoreksija (simptom)|izguba apetita]], [[zgaga]]<ref name=NID2013>{{cite web|title=Gastritis|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gastritis/Pages/facts.aspx|website=The National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIDDK)|access-date=1 March 2015|date=November 27, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150306172839/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gastritis/Pages/facts.aspx|archive-date=6 March 2015}}</ref><ref name="Rosen2012">{{cite book|title=Rosen & Barkin's 5-Minute Emergency Medicine Consult|date=2012|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=978-1-4511-6097-0|page=442|edition=4|url=https://books.google.com/books?id=3JNUG-m0650C&pg=PA447|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402085944/https://books.google.ca/books?id=3JNUG-m0650C&pg=PA447|archive-date=2015-04-02}}</ref> | complications = [[krvavitev]], [[peptični ulkus|želodčna razjeda]], [[želodčni tumor]]ji, [[perniciozna anemija]]<ref name=NID2013/><ref name="Var2014">{{Cite journal | last1 = Varbanova | first1 = M. | last2 = Frauenschläger | first2 = K. | last3 = Malfertheiner | first3 = P. | title = Chronic gastritis - an update. | journal = Best Pract Res Clin Gastroenterol | volume = 28 | issue = 6 | pages = 1031–42 |date=Dec 2014 | doi = 10.1016/j.bpg.2014.10.005 | pmid = 25439069 }}</ref> | onset = | duration = kratko- ali dolgotrajno<ref name=NID2013/> | types = | causes = ''[[Helicobacter pylori]]'' ali drugi patogeni, [[nesteroidno protivnetno zdravilo|nesteroidna protivnetna zdravila]], [[etanol|alkohol]], [[kokain]], akutni stres ali fiziološki šok, [[avtoimunski odziv]]<ref name=NID2013/> | risks = | diagnosis = [[endoskopija]] z [[biopsija|biopsijo]], [[rentgenski pregled zgornje prebavne cevi ]], preiskave krvi, preiskave blata<ref name=NID2013/> | differential = [[miokardni infarkt]], [[pankreatitis|vnetje trebušne slinavke]], [[biliarna kolika|težave z žolčnikom]], [[peptični ulkus]]<ref name=Rosen2012/> | prevention = | treatment = [[antacid]]i, [[blokator H2|blokatorji H2]], [[zaviralec protonske črpalke|zaviralci protonske črpalke]], [[antibiotik]]i, [[sukralfat]], [[bizmutov subsalicilat]],<ref name=NID2013/> [[antiemetik]]i | medication = | prognosis = | frequency = 30&nbsp;%–50&nbsp;% ljudi<ref name=Ferri2013>{{cite book|author1=Fred F. Ferri|title=Ferri's Clinical Advisor 2013,5 Books in 1, Expert Consult - Online and Print,1: Ferri's Clinical Advisor 2013|date=2012|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-323-08373-7|page=417|url=https://books.google.com/books?id=OR3VERnvzzEC&pg=PA417|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305074639/https://books.google.ca/books?id=OR3VERnvzzEC&pg=PA417|archive-date=2016-03-05}}</ref> | deaths = 50.000 (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal|id=(GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators) |title=Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015.|journal=[[The Lancet]]|date=8 October 2016|volume=388|issue=10053|pages=1459–1544|pmid=27733281|doi=10.1016/s0140-6736(16)31012-1|pmc=5388903 | issn = 0140-6736 | eissn = 1474-547X | df = dmy-all|last1=Wang|first1=Haidong|last2=Naghavi|first2=Mohsen|last3=Allen|first3=Christine|last4=Barber|first4=Ryan M.|last5=Bhutta|first5=Zulfiqar A.|last6=Carter|first6=Austin|last7=Casey|first7=Daniel C.|last8=Charlson|first8=Fiona J.|last9=Chen|first9=Alan Zian|last10=Coates|first10=Matthew M.|last11=Coggeshall|first11=Megan|last12=Dandona|first12=Lalit|last13=Dicker|first13=Daniel J.|last14=Erskine|first14=Holly E.|last15=Ferrari|first15=Alize J.|last16=Fitzmaurice|first16=Christina|last17=Foreman|first17=Kyle|last18=Forouzanfar|first18=Mohammad H.|last19=Fraser|first19=Maya S.|last20=Fullman|first20=Nancy|last21=Gething|first21=Peter W.|last22=Goldberg|first22=Ellen M.|last23=Graetz|first23=Nicholas|last24=Haagsma|first24=Juanita A.|last25=Hay|first25=Simon I.|last26=Huynh|first26=Chantal|last27=Johnson|first27=Catherine O.|last28=Kassebaum|first28=Nicholas J.|last29=Kinfu|first29=Yohannes|last30=Kulikoff|first30=Xie Rachel}}</ref> }} '''Gastritis''' je vnetje [[želodčna sluznica|želodčne sluznice]], ki je lahko akutno, kronično, omejeno ali difuzno. ==Akutni gastritis== Akutni gastritis nastane zaradi delovanja dražečih snovi na želodčno sluznico in je posledica jemanja določenih zdravil, prekomernega uživanja [[alkohol]]a, [[stres]]a, nezdrave prehrane,... ==Kronični gastritis == Kronični gastritis povzroča po Gramu negativna [[bakterija]] [[Helicobacter pylori]]. Znaki: občutek polnosti v [[epigastrij]]u, slab tek, blage bolečine, [[anemija]], slabost ... ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|K|29|0|k|20}}-{{ICD10|K|29|7}} | ICD9 = {{ICD9|535.0}}-{{ICD9|535.5}} | ICDO = | OMIM = | DiseasesDB = 34500 | MedlinePlus = 001150 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 820 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|852}} | MeshID = D005756 }} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] [[Kategorija:Vnetja]] [[Kategorija:Želodec]] {{normativna kontrola}} 447y0zg6nduo6s7h9y4mtn2a9432a3j 6768815 6768814 2026-10-23T09:37:32Z TadejM 738 --presledek 6768815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Gastritis | image = Gastritis helicobacter - intermed mag.jpg | caption = [[Mikroskop]]ski prikaz gastritisa. [[Barvanje HE]]. | field = [[gastroenterologija]] | symptoms = [[trebušna bolečina|bolečina v zgornjem delu trebuha]], [[slabost]], [[bruhanje]], napihovanje, [[slaba prebava]], [[anoreksija (simptom)|izguba apetita]], [[zgaga]]<ref name=NID2013>{{cite web|title=Gastritis|url=http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gastritis/Pages/facts.aspx|website=The National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIDDK)|access-date=1 March 2015|date=November 27, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150306172839/http://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/digestive-diseases/gastritis/Pages/facts.aspx|archive-date=6 March 2015}}</ref><ref name="Rosen2012">{{cite book|title=Rosen & Barkin's 5-Minute Emergency Medicine Consult|date=2012|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=978-1-4511-6097-0|page=442|edition=4|url=https://books.google.com/books?id=3JNUG-m0650C&pg=PA447|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402085944/https://books.google.ca/books?id=3JNUG-m0650C&pg=PA447|archive-date=2015-04-02}}</ref> | complications = [[krvavitev]], [[peptični ulkus|želodčna razjeda]], [[želodčni tumor]]ji, [[perniciozna anemija]]<ref name=NID2013/><ref name="Var2014">{{Cite journal | last1 = Varbanova | first1 = M. | last2 = Frauenschläger | first2 = K. | last3 = Malfertheiner | first3 = P. | title = Chronic gastritis - an update. | journal = Best Pract Res Clin Gastroenterol | volume = 28 | issue = 6 | pages = 1031–42 |date=Dec 2014 | doi = 10.1016/j.bpg.2014.10.005 | pmid = 25439069 }}</ref> | onset = | duration = kratko- ali dolgotrajno<ref name=NID2013/> | types = | causes = ''[[Helicobacter pylori]]'' ali drugi patogeni, [[nesteroidno protivnetno zdravilo|nesteroidna protivnetna zdravila]], [[etanol|alkohol]], [[kokain]], akutni stres ali fiziološki šok, [[avtoimunski odziv]]<ref name=NID2013/> | risks = | diagnosis = [[endoskopija]] z [[biopsija|biopsijo]], [[rentgenski pregled zgornje prebavne cevi]], preiskave krvi, preiskave blata<ref name=NID2013/> | differential = [[miokardni infarkt]], [[pankreatitis|vnetje trebušne slinavke]], [[biliarna kolika|težave z žolčnikom]], [[peptični ulkus]]<ref name=Rosen2012/> | prevention = | treatment = [[antacid]]i, [[blokator H2|blokatorji H2]], [[zaviralec protonske črpalke|zaviralci protonske črpalke]], [[antibiotik]]i, [[sukralfat]], [[bizmutov subsalicilat]],<ref name=NID2013/> [[antiemetik]]i | medication = | prognosis = | frequency = 30&nbsp;%–50&nbsp;% ljudi<ref name=Ferri2013>{{cite book|author1=Fred F. Ferri|title=Ferri's Clinical Advisor 2013,5 Books in 1, Expert Consult - Online and Print,1: Ferri's Clinical Advisor 2013|date=2012|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-323-08373-7|page=417|url=https://books.google.com/books?id=OR3VERnvzzEC&pg=PA417|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305074639/https://books.google.ca/books?id=OR3VERnvzzEC&pg=PA417|archive-date=2016-03-05}}</ref> | deaths = 50.000 (2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal|id=(GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators) |title=Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015.|journal=[[The Lancet]]|date=8 October 2016|volume=388|issue=10053|pages=1459–1544|pmid=27733281|doi=10.1016/s0140-6736(16)31012-1|pmc=5388903 | issn = 0140-6736 | eissn = 1474-547X | df = dmy-all|last1=Wang|first1=Haidong|last2=Naghavi|first2=Mohsen|last3=Allen|first3=Christine|last4=Barber|first4=Ryan M.|last5=Bhutta|first5=Zulfiqar A.|last6=Carter|first6=Austin|last7=Casey|first7=Daniel C.|last8=Charlson|first8=Fiona J.|last9=Chen|first9=Alan Zian|last10=Coates|first10=Matthew M.|last11=Coggeshall|first11=Megan|last12=Dandona|first12=Lalit|last13=Dicker|first13=Daniel J.|last14=Erskine|first14=Holly E.|last15=Ferrari|first15=Alize J.|last16=Fitzmaurice|first16=Christina|last17=Foreman|first17=Kyle|last18=Forouzanfar|first18=Mohammad H.|last19=Fraser|first19=Maya S.|last20=Fullman|first20=Nancy|last21=Gething|first21=Peter W.|last22=Goldberg|first22=Ellen M.|last23=Graetz|first23=Nicholas|last24=Haagsma|first24=Juanita A.|last25=Hay|first25=Simon I.|last26=Huynh|first26=Chantal|last27=Johnson|first27=Catherine O.|last28=Kassebaum|first28=Nicholas J.|last29=Kinfu|first29=Yohannes|last30=Kulikoff|first30=Xie Rachel}}</ref> }} '''Gastritis''' je vnetje [[želodčna sluznica|želodčne sluznice]], ki je lahko akutno, kronično, omejeno ali difuzno. ==Akutni gastritis== Akutni gastritis nastane zaradi delovanja dražečih snovi na želodčno sluznico in je posledica jemanja določenih zdravil, prekomernega uživanja [[alkohol]]a, [[stres]]a, nezdrave prehrane,... ==Kronični gastritis == Kronični gastritis povzroča po Gramu negativna [[bakterija]] [[Helicobacter pylori]]. Znaki: občutek polnosti v [[epigastrij]]u, slab tek, blage bolečine, [[anemija]], slabost ... ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|K|29|0|k|20}}-{{ICD10|K|29|7}} | ICD9 = {{ICD9|535.0}}-{{ICD9|535.5}} | ICDO = | OMIM = | DiseasesDB = 34500 | MedlinePlus = 001150 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 820 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|852}} | MeshID = D005756 }} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] [[Kategorija:Vnetja]] [[Kategorija:Želodec]] {{normativna kontrola}} f2kc9qxpwbbdk8wky2wtkx8jbww8eze Pernica 0 142787 6768548 6695483 2026-10-22T13:21:30Z Upwinxp 126544 {{razlikuj|[[Pernice]]}} 6768548 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Pernice}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |zgodovinsko ime=Sveta Marjeta ob Pesnici |slika=Pernica.JPG | latd = 46 |latm = 34 |lats = 42.74 |latNS = N | longd = 15 |longm = 43 |longs = 36.79 |longEW = E |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Pesnica |povrsina=2,52 |nadmorska=246,8 |prebivalstvo=541 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=2231 |posta=Pernica |najdisi=Pernica |geopedia=#L410_T13_F10147816_b4 | opombe= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Pernica - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt=1261 <!--slika--> | lokacija = | občina = Pesnica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Pernica''' (nekdaj ''Sv. Marjeta ob Pesnici'') je [[naselje]] v [[Občina Pesnica|Občini Pesnica]]. Dolgoletni župan nekdanje občine Sv. Marjeta-Vosek je bil [[Ivan Čep]]. Sedanji župan je Gregor Žmak. V letih 1855-1895 je na posestvu [[Vukovski dvor]] (Willkommhof) v [[Vukovje|Vukovju]], ki je del današnje Krajevne skupnosti Pernica živel in ustvarjal akademski slikar [[Ferdinand Malič]] (1820-1900). V Pernici se je rodil Dragotin Šauperl (1840-1869), prvi prevajalec Shakespearovega Hamleta (1865) na Slovenskem. ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pernica}} {{Pesnica}} [[Kategorija:Pernica| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Pesnica]] {{škrbina-naselje-sl}} 08cl0kyr7caycjtdfbizxlv823a4b6j Bulimija 0 144563 6768820 6677695 2026-10-23T09:51:14Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri; +sklici 6768820 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Bulimija nervoza | synonyms = bulimija | image = BulemiaEnamalLoss.JPG | caption = Izguba sklenine ([[kislinska erozija]]) z notranje strani zgornjih sprednjih zob kot posledica bulimije | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]] | symptoms = uživanje velike količine hrane v kratkem času, čemur sledi bruhanje ali uporaba [[odvajalo|odvajal]], pogosto normalna telesna masa<ref name=Buli2012>{{cite journal | vauthors = Bulik CM, Marcus MD, Zerwas S, Levine MD, La Via M | title = The changing "weightscape" of bulimia nervosa | journal = The American Journal of Psychiatry | volume = 169 | issue = 10 | pages = 1031–6 | date = October 2012 | pmid = 23032383 | pmc = 4038540 | doi = 10.1176/appi.ajp.2012.12010147 }}</ref><ref name="Women2012">{{cite web |date=July 16, 2012 |title=Bulimia nervosa fact sheet |url=http://www.womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/bulimia-nervosa.html?from=AtoZ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150619030219/http://womenshealth.gov/publications/our-publications/fact-sheet/bulimia-nervosa.html?from=AtoZ |archive-date=June 19, 2015 |access-date=June 27, 2015 |website=Office on Women's Health}}</ref> | complications = razpad zob, [[depresija (razpoloženje)|depresija]], [[tesnoba]], [[motnja uporabe substanc]], [[samomor]]<ref name=Women2012/><ref name="Sm2012">{{cite journal |vauthors=Smink FR, van Hoeken D, Hoek HW |date=August 2012 |title=Epidemiology of eating disorders: incidence, prevalence and mortality rates |journal=Current Psychiatry Reports |volume=14 |issue=4 |pages=406–14 |doi=10.1007/s11920-012-0282-y |pmc=3409365 |pmid=22644309}}</ref> | onset = | duration = | types = | causes = [[genetika|genetski]] in okoljski dejavniki<ref name=Women2012/><ref name="Hay2010">{{cite journal |vauthors=Hay PJ, Claudino AM |date=July 2010 |title=Bulimia nervosa |journal=BMJ Clinical Evidence |volume=2010 |page=1009 |pmc=3275326 |pmid=21418667}}</ref> | risks = | diagnosis = na podlagi anamneze<ref name="DSM5">{{Cite book |url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/345 |title=Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders |author=American Psychiatric Association |publisher=American Psychiatric Publishing |year=2013 |isbn=978-0-89042-555-8 |edition=Fifth |location=Arlington, VA |pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/345 345–349]}}</ref> | differential = [[anoreksija nervoza]], [[motnja prenajedanja]], [[Kleine-Levinov sindrom]], [[mejna osebnostna motnja]]<ref name=DSM5/> | prevention = | treatment = [[kognitivno-vedenjska terapija]]<ref name=Women2012/><ref name="Hay2013">{{cite journal |vauthors=Hay P |date=July 2013 |title=A systematic review of evidence for psychological treatments in eating disorders: 2005-2012 |journal=The International Journal of Eating Disorders |volume=46 |issue=5 |pages=462–9 |doi=10.1002/eat.22103 |pmid=23658093}}</ref> | medication = [[selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina]], [[triciklični antidepresiv]]<ref name=Hay2010/><ref name="Mc2012">{{cite journal |vauthors=McElroy SL, Guerdjikova AI, Mori N, O'Melia AM |date=October 2012 |title=Current pharmacotherapy options for bulimia nervosa and binge eating disorder |journal=Expert Opinion on Pharmacotherapy |volume=13 |issue=14 |pages=2015–26 |doi=10.1517/14656566.2012.721781 |pmid=22946772 |s2cid=1747393}}</ref> | prognosis = polovica okreva v 10 letih z zdravljenjem<ref name=Hay2010/> | frequency = 3,6 milijona (2015)<ref name="GBD2015Pre">{{cite journal |vauthors=Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal |date=October 2016 |title=Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 |journal=Lancet |volume=388 |issue=10053 |pages=1545–1602 |doi=10.1016/S0140-6736(16)31678-6 |pmc=5055577 |pmid=27733282 |collaboration=GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators}}</ref> | deaths = }} '''Bulimija''' (''bulimia nervosa'') je [[bolezen]], ki spada med [[motnje hranjenja]]. Najpogosteje se pojavi med 16 in 27 letom starosti. V ospredju te bolezni je [[strah]] pred [[debelost]]jo. Bolniki neprestano mislijo na hrano, težo uravnavajo z [[bruhanje]]m, [[diuretik]]i in [[Odvajalo|odvajali]]. Velika večina se jih tudi začne pretirano ukvarjati s [[šport]]om, z namenom da bi zmanjšali težo. Občasno pa tudi lahko [[Stradanje|stradajo]]. Bolnike, ki imajo bulimijo je težje diagnosticirati kot tiste obolele za [[anoreksija|anoreksijo]], kajti bulemični bolniki so po navadi normalno hranjeni, včasih tudi debeli, redko pa imajo prenizko telesno težo. Oboleli jedo veliko hrane, ki jo nato skrivaj izbruhajo. Največkrat si pri tem pomagajo s [[prst (organ)|prst]]i in imajo zato na dorzalnih delih prstov poškodovano [[koža|kožo]] zaradi stika z zgornjimi [[sekalec|sekalci]] (Russelov znak). [[Zobozdravnik]]i in podobni strokovnjaki ob načeti zobni sklenini lahko pomislijo na bulimijo. == Vzroki za bulimijo == Vzroki so predvsem psihične narave. Pomemben vzrok je ideal vitkosti, ker to v sodobni družbi predstavlja simbol uspešnosti, privlačnosti in samozavestnosti. Poznamo pa tudi [[fiziologija|fiziološke]] vzroke, eden od teh je disfunkcija [[hipotalamus]]a ter motnje v [[serotonin]]skem živčnem prenosu. == Značilnosti bolezni == Izmenjujoča obdobja prenajedanje,imenujemo tudi volčja lakota, nato pa sledijo neustrezni načini zmanjševanja telesne teže. Oboleli pojedo velike količine hrane, hrana je visokokalorična, sestavljena predvsem iz [[maščobe|maščob]] in [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]]. Bolniki se navadno sramujejo motnje hranjenja in jo skrivajo. Ob hranjenju jih preplavi občutek sproščenosti, niso več tako napeti, temu pa nato sledi občutek krivde. Poznamo dva tipa bulemične nevroze: * purgativni tip - obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov * nepurgativni tip - obdobju prenajedanja sledi obdobje stradanja, odklanjanje hrane ter pretirana telesna aktivnost == Zapleti pri bulemični nevrozi == * [[ustna votlina]]: [[zobna gniloba]], erozija sklenine, [[zobobol]], zatekle dlesni, [[gingivitis]] * [[črevesje]]: [[neregulirana motilnost]], [[diareja]], zaprtje * [[žrelo]]: zatekanje žlez, [[vnetje žrela]] in grla, težave z glasilkami, erozija, [[ulceracija]], poškodbe, vnetje [[ezofagus]]a * [[želodec]]: [[gastrektazija]] ,upočasnjeno praznjenje, [[ulkus]] * [[trebuh]]: bolečine, krči, [[notranja krvavitev|notranje krvavitve]] * [[obraz (anatomija)|obraz]]: podkožne krvavitve, podočnjaki, razjede ustnih kotov, razpokane ustnice * [[koža]]: žulji na hrbtni strani rok, odrgnjeni členki * [[trebušna slinavka]]: [[pankreatitis]], kronično vnetje - [[diabetes]] * [[ledvice]]: vnetje, poškodbe * [[srce]]: aritmija, bradikardija, nizek pulz * telo: [[metabolična alkaloza]], motnje v [[menstruacija|menstruaciji]], [[dehidracija]], [[osteoporoza]], [[sinkopa]], šibkost, glavoboli, nizek krvni tlak, izpadanje in cepljenje las, teževe z dihanjem * vedenjski in psihični znaki: [[apatija]], spreminjanje čustev in razpoloženja, občutek osamljenosti, nizko samospoštovanje, [[motnje spanja]], težave s koncentracijo, obsedenost s hrano, [[anksioznost]], [[Velika depresivna motnja|depresivnost]] == Zdravljenje == Osnova zdravljenja je psihioterapevtski pristop. Pomembno je predvsem da se kar najhitreje odkrije bolezen. Bolezen se zdravi predvsem [[psihiatrija|psihiatrično]]. == Bulimija in gnus == Bulimija spada tako kot [[anoreksija nervoza]] med [[motnje hranjenja]], pri kateri je pomembno [[čustvo]] izogibanja tako, kot strah tudi [[gnus]]. Ena od prvih raziskav, ki se osredotoča na odnos med gnusom in motnjami hranjenja je bila izvedena že ob koncu 20. stoletja. Troop in sodelavci (2000)<ref name="Troop">Troop, N. A., Murphy, F., Bramon, E. In Treasure, J. L. (2000). Disgust sensitivity in eating disorders: A preliminary investigation. International Journal of Eating Disorders, 27(4), 446-451.</ref> so raziskovali odnos med simptomi patološkega hranjenja ter občutljivostjo za gnus. Udeleženke so bile opredeljene kot bulimične ali anoreksične s pomočjo Seznama motenj hranjenja (Eating Disorder Inventory).<ref name="Troop"/> Seznam motenj hranjenja meri različne dimenzije anoreksije nervoze in bulimije, in se uporablja za odkrivanje nenonormalnih vzorcev hranjenja v osmih podkategorijah (želja po suhosti, bulimija, nezadovoljstvo z lastnim telesom, neučinkovitost, perfekcionizem, medčloveško nezaupanje, interaktivno zavedanje, in strah pred zrelostjo) <ref name="Davey">Davey, G. L., Buckland, G., Tantow, B., in Dallos, R. (1998). Disgust and eating disorders. European Disorders Review, 6(3).</ref>. Uporabili so vprašalnik občutljivosti za gnus (The Disgust Sensitivity Questionnaire), ki meri občutljivost na potencioalno gnus vzbujajoče dražljaje: živali, telesne izločke, smrt, dele telesa, hrano, okužbe in seks. Rezultati so poleg povezave med »željo po suhosti« in gnusom do hrane in okužb, pokazali povezanost med bulimijo in gnusom do živali, smrti, delov telesa, in okužb. Pomembno je, da je raziskava potrdila, da obstaja povezava med bulimijo in občutljivostjo za gnus, še posebej v povezavi gnusa z določenimi dražljaji, ki so pri bulimiji razlikujejo od tistih pri anoreksiji. To je pokazala podobna raziskava Ruth Aharoni in Marianne M. Hertz (2012).<ref name="Aharoni">Aharoni R. in Hertz M. M. (2012). Disgust sensitivity and anorexia nervosa. European Eating Disorders Review, 20(2), 106-110.</ref> Rezultati njune raziskave so pokazali, da so osebe s purgativnim tipom anoreksije nervoze kazale manjšo občutljivost za gnus, ko so bile izpostavljene gnusnim dražljajem, kot so produkti/izločki telesa (bruhanje in urin). Njihova manjša občutljivost gotovo kaže na večjo izpostavljenost toaletnim prostorom ter izločkom telesa v vsakdanjem življenju, ki so jim priča pri lastnem bruhanju zaužite hrane. == Glej tudi == * [[motnje hranjenja]] * [[anoreksija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Medical resources | DiseasesDB = 1770 | ICD11 = {{ICD11|6B81}} | ICD10 = {{ICD10|F|50|2|f|50}} | ICD9 = {{ICD9|307.51}} | MedlinePlus = 000341 | OMIM = 607499 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 810 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|255}} | MeshID = D052018 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Motnje hranjenja]] {{med-stub}} os4t3dgrwfnvg51b1r5d6ecv695z4d0 Globočdol 0 147689 6768836 6697993 2026-10-23T11:08:44Z Upwinxp 126544 {{razlikuj|[[Globodol]]}} 6768836 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Globodol}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10119243_b4 | latd = 45 |latm = 52 |lats = 25.89 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 54.37 |longEW = E |najdisi=Globočdol |povrsina=0,53 |prebivalstvo=53 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=336,2 |postna=8216 |posta=Mirna Peč |obcina=Mirna Peč |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Globočdol''' je [[naselje]] v [[Občina Mirna Peč|Občini Mirna Peč]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/170/6.htm Zemljevid naselja Globočdol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081008184344/http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/170/6.htm |date=2008-10-08 }} {{Mirna Peč}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Mirna Peč]] bfrep172v770c6akutbun2yu337szk8 Lionel Messi 0 163421 6768760 6768405 2026-10-23T06:23:38Z ~2026-56754-93 267777 6768760 wikitext text/x-wiki {{lektura|datum=maj 2012}} {{Posodobi}} {{Infobox football biography | fullname = Lionel Andrés Messi Pessi | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 169 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Inter Miami CF]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]] | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 2003–2008 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6 | years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474 | years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22 | years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83 | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2005–2026 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 207 | nationalgoals3 = 125 | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}} {{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} }} '''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.<ref>{{navedi splet |url =https://www.bbc.com/sport/football/articles/cql1xxxpndlo|work=bbc|title =Messi on the brink of history - will it be his last World Cup game? |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://www.theguardian.com/football/2026/jun/06/if-this-is-messis-last-world-cup-could-he-eclipse-maradona-and-win-it-twice|title =If this is Messi’s last World Cup, could he eclipse Maradona and win it twice?|newspaper =the guardian |first=Jonathan |last=Wilson |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|title=Messi bi moral biti izključen pred hat-trickom? Video kaže, kaj je storil|work =ekipa |accessdate =2026-08-16}}</ref> Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 4 naslove UEFA Lige prvakov (2006, 2009, 2011, 2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji. == Kariera == === Začetki === Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri. Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal. === FC Barcelona LAMINE YAMAL === Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni. === Paris Saint-Germain === Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. === Argentina U20 === Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja. === Državna reprezentanca === 4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši." === Sezona 2005/06 === 16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom. Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju. Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi. === Sezona 2006/07 === Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka. [[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]] Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]] === Copa America 2007 === Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje. Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale. Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu. === Sezona 2007/08 === Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi. === Sezona 2009-11 === V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal. === 2012: Rekordno leto === 7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. == Statistika == === Učinkovitost pri Barceloni === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref> !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref> !colspan="2"|Skupaj |- !Nastop !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli |- |rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]] |[[La Liga season 2004/2005|2004-05]] |7||1||1||0||1||0||21||1 |- |[[La Liga season 2005/2006|2005-06]] |17||6||2||1||6||1||25||8 |- |[[La Liga season 2006/2007|2006-07]] |26||14||4||2||6||1||36||17 |- |[[La Liga 2007-08|2007-08]] |22||9||2||0||6||6||29||15 |- ! colspan="2" | Skupno v karieri !72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41 |} nast=nastopi ==Priznanja== Z [[Argentina national football team|Argentino]]: * {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto *FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto *Copa America 2015: drugo mesto *Copa America 2016: drugo mesto *Copa America 2019: tretje mesto *Copa America 2021: prvaki *FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki Z [[FC Barcelona|Barcelono]]: * {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019 * {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006 * {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015 Posamična priznanja: * Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005 * [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref> * [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref> * [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005 * [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006 * [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007 * [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref> * Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref> * Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref> * [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]: ** 3 mesto: 2007 * [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/> * [[FIFA Naj igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref> * [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref> == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Lionel Messi}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{FIFA Zlata žoga}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] t4o04srpurhztui7k04h37p1mz7revz 6768762 6768760 2026-10-23T06:24:31Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56754-93|~2026-56754-93]] ([[User talk:~2026-56754-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6739663 wikitext text/x-wiki {{lektura|datum=maj 2012}} {{Posodobi}} {{Infobox football biography | fullname = Lionel Andrés Messi | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 169 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[Inter Miami CF]] | clubnumber = 10 | youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]] | youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6 | years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474 | years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22 | years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83 | nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2005–2026 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 207 | nationalgoals3 = 125 | medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}} {{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} }} '''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.<ref>{{navedi splet |url =https://www.bbc.com/sport/football/articles/cql1xxxpndlo|work=bbc|title =Messi on the brink of history - will it be his last World Cup game? |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://www.theguardian.com/football/2026/jun/06/if-this-is-messis-last-world-cup-could-he-eclipse-maradona-and-win-it-twice|title =If this is Messi’s last World Cup, could he eclipse Maradona and win it twice?|newspaper =the guardian |first=Jonathan |last=Wilson |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|title=Messi bi moral biti izključen pred hat-trickom? Video kaže, kaj je storil|work =ekipa |accessdate =2026-08-16}}</ref> Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 4 naslove UEFA Lige prvakov (2006, 2009, 2011, 2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji. == Kariera == === Začetki === Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri. Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal. === FC Barcelona === Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni. === Paris Saint-Germain === Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. === Argentina U20 === Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja. === Državna reprezentanca === 4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši." === Sezona 2005/06 === 16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom. Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju. Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi. === Sezona 2006/07 === Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka. [[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]] Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]] === Copa America 2007 === Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje. Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale. Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu. === Sezona 2007/08 === Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi. === Sezona 2009-11 === V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal. === 2012: Rekordno leto === 7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. == Statistika == === Učinkovitost pri Barceloni === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Sezona !colspan="2"|Liga !colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref> !colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref> !colspan="2"|Skupaj |- !Nastop !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli !Nast !Goli |- |rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]] |[[La Liga season 2004/2005|2004-05]] |7||1||1||0||1||0||21||1 |- |[[La Liga season 2005/2006|2005-06]] |17||6||2||1||6||1||25||8 |- |[[La Liga season 2006/2007|2006-07]] |26||14||4||2||6||1||36||17 |- |[[La Liga 2007-08|2007-08]] |22||9||2||0||6||6||29||15 |- ! colspan="2" | Skupno v karieri !72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41 |} nast=nastopi ==Priznanja== Z [[Argentina national football team|Argentino]]: * {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto *FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto *Copa America 2015: drugo mesto *Copa America 2016: drugo mesto *Copa America 2019: tretje mesto *Copa America 2021: prvaki *FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki Z [[FC Barcelona|Barcelono]]: * {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019 * {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006 * {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015 Posamična priznanja: * Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005 * [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005 * [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref> * [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref> * [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005 * [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006 * [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007 * [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref> * Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref> * Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref> * [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]: ** 3 mesto: 2007 * [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/> * [[FIFA Naj igralec leta]]: ** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref> * [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref> == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Lionel Messi}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{FIFA Zlata žoga}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}} [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]] [[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] kfvwy3vjvgmlyezyrmov2byg7cjpg3h Franc Perko 0 172083 6768633 6768495 2026-10-22T17:54:53Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6768633 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Mirovnik === ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega in celotnega srbskega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] jqa2sguzya6cee7uojvpiksywp4tr09 6768653 6768633 2026-10-22T19:24:39Z Stebunik 55592 /* Mirovnik */ 6768653 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Mirovnik med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega in celotnega srbskega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Med vojno na Kosovem Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“ ''<br> Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«<br> Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> === Mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal nasprotovanja tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijkem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] je prav zaradi stališč, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] qbmlq4slxzu55t52m9morrlbglybiet 6768656 6768653 2026-10-22T19:32:41Z Stebunik 55592 /* Mirovnik med Razpadanjem Jugoslavije */ 6768656 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Mirovnik med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega in celotnega srbskega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal nasprotovanja tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijkem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] je prav zaradi stališč, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ieluyjle21hv8kk2a02mvbo1m81yr8w 6768657 6768656 2026-10-22T19:34:37Z Stebunik 55592 /* Mirovnik med Razpadanjem Jugoslavije */ 6768657 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega in celotnega srbskega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal nasprotovanja tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijkem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] je prav zaradi stališč, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] btjq0pasu6ogourkc3o590qpsbt66z8 6768658 6768657 2026-10-22T19:36:51Z Stebunik 55592 /* Med Razpadanjem Jugoslavije */ 6768658 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega in celotnega srbskega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal nasprotovanja tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijkem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] je prav zaradi stališč, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 1h073nwdfhhwq94lsf7vxkxt4704c8n 6768660 6768658 2026-10-22T19:40:13Z Stebunik 55592 /* Med Razpadanjem Jugoslavije */ 6768660 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal nasprotovanja tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijkem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] je prav zaradi stališč, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] r1vguiisz5grb4oie82hy88q9beck9e 6768662 6768660 2026-10-22T19:44:55Z Stebunik 55592 /* Mnenja o njem v Srbiji */ 6768662 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Različna mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal nasprotovanja tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijkem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] je prav zaradi stališč, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0jboa0407cbc3kodmrd1yoyl65xy96p 6768663 6768662 2026-10-22T19:47:56Z Stebunik 55592 /* Različna mnenja o njem v Srbiji */ 6768663 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Različna mnenja o njem v Srbiji === Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 7z3bv90btzh8cuskgr9x9lwzydmj60z 6768664 6768663 2026-10-22T19:50:46Z Stebunik 55592 /* Različna mnenja o njem v Srbiji */ 6768664 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 8olhkvwk1lj80ln38zv07op6xfoep1n 6768665 6768664 2026-10-22T19:52:11Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6768665 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] fmz9nyctm8er0kan9a2o3kwmfr6k5u1 6768666 6768665 2026-10-22T19:54:23Z Stebunik 55592 /* Vprašanje */ 6768666 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 3elvqfli0f9jv0j00oskvp3jdp38qsq 6768667 6768666 2026-10-22T19:55:06Z Stebunik 55592 /* Odgovor */ 6768667 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] m4zw03u9yx9x032z101locnw8kqgzod 6768669 6768667 2026-10-22T20:02:31Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6768669 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 868h14n1tfeq8m56cyd56fyi0zl0uor 6768671 6768669 2026-10-22T20:06:40Z Stebunik 55592 6768671 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] j99y4yx9ovmcanwciohmaomoez34or5 6768673 6768671 2026-10-22T20:09:52Z Stebunik 55592 6768673 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen. Ni mu bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 899kbtms33sohbc9j6wd81vsbcivjm3 6768692 6768673 2026-10-22T20:44:16Z Stebunik 55592 /* Med Razpadanjem Jugoslavije */ 6768692 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen; papež je to skrb izrazil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/letters/1999/documents/hf_jp-ii_let_19990419_perko-belgrado.html|title=Letter to the Archbishop of Belgrade, President of the Episcopal Conference of Yugoslavia|publisher=Dicastery for Communication|author=papež Janez Pavel II.|place=Vatikan|language=en|date=19. april 1999|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Perku ni bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje, ki se nikakor ne bi smelo nadaljevati: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] lqcilegcpnqduiz4wnnjvduxi2neitr 6768703 6768692 2026-10-22T21:28:22Z Stebunik 55592 /* Znanstveni posveti */ 6768703 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen; papež je to skrb izrazil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/letters/1999/documents/hf_jp-ii_let_19990419_perko-belgrado.html|title=Letter to the Archbishop of Belgrade, President of the Episcopal Conference of Yugoslavia|publisher=Dicastery for Communication|author=papež Janez Pavel II.|place=Vatikan|language=en|date=19. april 1999|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Perku ni bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje, ki se nikakor ne bi smelo nadaljevati: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/nadbiskup-franc-perko-u-srpskim-stampanim-medijima/|title= BEOGRADSKI NADBISKUP I METROPOLIT FRANCE PERKO U SRPSKIM ŠTAMPANIM MEDIJIMA. Naučni skup o beogradskom nadbiskupu Francu Perku na Teološkom fakultetu u Ljubljani, održan 20. februara ove godine. Objavljujemo izlaganje Maje Kaninske|publisher=kc.org.rs|author=Mja Kaninska|place=Ljubljana|language=sr|date=20. februar 2018|accessdate=28. februar 2018}}</ref>; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] fqksonwitjon7eq8oe5cmgcd0xviyqt 6768714 6768703 2026-10-22T21:46:14Z Stebunik 55592 /* Znanstveni posveti */ 6768714 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen; papež je to skrb izrazil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/letters/1999/documents/hf_jp-ii_let_19990419_perko-belgrado.html|title=Letter to the Archbishop of Belgrade, President of the Episcopal Conference of Yugoslavia|publisher=Dicastery for Communication|author=papež Janez Pavel II.|place=Vatikan|language=en|date=19. april 1999|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Perku ni bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje, ki se nikakor ne bi smelo nadaljevati: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/nadbiskup-franc-perko-u-srpskim-stampanim-medijima/|title= BEOGRADSKI NADBISKUP I METROPOLIT FRANCE PERKO U SRPSKIM ŠTAMPANIM MEDIJIMA. Naučni skup o beogradskom nadbiskupu Francu Perku na Teološkom fakultetu u Ljubljani, održan 20. februara ove godine. Objavljujemo izlaganje Maje Kaninske|publisher=kc.org.rs|author=Mja Kaninska|place=Ljubljana|language=sr|date=20. februar 2018|accessdate=28. februar 2018}}</ref>; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref>; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ckzhbvadmowso736ipgy37p150bq09u 6768715 6768714 2026-10-22T21:49:43Z Stebunik 55592 /* Znanstveni posveti */ 6768715 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen; papež je to skrb izrazil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/letters/1999/documents/hf_jp-ii_let_19990419_perko-belgrado.html|title=Letter to the Archbishop of Belgrade, President of the Episcopal Conference of Yugoslavia|publisher=Dicastery for Communication|author=papež Janez Pavel II.|place=Vatikan|language=en|date=19. april 1999|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Perku ni bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje, ki se nikakor ne bi smelo nadaljevati: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/nadbiskup-franc-perko-u-srpskim-stampanim-medijima/|title= BEOGRADSKI NADBISKUP I METROPOLIT FRANCE PERKO U SRPSKIM ŠTAMPANIM MEDIJIMA. Naučni skup o beogradskom nadbiskupu Francu Perku na Teološkom fakultetu u Ljubljani, održan 20. februara ove godine. Objavljujemo izlaganje Maje Kaninske|publisher=kc.org.rs|author=Mja Kaninska|place=Ljubljana|language=sr|date=20. februar 2018|accessdate=28. februar 2018}}</ref>; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref>; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[Jožko Markuža]] in profesor [[Rafko Valenčič]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf|title= Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008)|publisher=Bogoslovni vestnik 78 (2018) 4|author=Rafko Valenčič|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0cy2hx89rawt7bu5t9jj2wtveiic671 6768717 6768715 2026-10-22T22:00:14Z Stebunik 55592 /* Znanstveni posveti */ 6768717 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen; papež je to skrb izrazil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/letters/1999/documents/hf_jp-ii_let_19990419_perko-belgrado.html|title=Letter to the Archbishop of Belgrade, President of the Episcopal Conference of Yugoslavia|publisher=Dicastery for Communication|author=papež Janez Pavel II.|place=Vatikan|language=en|date=19. april 1999|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Perku ni bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje, ki se nikakor ne bi smelo nadaljevati: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/nadbiskup-franc-perko-u-srpskim-stampanim-medijima/|title= BEOGRADSKI NADBISKUP I METROPOLIT FRANCE PERKO U SRPSKIM ŠTAMPANIM MEDIJIMA. Naučni skup o beogradskom nadbiskupu Francu Perku na Teološkom fakultetu u Ljubljani, održan 20. februara ove godine. Objavljujemo izlaganje Maje Kaninske|publisher=kc.org.rs|author=Mja Kaninska|place=Ljubljana|language=sr|date=20. februar 2018|accessdate=28. februar 2018}}</ref>; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref>; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf|title= Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka. Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030|publisher=teof.uni-lj.si|author=Vinko Škafar|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref>; # [[Jožko Markuža]] in profesor [[Rafko Valenčič]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf|title= Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008)|publisher=Bogoslovni vestnik 78 (2018) 4|author=Rafko Valenčič|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] cud5phtoeym1omrva8cfllaxepd91it 6768724 6768717 2026-10-22T22:07:25Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6768724 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) je Perko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. Glede Sremske škofije - ki se ozemeljsko nahaja v Republiki Srbiji, a področje duhovno štejejo za svoje Hrvatje, so to kvadraturo kroga rešili takole: [[Đakovsko-osiješka nadškofija]] je postala metropolija, Sremska škofija je postala samostojna škofija, ki pa spada v članstvo in pod jurisdikcijo [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] s središčem v Beogradu. Njen redni škof je (p)ostal [[Đuro Gašparović]] s škofijskim sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]] — nekdanjem sedežu [[Sveti Metod|Svetega Metoda]].<ref>{{cite web|url=https://hbk.hr/home-2-2/nad-biskupije/srijemska-biskupija/|title=Srijemska biskupija|publisher=Hrvatska biskupska konferencija|author=|place=|language=hr|date=|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Nadškof Perko je bil vse od njenega nastanka tudi član [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]], znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja — najprej zoper Republiko Slovenijo, nato pa tudi zoper Republiko Hrvaško in Republiko Bosno in Hercegovino. Zato za katoličane tisti časi niso bili lahki, saj so bili stalno izpostavljeni reševanju včasih pravzaprav nerešljivih dilem. Ko Jugoslavije dokončno ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Jugoslovanski katoliški škofje so se začeli sestajati na posebni Jugoslovanski škofovski konferenci že proti koncu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo poleg tega razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po neslavnem razpadu Nove Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno Jugoslavija — in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej polovični "Jugoslovanski škofovski konferenci" je predsedoval on. Država se je nato preimenovala v "[[Srbija in Črna gora|Srbijo in Črno goro]]"; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastalo za to isto škofovsko konferenco novo ime, in sicer ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega vse do danes celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev tega iz cerkvenih, zgodovinskih in državnih vidikov zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in jezikov, tradicij in držav, kar je treba pri njenem delovanju stalno upoštevati in usklajevati; obenem pa to pomeni tudi veliko notranje bogastvo.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/oznake/medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda/|title=medunarodna-biskupska-konferencija-sv-cirila-i-metoda Novo vodstvo MBK sv. Ćirila i Metoda preuzelo službe|publisher=ika|author=|place=|language=hr|date=1. junij 2026|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> === Škofovsko geslo in grb === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopu službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost, službeni ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Zapleteno je bilo zlasti vprašanje v zvezi s porokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročajo tudi samo pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja, vendar nedopustna. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]) Taka "brzopleta" rešitev pa je odprla nova vprašanja glede veljavnosti poroke, saj pravoslavni dovoljujejo tudi ločitev zakona: kateri od teh zakonov naj bi bil torej po katoliškem nauku o neločljivosti veljaven?<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo ''"Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda"'' (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom [[Kocelj|Kocljem]] v Slovenski Panoniji. Perko je veliko deloval in se pisno uveljavljal zlasti na področju ekumenskega zbliževanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo oziroma državo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi starejših in novejših [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti, ne verjame pa v kako ponovno stvarno zedinjenje. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične če ne še za kaj drugega. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še takrat šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko obupno stanje, ki ga je označevalo temeljno nezaupanje — ampak taka bizantinsko-ruska miselnost pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo (več) prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera — nekateri vladike pa so v tem pred državniki celo prednjačili —, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo — kot znano —, že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja čisto jasno in nedvoumno: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem je človek včasih tudi iz njegovih pridig lahko dobil vtis, ko da mu ni tuja misel nekaterih pravoslavnih teologov, ki pa je s katoliškega stališča napačna, češ da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Prvenstvo rimskega škofa pa ni bilo v vseh pravoslavnih krogih tabu. Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval pri ''„Bogoslovnem vestniku“'', ''„Cerkvi v sedanjem svetu“'', zborniku ''„V edinosti“'' in tudi drugod. Med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref><ref>Glede velikih začetnic so dela navedena kot jih navaja ta izvirnik.</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Sicer je dobil pomočnika (koadjuorja) s pravico nasledstva v osebi Stanislava Hočevarja — ki je bil posvečen za škofa na Rakovniku v Ljubljani dne 24. maja 2000 — vendar s to polovično rešitvijo ni bil zadovoljen. Ko je končno papež Janez Veliki le sprejel njegovo odpoved zaradi bolezni, se je po vrnitvi v Slovenijo najprej nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor, nato pa v Duhovniškem domu na Lepem potu.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V Duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je Perko umrl v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti — kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]] ob številni udeležbi škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov.<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Med Razpadanjem Jugoslavije === ;Obisk slovenskih rojakov Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 na Kosovem, je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj s svojimi sošolci posvečenimi leta 1972, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko zaradi sumljivih okoliščin tega dogodka opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik [[Stipe Šuvar]], kar je dalo slutiti na hude razlike in napovedovalo bodoče tragične dogodke.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ vzburjenih Srbov iz domovine in tujine ter skoraj celotnega jugoslovanskega političnega skupaj s predsednikom predsedstva [[Janez Drnovšek|Janezom Drnovškom]], kakor tudi celotnega srbskega katoliškega in pravoslavnega cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je stvarni nosilec oblasti v teh že zelo napetih razmerah med drugim tudi dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“)<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142|title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989.|publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi. Nedavno sta bili namreč z velikanskimi mitingi zatrti tako avtonomija Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasen signal, da Jugoslavije v pravem smislu več ni, in da jo prav Milošević s pomočjo [[JLA]] želi in more preobraziti v nekakšno posrbljeno Jugoslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez krvavega nasilja. Ugašanje samoupravnosti Vojvodine se je prek "[[Jogurtni prevrat|Jogurtnega prevrata]]" dogajalo skorajda neopazno, mirno in v tišini — saj tam manjšine skupno niso presegale tretjine prebivalstva. Ni pa tako potekalo zatiranje kosovske avtonomije, kjer so etnični Albanci tvorili absolutno večino; omejevalnim ukrepom so kmalu sledile demonstracije in tudi rudarske stavke, ki pa so uživale neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti. Srbsko vodstvo z Miloševićem na čelu je uporabilo nevideno nasilje in ob tej priliki so bili mnogi oporečniki skupaj z vodilnim [[komunisti|komunistom]] [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] "lišeni slobode" in so tudi med hujskaškim govorom čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Kljub temu torej, da je ta govor vseboval nedvomno precej miroljubnih in pomirjevalnih poudarkov, se z njegovo pozitivno vsebino stvarno stanje nasilja, "hapšenja" in represije ni čisto nič ujemalo; nedavno pred tem — 23. marca 1989 — je bilo namreč izglasovano v Prištini uničenje kosovske avtonomije, pred tem pa je bilo v pokrajini uvedeno s pošiljanjem 15.000 vojakov [[izredno stanje]].<ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/sr/2020/03/23/ukidanje-autonomije-kosova-kako-je-milosevic-stvorio-uslove-za-rat/btj-sr/|title=Ukidanje autonomije Kosova: Kako je Milošević stvorio uslove za rat. Glasanje kojim je 23. marta 1989. godine oduzeta autonomija tadašnjoj jugoslovenskoj pokrajini Kosovo dovelo je do političkog otpora, podstaklo etničke nemire i otvorilo put ka oružanom sukobu devedesetih.|publisher=Balkan Insight|author=Serbeze Haxhiaj & Milica Stojanovic|place=|language=sr|date=23. marec 2020|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> To je bil začetek razpadanja Jugoslavije in njeno pretvarjanje v nekakšno [[Srboslavija|Srboslavijo]].<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/30/milosevic-je-jugoslaviju-zelio-pretvoriti-u-srboslaviju|title=‘Milošević je Jugoslaviju želio pretvoriti u Srboslaviju’|publisher= Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=30. maj 2019|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/ideja-jugoslavije-je-mrtva-ubrzano-i-tiho-se-stvara-srboslavija-126702/|title=Ideja Jugoslavije je mrtva! Ubrzano i tiho se stvara 'Srboslavija'!|publisher=Dnevno.hr|author=Smiljan Strihić|place=Zagreb|language=hr|date=3. julij 2014|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ;Posredovanje pri pravoslavnih cerkvenih poglavarjih Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika in pravzaprav "oblast v senci". Nista obšla niti ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko — pa tudi hrvaško — pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev tako med cerkvenjaki kot med posvetnjaki. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval ne brez razloga za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega katoliškega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Zaskrbljenost zaradi Kosovske vojne Med [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] je bil Perko v velikih skrbeh za del svoje metropolije, v katerem je takrat živelo kakih 60.000 katoličanov. Kljub sirenam zaradi NATO-vega bombardiranja je priporočal vsakodnevne molitve pred Najsvetejšim za povrnitev miru in zaupanja, za kar si je prizadeval tudi papež Janez Pavel Veliki in mu je bil globoko hvaležen; papež je to skrb izrazil s posebnim pismom.<ref>{{cite web|url=https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/en/letters/1999/documents/hf_jp-ii_let_19990419_perko-belgrado.html|title=Letter to the Archbishop of Belgrade, President of the Episcopal Conference of Yugoslavia|publisher=Dicastery for Communication|author=papež Janez Pavel II.|place=Vatikan|language=en|date=19. april 1999|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Perku ni bilo všeč, da je prišlo do NATO-vega posredovanja, vendar je izrazil v svojem intervjuju za časopis „Avvenire“ glede delovanja Arkana in njegovih polvojaških tolp na Kosovem svoje odločno nestrinjanje, ki se nikakor ne bi smelo nadaljevati: {| |- ! Operation Allied Force<ref>{{cite web|url=https://www.ncregister.com/news/archbishop-franc-perko|title=Archbishop Franc Perko | publisher=National Catholic Register|author=Jim Cosgrove|place=|language=en|date=11. april 1999|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ! Operacija Zavezniška sila |- | <blockquote>''Avvenire: „Are you glad for the NATO intervention?“''<br>Perko: „We cannot be in favor of war — of any war. It goes without saying, however, that the massacres in Kosovo must stop. Arkan's [indicted war criminal Zeljko Raznjatovic] paramilitaries must be stopped. They cannot play this way with so many human lives.“ </blockquote> | <blockquote>''Avvenire: »Ali pozdravljate posredovanje Nata?«''<br>Perko: »Ne moremo biti naklonjeni vojni – nobeni vojni. Vendar pa je samoumevno, da se morajo pokoli na Kosovu končati. Ustaviti je treba Arkanove [obtoženi vojni zločinec Željko Ražnatović] paravojaške enote. Ne morejo se tako igrati s toliko človeškimi življenji.« </blockquote> |} === Znanstveni posveti === V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/nadbiskup-franc-perko-u-srpskim-stampanim-medijima/|title= BEOGRADSKI NADBISKUP I METROPOLIT FRANCE PERKO U SRPSKIM ŠTAMPANIM MEDIJIMA. Naučni skup o beogradskom nadbiskupu Francu Perku na Teološkom fakultetu u Ljubljani, održan 20. februara ove godine. Objavljujemo izlaganje Maje Kaninske|publisher=kc.org.rs|author=Mja Kaninska|place=Ljubljana|language=sr|date=20. februar 2018|accessdate=28. februar 2018}}</ref>; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref>; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf|title= Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka. Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030|publisher=teof.uni-lj.si|author=Vinko Škafar|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref>; # [[Jožko Markuža]] in profesor [[Rafko Valenčič]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf|title= Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008)|publisher=Bogoslovni vestnik 78 (2018) 4|author=Rafko Valenčič|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ==== Različna mnenja o njem ==== Zaradi svojih jasnih stališč v zvezi z Razpadom Jugoslavije in osamosvajanjem posameznih republik je imel Perko veliko težav. Če upoštevamo, da je celo v sluhu svetosti umrli patriarh Pavel menil, da je NATO-vo posredovanje na Kosovem krivično za Srbijo, potem se ne bomo čudili, če je doživljal Perko nasprotovanja ne le od cerkvenjakov, ampak tudi od posvetnjakov. V tem času so mestne oblasti meni nič tebi nič začele na škofijskem vrtu graditi otroški vrtec. Da se pred nadaljnjim protipravnim odvzemom zaščiti preostalo zemljišče, je bilo treba veliko naporov, da so pridobili dokazilo, da so te stavbe in področje pod državno zaščito kot kulturni in verski spomenik. Takratni predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] pa je zaradi stališč v prid Slovenije in drugih republik, ki jih Perko ni skrival, a niso bila v skladu z uradno vladno politiko, v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v njegovo Slovenijo. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Utemeljeno vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenosti in skoraj naivne neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, jim veliko gledal skozi prste ter bil politično jugoslovansko usmerjen; kljub temu o kakem sodelovanju ali ekumenskem napredovanju kljub njegovi uvidevnosti in obzirnosti ni bilo niti govora. Morda pa bo deloma odgovoril na zgornje vprašanje Perko sam, ki je bil po človeško sicer dober in prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šuštarjevo — morebiti enako in iskreno tudi hrvaškega primasa [[Franjo Kuharić|Kuharića]] — prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Poleg tega je tako njihovo naklonjenost kot tudi zavračanje treba sprejemati s ppridržkom. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posploševali – se poraja celo samemu Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskega in vplivnega meniha Justina, katerega je on osebno izredno cenil: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Primeren odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu".<ref>{{cite web|url=https://slovenija.heraldry.ca/arms/p/perko.htm|title= PERKO, Mons. Franc |publisher=slovenija-heraldry.ca|author=|place=|language=sr|date=7. december 2005|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> Končno moramo le priznati, da je zelo trezno ocenjeval tamkajšnje razmere in si ni delal utvar o nekakšnem čudežnem napredku ali sodelovanju. To najbolje kažejo poznejši [[papež Frančišek|Frančiškovi]] poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj, kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno se je izjalovilo; na dan pa je takrat prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival veliko papeževo spoštovanje in zaupanje in je bil vodja srbske pravoslavne skupine — pravzaprav najbolj nasprotoval ne le Stepinčevemu prištetju k svetnikom, ampak tudi papeževemu obisku po dvoumnem reklu: "Može, ali..." Znano je namreč, da je patriarh Irenej takoj po izvolitvi prostodušno dopuščal možnost papeževega obiska. Kmalu pa je spremenil mnenje podobno kot njegov predhodnik patriarh Pavel, ki je ob izvolitvi celo dejal, da za papežev obisk ni nobene ovire. Kmalu nato pa je tudi on — najbrž pod pritiskom notranjih in zunanjih trdorokcev — malodušno ponavljal: "Može, ali nije još došlo vreme".<ref>{{cite web|url=https://novimagazin.rs/vesti/patrijarh-jos-nije-vreme-za-posetu-pape/|title=Patrijarh: Još nije vreme za posetu pape|publisher=Novi magazin.rs|author=IG|place=Beograd|language=sr|date=27. september 2015|accessdate=21. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC neodvisno od kakršnegakoli vmešavanja ali spraševanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in cele skupine mučencev, na katere imajo resne pripombe ne le katoliški opazovalci ali nepristranski [[zgodovinar]]ji, ampak tudi najvišji predstavniki same Srbske pravoslavne Cerkve. Prvi je bil v sluhu svetosti umrili Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu: Stojčević je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu namreč poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-ve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. ==== Perko je bil človek iskrenega pogovora ==== Čeprav Perko zaradi zmešanih takratnih razmer ni uresničil vseh pričakovanj svojih prijateljev, pa niti svojih ne, mu vendarle moramo priznati njegove številne odlike: {| |- ! Ecumenical thought of Franc Perko<ref>{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/333209468_Ecumenical_thought_of_Franc_Perko|title=Ecumenical thought of Franc Perko|publisher=Bogoslovni vestnik 78(4):981-992 |author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2018|accessdate=21. oktober 2026}}</ref> ! Ekumenska miselnost Franca Perka |- | <blockquote> Archbishop Franc Perko ThD was essentially a man of dialogue, a man of Christian unity and fraternity. He was distinguished for his sincere truthfulness, courage and respectfulness to everyone, for his goodness and honesty. He stri-ved for the freedom of thinking, speech and confession, for the national reconciliation and international coexistence. Perko emphasized that we Christians are»united in Spirit«, despite our human weakness. The Holy Trinity is the source, principle and aim of the unity of the human family and whole creation. </blockquote> | <blockquote> Doktor teologije nadškof Franc Perko je bil v svojem bistvu človek pogovora, človek krščanske edinosti in bratstva. Odlikovali so ga iskrena resnicoljubnost, pogum in spoštljiv odnos do vseh, pa tudi dobrota in poštenost. Prizadeval si je za svobodo mišljenja, govora in veroizpovedi, za narodno spravo in mednarodno sožitje. Perko je poudarjal, da smo kristjani – kljub človeškim šibkostim – »združeni v Duhu«. Sveta Trojica je vir, počelo in cilj edinosti človeške družine ter celotnega stvarstva. </blockquote> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Skafar.pdf Vinko Škafar: Ekumensko delovanje škofa Perka | Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1023—1030] ;{{ikona sr}} *[http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/cvp.htm Curriculum vitae mons. Franca Perka] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Franc_Perko Franc Perko – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-mons-franca-perka/ Životopis mons. Franca Perka | IKA] *[https://ika.hkm.hr/novosti/nadbiskup-perko-za-ekumenski-susret-na-vrhu-u-jugoslaviji/ NADBISKUP PERKO ZA EKUMENSKI SUSRET NA VRHU U JUGOSLAVIJI | IKA] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] l3u0guxlim5c898vmx4m937xeh9w3uj Društvo za raziskovanje jam Ljubljana 0 172168 6768808 6721930 2026-10-23T09:21:10Z PJakopin 33595 Grega Sarka umaknjen iz fotogalerije poglavja Člani društva 6768808 wikitext text/x-wiki {{Short description|Slovensko jamarsko društvo}} {{Infopolje Organizacija | image = DZRJL logo 2009.jpg | formation = 1910 | leader_title = Predsednik | leader_name = Matic Di Batista | name = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | headquarters = Luize Pesjakove 11, [[Ljubljana]] | website = {{URL|https://www.dzrjl.si/|dzrjl.si}} }} '''Društvo za raziskovanje jam Ljubljana''' (DZRJL) je največja slovenska jamarska organizacija, pod imenom ''Društvo za raziskavanje podzemskih jam'' je bilo ustanovljeno leta 1910.<ref name="SDPH"/> Društvo se ukvarja z odkrivanjem, raziskovanjem, dokumentiranjem in varovanjem [[jama|jam]] v Sloveniji in je najstarejše še delujoče jamarsko društvo pri nas. Leta 2024 je imelo 150 članov. Najbolj znano je po dosežkih v globokih jamah [[Kaninsko pogorje|Kaninskega pogorja]], kjer so njeni člani in članice odkrili, raziskali in dokumentirali pet jam,{{efn|name=fn1}} globljih od 1000 metrov: [[Vandima|Vandimo]] (globina 1000 metrov je bila dosežena leta 1993, leta 2024 je bila jama globoka 1182 metrov), [[Renejevo brezno]] (2014, 1322 m), P 4 ali Brezno rumenega maka (2016, 1102 m), Brezno spečega dinozavra (2021, 1082 m), Dlvn (2024, 1011 m). Leta 2019 se je ob odkritju prehoda iz Renejevega brezna v P 4 to število zmanjšalo za ena in je imelo društvo leta 2024 štiri jame, globlje od tisoč metrov.<ref name="UDRJL"/><ref name="SVPN"/><ref name="CVK"/><ref name="JDP"/> == Ustanovitev društva in prva leta == [[File:DZRJL caving field trip participants on Velika gora near Ribnica 1912.jpg |thumb|upright=1.8|left|Društvena odprava pri povratku iz Ledene jame, 1912]] Raziskovanje in dokumentiranje jam se je v Sloveniji začelo z objavo knjige [[Slava vojvodine Kranjske]] [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] (1689), nadaljevalo pa predvsem z deli [[Joseph Anton Nagel|Josepha Antona Nagla]] (1748), [[Franc Anton von Steinberg|Franca Antona von Steinberga]] (1758) in [[Adolf Schmidl|Adolfa Schmidla]] (1854). Ob koncu 19. stoletja se je razmahnilo raziskovanje jam predvsem v [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]] in [[Postojnska jama|Postojnski jami]]. Glavni pobudnik je bil upravitelj te jame, Ivan Andrej Perko. Po letu 1885 je po naročilu Ministrstva za kmetijstvo na [[Dunaj]]u Viljem Putik (tudi Wilhelm Putick, Vilim Puttik) raziskoval kras v zaledju [[Kraško polje|kraških polj]] na [[Notranjska|Notranjskem]].<ref name="KSS"/> Na pobudo Perka in Putika je bilo leta 1910 v Ljubljani ustanovljeno ''Društvo za raziskavanje podzemskih jam'' (nem. ''Gesellschaft für Höhlenforschung''). Predsedoval mu je baron Theodor Schwarz von Karsten, takratni deželni predsednik [[Kranjska|Kranjske]], kronske dežele v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]].<ref name="ZD" /><ref name="SKT"/><ref name="UDRJS"/> Ker sta imela le dva člana društva jamarske izkušnje, je njegov tajnik [[Josip Cerk]], povabil študentsko skupino planincev in alpinistov, [[Drenovci|Drenovce]], da bi za društvo raziskovali jame. Po smrti Cerka med zimskim vzponom na [[Stol, Karavanke|Stol]] je leta 1912 vodenje raziskovanja prevzel [[Pavel Kunaver]].<ref name="ZD"/><ref name="SFRSN"/> Društvo je imelo dva dela sekciji: glavno, pretežno slovensko Dolenjsko sekcijo in [[Kočevje|Kočevsko]] sekcijo [Gottschee Sektion] iz nemško govorečih članov - [[Kočevarji|Kočevarjev]], ki so raziskovali jame na [[Kočevsko|Kočevskem]] do prve svetovne vojne.<ref name="GZD"/> [[File:Krviška Okroglica - cave map by Pavel Kunaver.jpg|thumb|upright=0.9|left|Krviška Okroglica]] [[File:Široka jama pri Glazuti pod Veliko goro pri Kočevju 1910-13.jpg|thumb|upright=0.9|right|Široka jama pri Glažuti]] Leta 1911 so Drenovci na Dolenjskem začeli iskati podzemske dotoke reke [[Krka|Krke]] in se zato lotili predvsem raziskovanja globokih brezen, da bi skozi njih prišli do vodnih jam. Poleg običajne jamarske opreme (vrvnih lestvic) so uporabljali tudi vrvno in alpinistično tehniko. Prvi pomemben dosežek je bilo 84 metrov globoko brezno Marjanščica. Sledile so Žiglovica (82 m), Krviška Okroglica (93 m), več ledenih jam na Veliki gori, jama [[Tentera]]. Na pobudo Viljema Putika so raziskali tudi 200 metrov novega rova v severnem kraku jame [[Logarček]] na [[Planinsko polje|Planinskem polju]]. Glavni fotograf je bil Bogomil Brinšek, ki je kot vir za osvetlitev jame uporabljal magnezijev trak, navit okoli kladiva. S svojim umetniškim upodabljanjem gorskih in jamskih motivov, pogosto v piktorialističnem slogu, je navduševal v svojem času in še mnogo let kasneje. Po njegovi zaslugi se je s fotografijo začelo ukvarjati tudi veliko drugih, od jamarjev predvsem Ivan Tavčar in Josip Kunaver, brat Pavla Kunaverja.<ref name="1910to1918"/><ref name="BB"/><ref name="KSNP"/><ref name="SFRSN"/><ref name="SJF"/> [[File:Bogomil Brinšek 1914 retouched cropped.jpg|thumb|upright=0.65|left|Bogomil Brinšek]] Društvo se je uveljavilo v širši okolici, povabili so ga k raziskovanju jam v [[Pazin]]u in [[Baderna|Baderni]] v [[Istra|Istri]], kjer so v podzemlju iskali vir pitne vode. Njihov glavni dosežek je bil spust v 97 m globoko jamo Golešičko (Golešnico). Do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 je društvo raziskalo 133 jam.<ref name="1910to1918"/> Prva svetovna vojna je prekinila delovanje društva, Bogomil Brinšek je padel na srbski fronti v prvih dneh vojne, vendar to ni ustavilo jamarskega delovanja članov društva. Pavel Kunaver je kot podčastnik avstro-ogrske vojske sodeloval pri raziskovanju in preureditvi jam na Krasu za vojaške potrebe. Kasneje se je pridružil posebni jamarski skupini pod vodstvom poročnika Ivana Michlerja, prav tako iz društva, za raziskovanje jam v [[Trnovski gozd|Trnovskem gozdu]] in [[Banjška planota|Banjški planoti]], v neposrednem zaledju [[Soška fronta|Soške fronte]]. Leta 1917 sta Kunaver in Michler za vojaške potrebe raziskala več kot sto jam. 31. avgusta 1917 sta v eni ekskurziji raziskala brezno Roupa do globine 146 metrov, kar je ostal rekordni dosežek društva do leta 1965.<ref name="1910to1918"/> {{clear}} == Med obema vojnama == V dveh desetletjih po prvi svetovni vojni se je DZRJL uveljavilo kot prava jamarska organizacija v današnjem pomenu. Na 1.264 ekskurzijah so raziskali 742 jam. Pavel Kunaver je leta '''1922''' izdal knjigo ''Kras in kraški pojavi'', prvo slovensko poljudnoznanstveno knjigo o Krasu, da bi v slovenski javnosti vzbudil zanimanje za jamarstvo in [[Speleologija|speleologijo]]. A pravi čas še ni napočil. Tudi njegova druga knjiga »V prepadih«, ki je izšla leta 1932, ni naletela na ustrezen odziv. Društvo je začelo spet delovati leta '''1924''', preusmerilo se je s terenskega odkrivanja podzemlja na znanstveno proučevanje kraških pojavov. Sedež društva je bil na Zoološkem inštitutu [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] - od leta 1927 je bil njegov predsednik [[Zoologija|zoolog]] [[Jovan Hadži]]. Poleti leta '''1925''' sta bili raziskani prvi jami po 1. svetovni vojni, Zlatica in Govic, delno potopljena izvirna jama, obe nad [[Bohinjsko jezero|Bohinjskim jezerom]] ter štiri jame v okolici [[Škofja Loka|Škofje Loke]]. Leta '''1926''' je Josip Perme, župan [[Ponova vas|Ponove vasi]] odkril večjo novo jamo, kasneje po njem imenovano [[Županova jama]], ki je kmalu postala ena najbolj obiskanih slovenskih [[Jamski turizem v Sloveniji|turističnih jam]]. Istega leta jo je raziskalo in izmerilo DZRJL (dolga je 710 metrov in globoka 73 metrov), o jami pa je član društva Valter Bohinec izdal monografijo ''Županova jama'', prvo speleološko razpravo v slovenščini. Priloženo ima obširno navodilo o delu fizičnega speleologa v jami. Leta '''1927''' sta Roman Kenk in Albin Seliškar v Podpeški jami postavila enega prvih laboratorijev za preučevanje [[Podzemeljska favna|jamskih živali]] na svetu.<ref name="1919to1940"/><ref name="ZJTJ"/><ref name="VP"/> [[File:Alfred Šerko.jpg|thumb|upright=1.0|right|Alfred Šerko ml.]] Leta '''1929''' je društvo raziskovalo jame na širšem območju [[Loško polje|Loškega kraškega polja]]. Glavni dosežek je bila raziskava in izmera notranjih delov [[Križna jama|Križne jame]], odkrite leta 1926. Raziskanih in izmerjenih je bilo več kot 5 kilometrov vodnih rovov. Leta '''1931''' je DZRJL raziskalo jamo [[Vjetrenica]] na Popovem polju v [[Hercegovina|Hercegovini]] in tudi v njej izmerilo več kilometrov rovov, zaradi česar je postala Vjetrenica najdaljša jama v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Leta '''1932''' so člani društva ponovno začeli iskati Lipertovo jamo, izgubljeno po smrti njenega odkritelja Viljema Putika leta 1929. 12. avgusta 1932 so našli jamo Krastačo, kasnejši drugi vhod [[Najdena jama|Najdene jame]]. Leta '''1933''' je Albin Seliškar izvedel enega prvih jamskih potopov na svetu v potapljaškem skafandru, v požiralniku Pod stenami na severnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]]. Sredi '''30-ih''' let se je razvila logaška podružnica DZRJL. Pod vodstvom Ivana Dolarja so načrtno raziskovali jame v širši okolici Logatca in prodrli do konca rokava Blata v Križni jami. Leta '''1937''', ko so člani društva pregledovali področje nad požiralniki [[Unica|Unice]], da bi našli Lipertovo jamo, je Alfred Šerko ml. s pomočjo izmere na podlagi zemljiškega katastra, ki sta jo naredila rudarska inženirja Kersnič in Lučovnik iz Ljubljane, odkril vhod v to jamo (Alfred Šerko starejši, njegov oče,<ref name="ASSR"/> je bil priznani slovenski nevrolog in psihiater). Zgornji del jame je popolnoma ustrezal Putikovemu opisu in njegovemu načrtu, ker pa je bil vodni del jame veliko manjši, je Šerko sklepal, da to ni Lipertova jama, in ji je dal ime Najdena jama. Leta '''1938''' je Šerko preuredil kataster jam DZRJL - arhiv zapisnikov o ekskurzijah je uredil po jamah, ki jim je dal katastrske številke in sestavil Seznam jam v obliki ozalidnih kopij. Šerko in Ljubo Podpac sta v poznih '''30-ih''' letih organizirala načrtno raziskovanje jam ob meji z Italijo. Podrobno je bila glede novih jam preiskana tudi planota [[Pokojišče]] in Begunjski Ravnik. Leta '''1939''' sta se [[Ivan Kuščer]] in Dušan Kuščer potopila v kraška izvira [[Ljubljanica|Ljubljanice]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]] in sicer v Malo okence (8 metrov globoko) in Veliko okence (preplavan je bil prvi sifon, globok 4 metre in dolg 10 metrov), s potapljaško opremo lastne zasnove in izdelave. Od leta 1926 je bil glavni fotograf DZRJL Franci Bar, ki je kot osnovni vir za osvetlitev v jamah uporabljal svetilni prah. Izpopolnil je tudi jamsko stereo fotografijo.<ref name="1919to1940"/><ref name="RJPS"/><ref name="BF"/> == Najdena in Žankana jama == Po burnih časih v 40-ih letih 20. stoletja je društvo doseglo drugi vrhunec v 60-ih letih z odkritjem večje jame, po preboju ožine na koncu Najdene (Lipertove) jame leta 1963 in z raziskovanjem globokih jam v Sloveniji, na primer Triglavskega brezna ter Medvedove konte na Pokljuki in v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], primer je Žankana jama.<ref name="1941to1960"/> Med drugo svetovno vojno sta Valter Bohinec in Jovan Hadži skrila društveni arhiv v prostorih [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v Ljubljani. Ker so [[Slovenski partizani|partizani]] jame pogosto uporabljali za skrivališča, so imele lege jam in zemljevidi v tem arhivu velik vojaški pomen. Arhiv Kočevske sekcije DZRJL je bil shranjen v Kočevju in je decembra 1943 med Bitko za Kočevje zgorel. Ohranilo se je le nekaj odlomkov, shranjenih v glavnem arhivu društva (npr. načrt Vodne jame pri Klinji vasi).<ref name="GZD"/> V letu '''1945''' je društvo spet začelo raziskovati jame, tudi na ponovno dostopnem primorskem Krasu. Veliko tega dela je objavljenega v knjigi Šerka in Michlerja: ''Postojnska jama in druge zanimivosti Krasa'' (1952).<ref name="PJDZK"/> Leta '''1948''' je društvo doletela velika izguba, ob nenadni smrti Alfreda Šerka ml. Med jamarsko ekskurzijo v [[Istra|Istri]] je izstopil iz avta, ki ga je vozil, in ko je še držal za kljuko, je strela udarila v avto in Šerka usmrtila, ostali potniki v avtu pa so ostali nepoškodovani - karoserija je delovala kot [[Faradayeva kletka]].<ref name ="DAS"/> Njegovo vlogo je prevzel Ivan Michler in začelo se je načrtno raziskovanje podzemlja med Planino in Postojno. [[Pavel Kunaver]] je uspešno promoviral jamarstvo z organizacijo ekskurzij v jame v okviru krožka na [[Klasična gimnazija v Ljubljani#Državna_osemrazredna_gimnazija_(1849–1958)|Klasični gimnaziji v Ljubljani]], kjer je poučeval. Leta '''1950''' so člani društva v [[Planinska jama|Planinski jami]] odkrili [[Bifurkacija|bifurkacijo]] v Rakovem rokavu te jame. Leta '''1951''' so v [[Velika ledena jama v Paradani|Veliki ledeni jami v Paradani]] odkrili nove dele in povečali globino jame na 120 metrov. Sledila so, po skoraj desetih letih, prva večja odkritja v spletu Postojnske jame. Istega leta je bila ustanovljena podružnica DZRJL Postojna. Njeno glavno raziskovalno področje je bila [[Predjama (jama)|Predjama]], kjer so odkrili obsežen jamski splet. Leta '''1954''' je bil v Postojni Prvi jugoslovanski speleološki kongres, ki so ga v veliki meri organizirali člani DZRJL. Zaradi uskladitve s statutom Jamarske zveze Jugoslavije, ki je zahteval krovno organizacijo v vsaki od jugoslovanskih republik, se je DZRJL preimenovalo v Društvo za raziskovanje jam Slovenije (DZRJS). [[File:DZRJL Caving Team at Gradišnica Cave in 1957.jpg|thumb|upright=1.25|left|Nad vhodom v Gradišnico, 1957]] Zaradi različnih pogledov na jamarstvo in delovanje društva je prišlo do odprtih sporov med mlado in staro generacijo. Najvidnejša predstavnika mlade generacije, Dušan Novak in Miran Marussig, sta bila leta 1954 izključena iz društva. Leta 1955 je Novak z Marussigovo pomočjo ustanovil Jamarsko sekcijo Železničarskega planinskega društva, drugo jamarsko organizacijo v Ljubljani, Marussig pa se je vrnil v DZRJS.<ref name="MM"/> Leta '''1957''' se je postojnska podružnica DZRJL osamosvojila kot Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč - Postojna. Leta '''1958''' je skupaj z DZRJS organizirala uspešno odpravo v eno najglobljih slovenskih jam, v Jazben (-334 m), odkritih je bilo več novih rovov. Leta '''1959''' so se [[Kazimir Drašlar]], Jože Štirn in Jože Mušič potopili skozi 10 metrov dolg sifon v Veselovi jami pri Cerknici (izvir [[Žerovniščica|Žerovniščice]]), Mušič pa je pri tem posnel prve fotografije na drugi strani sifona v slovenskih jamah.<ref name="RJPS"/> Leta '''1960''' so člani društva raziskali Brezno pri Medvedovi konti na planoti [[Pokljuka]] z eno največjih znanih jamskih dvoran tistega časa.<ref name="BMK"/> Istega leta je potekalo prvo raziskovanje jam v visokogorju (na Kriških podih) Julijskih Alp. Vseslovenska odprava DZRJS je dosegla dno [[Triglavsko brezno|Triglavskega brezna]] (nadmorska višina vhoda 2377 m, globina 260 m). Leta '''1962''' so podružnice DZRJS po Sloveniji postale samostojna jamarska društva, registrirana v svojih občinah, DZRJS pa se je preimenovalo v Jamarski klub Ljubljana (JKL), ki mu je bila leta 1966 dodana še beseda Matica (JKLM). [[File:Najdena jama map 2023 si.svg|thumb|upright=1.4|right|Pregledni tloris Najdene jame]] [[File:Velika štirna in Najdena jama 2023.jpg|thumb|upright=1.3|left|Velika štirna v Najdeni jami]] Od sredine zime do pomladi leta '''1963''' je skupini mladih članov društva uspelo prekopati ožino z močnim prepihom na koncu takrat še 200 metrov dolge Najdene jame. Že v istem letu so jamo podaljšali na približno 1 kilometer, leta 1964 pa so nadaljnja odkritja: Putikova dvorana, Piparski in Borisov rov povečala dolžino na prek 2 km. Poleti 1963 je društvo na pobudo člana društva [[Jurij Kunaver|Jurija Kunaverja]], geografa in sina [[Pavel Kunaver|Pavla Kunaverja]] izvedlo prvo odpravo na [[Kaninsko pogorje|Kanin]] v Zahodnih Julijskih Alpah. Leta '''1965''' se je nadaljevalo raziskovanje in dokumentiranje Najdene jame. Pregledovali so tudi okolico na območju Lanskega vrha ter nadaljevali raziskave na Kaninu in na [[Krim]]u. Na Kaninu, v Primoževem breznu (-175 metrov, imenovanem po Primožu Krivicu), je bil presežen društveni globinski rekord, izveden v eni ekskurziji, v novo odkriti jami. Po 4. mednarodnem jamarskem kongresu v Ljubljani in Postojni leta 1965, katerega organizacija je v veliki meri slonela na društvu, je prišlo do menjave generacij v vodstvu društva. Leta '''1966''' je bilo na Kaninu odkritih in raziskanih več prek 100 metrov globokih jam. V Primoževem breznu je bil dosežen nov društveni globinski rekord v jami, ki jo je odkrilo društvo, 197 metrov. Večja skupina se je udeležila odprave v [[Pološka jama|Pološko jamo]], kjer so člani JKLM odkrili glavno nadaljevanje. Milan Orožen in Ugo Fonda sta se potopila skozi 12 metrov dolg sifon med [[Črna jama|Črno]] in [[Pivka jama|Pivka jamo]]. To je bil začetek modernega potapljanja, z avtonomnimi podvodnimi dihalnimi napravami v slovenskih jamah.<ref name="RJPS"/><ref name="NNSR"/> Pod vodstvom [[Tomaž Planina|Tomaža Planine]] so po letu '''1967''' sledile odprave v globoke jame. Istega leta so odkrili Ljubljansko jamo pod Koglom v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]. Leta '''1968''' so raziskali Lipiško jamo z 210 m globokim enovitim breznom in nekaj večjih jam na Kaninu. Jamarji društva so v Pološki jami dosegli globino 300 m (jama so raziskovali od vhoda navzgor).<ref name="1961to1974"/> [[File:Primož Krivic (1950 — 1990) (cropped).jpg|thumb|upright=1.0|right|Primož Krivic]] [[File:Operating the Hand Winch in Žankana jama Cave 1969.jpg|thumb|upright=1.3|left|Ročni vitel za spust in dvig v 200-metrsko brezno, Žankana jama 1968]] Med dosežki leta '''1968''' je imela največji odmev 20-članska društvena odprava v Žankano jamo pri [[Rašpor]]ju v Istri.<ref name="NRZJR"/><ref name="JKR"/> Jama je požiralnik potoka - po začetnih manjših breznih se odpre veliko, 200 m globoko notranje brezno.<ref name="ABETE"/> V letih med prvo in drugo svetovno vojno je Istra pripadala Italiji, jamo so poimenovali Bertarellijevo brezno [Abisso Bertarelli], raziskana je bila v letih 1924 in 1925.<ref name="TS50SF"/> Z globino 450 m je bila od leta 1924 do 1926 znana kot najgloblja jama na svetu.<ref name="SRMPG"/> Po 1959 je bila najgloblja jama v Jugoslaviji, pred Gotovžem (prav tako v Istri, −420 m) in Jazbenom (Slovenija, −365 m).<ref name="NBJ"/> Pogosto se je zgodilo, da so italijanske meritve jam v [[Primorska|Slovenskem primorju]], v času pred drugo svetovno vojno, pokazale večjo globino, kot je dejansko bila, in je bil zato eden od ciljev odprave tudi nova izmera jame. Odprava je dosegla dotlej znano dno jame, na −346 m in nadaljevala po dolgem nizkem vodoravnem rovu, do Slovenskega sifona, po novih meritvah na −361 m. Ta globina je jamo pomaknila s prvega na tretje mesto jugoslovanske lestvice globokih jam. Konec leta 1968 so Primož Krivic, Marjan Juvan in Renato Verbovšek raziskali in izmerili vhodni del jame Mala Boka pri [[Bovec|Bovcu]] in jo registrirali. Društveni odpravi v Gotovž in Jazben, ki sta sledili, sta zmanjšali globino Gotovža na 320 m in Jazbena na 334 m. S tem se je Žankana jama vrnila na vrh jugoslovanske globinske lestvice,<ref name="NRZJR"/> ti trije dosežki pa so postavili društvo v vrh jugoslovanskega jamarstva.<ref name="DH1961"/> Leta '''1969''' so se člani društva udeležili mednarodne odprave na Poljsko, v jami Jaskinia Wielka Śnieżna in Jaskinie Psie, izmerili so Vzhodni rov v [[Kačna jama|Kačne jame]] pri [[Divača|Divači]], trije člani društva pa so se udeležili dotlej največje mednarodne jamarske odprave v brezno Gouffre Berger v Franciji. 26. oktobra se je pri merjenju jame [[Pekel (Savinjska dolina)|Pekel]] pri Šempetru v Savinjski dolini smrtno ponesrečil član društva Anton Suwa.<ref name="1961to1974"/><ref name="GBCS"/> == Jame na Pršivcu == [[File:Climbing the caving ladder in Najdena jama 2003.jpg|thumb|upright=0.8|left|Jamarske lestvice]] [[File:Marjan Baričič in Jama na meji 2004.jpg|thumb|upright=0.8|right|Tehnika enojne vrvi]] Sprememba tehnologije obvladovanja navpičnih delov jam, predvsem brezen, uporaba tehnike enojne vrvi namesto jamarskih lestvic z nekajkrat lažjo in manj okorno opremo, je omogočila premik od raziskav nižinskih jam na gorske jame. Po Pološki jami pod jugozahodnim obrobjem Julijskih Alp in prvih odpravah v jame [[Kaninsko pogorje|Kaninskega pogorja]] v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je kras na pobočju gore Pršivec (2056 m) severno od Bohinjskega jezera postal glavno raziskovalno področje društva.<ref name="1975to1988"/> Leta '''1970''' je bil v Ljubljanski jami nad izvirom [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]] je bil večkrat presežen društveni globinski rekord v jami, ki so jo člani društva odkrili in raziskali sami, na 279 m. V Pološki jami je bila prvič v Jugoslaviji presežena globina 500 metrov, po dvajsetih letih se je jama iz naše nekdanje skupne domovine spet pojavila na svetovni lestvici globokih jam. Potapljači društva so dosegli nove globine v [[Divje jezero|Divjem jezeru]], Žerovnici, [[Postojnska jama|Postojnski jami]], [[Tkalca jama|Tkalca jami]] in [[Planinska jama|Planinski jami]]. Člani DZRJL so sodelovali pri odkritjih v jamskem spletu Piaggia Bella na francosko-italijanski meji. Leta '''1971''' so v [[Pološka jama|Pološki jami]] dosegli globino 685 m, jugoslovanski globinski rekord. Za kratek čas je bila jama med dvajsetimi najglobljimi na svetu in prva med jamami, raziskovanih od spodaj navzgor.<ref name="1961to1974"/> [[File:Pološka jama Dvorana pri potočku 2007.jpg|thumb|upright=0.8|left|Pološka jama]] [[File:DZRJL Brezno pod gamsovo glavico Cave Expedition Team 1972.jpg|thumb|upright=1.3|right|Odprava v Brezno pri gamsovi glavici]] Leta '''1972''' se je društvo vrnilo k tradicionalnemu imenu: Društvo za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL). Septembra je potekala odprava na Brezno pri gamsovi glavici nad [[Bohinjsko jezero|Bohinjskim jezerom]]. Jamo so leta 1969 odkrili člani Jamarske sekcije Planinskega društva Železničar in jo raziskali do globine 40 m, leta 1970 do 170 m, leta 1971 do 475 m in avgusta 1972 do 615 m, ko je sodeloval tudi Jurij Andjelić-Jeti iz DZRJL.<ref name="BPGG"/><ref name="JAY"/> Ker so bile globine brezen le ocenjene, je bil namen odprave DZRJL, v kateri je bil tudi Jeti, jamo izmeriti in poiskati morebitno nadaljevanje. Globino jame so popravili na 444 m, kar je bila še vedno druga najgloblja v Jugoslaviji, našli pa so tudi nadaljevanje.<ref name="BPGG"/> V naslednjih letih so nadaljnje odprave DZRJL jamo poglobile na 819 m.<ref name="KJ3457"/> Jože Pirnat je izdal Jamarsko tehniko, prvo slovensko knjigo te vrste. Leta '''1973''' so na Kaninu odkrili več globokih jam, preplavali odtočni sifon v Pivki jami, Rado Smerdu pa je posnel 8-milimetrski jamarski film ''V svetu brez sonca''.<ref name="1961to1974"/> [[File:3D Model of the Main Gallery in Skednena jama Cave.svg|thumb|upright=1.0|left|3D model Skednene jame]] Leta 1972 je član društva [[Primož Jakopin]] na 6. Jugoslovanskem speleološkem kongresu v Lipici predlagal, da jam ne bi več vrednotili le po dolžini in globini, temveč predvsem po prostornini.<ref name="NVKO"/> V letu '''1974''' je zasnoval trirazsežni model za predstavitev jamskega prostora in s pomočjo Jake Jakofčiča napravil prvo 3D izmero jame, Skednene jame. Do leta 1979 je razvil programsko orodje za 3D model in iz 305 izmerjenih točk v 51 prečnih rezih (profilih) izračunal osnovne vrednosti za to jamo: dolžina 205 m, površina 8900 m<sup>2</sup> in prostornina 6500 m<sup>3</sup> z oceno napake pod 5 %. Leta 1981 je z devetčlansko ekipo izmeril večjo jamo, Mačkovico, ki se tudi nahaja na severnem robu Planinskega polja. Uporabili so dva velika lesena [[kotomer]]a, ki sta imela na vrhu baterijsko svetilko z ozkim snopom svetlobe, za merjenje kotov do nedostopnih stropnih točk iz parov klasično izmerjenih talnih točk. Trirazsežni model je imel 106 profilov s 709 oglišči; rezultat je bila dolžina 650 m in prostornina 38.800 m<sup>3</sup> z oceno napake pri prostornini pod 2%.<ref name="MECS"/><ref name="OMCBV"/> Leta 1984 so Daniel Rojšek iz DZRJL in njegova skupina izmerili 54 m dolg segment Martelove dvorane na koncu [[Škocjanske jame|Škocjanskih jam]]. Dobili so prostornino 220.000 m<sup>3</sup>,<ref name="NHOTCK"/> kar je desetina celotne prostornine dvorane (2.200.000 m<sup>3</sup>), ki so jo namerili angleški jamarji leta 2018.<ref name="PMDSJ"/> Avgusta 1974 se je v Tkalca jami v Rakovem Škocjanu zgodila prva jamska potapljaška nesreča s smrtnim izidom v Jugoslaviji. Janko Petkovšek iz Jamarskega društva Logatec se ni vrnil s potopa v končnem sifonu. Dvema članoma reševalne ekipe, iz DZRJL, [[Boris Sket|Borisu Sketu]] in Antonu Praprotniku, je uspelo prvič preplavati 26 metrov globok in 147 metrov dolg zapleten iztočni sifon. Na drugi strani sifona je bil 2 km dolg vodni rov, Petkovškovega trupla pa niso nikoli našli.<ref name="RJPS"/> [[File:A Shaft in Majska jama Cave 1982.jpg|thumb|upright=1.0|right|Brezno v Majski jami]] Leta '''1975''' so potapljači društva preplavali sifon izvira [[Boka]] pri Bovcu in 240 m dolg odtočni sifon v [[Pivka jama|Pivka jami]], ki spada v jamski splet Postojnske jame. Na drugi strani tega sifona so našli 300 metrov suhega rova. Leta '''1976''' so člani društva po petih letih dela odprli zgornji vhod v Pološko jamo, s čimer se je globina jame povečala na 705 m. Do konca leta so na Kaninu raziskali vsega skupaj več kot 300 jam. Leta '''1977''' so preplezali 120 metrov visok kamin v Hankejevem kanalu Škocjanskih jam. Leta '''1978''' je bila v Breznu pri gamsovi glavici dosežena globina 612 m, leta '''1979''' pa 758 m. Rado Smerdu je posnel 16-milimetrski film ''Neuhojene poti'' in sodeloval pri snemanju filma ''Kje so tiste stezice'' o biologu Egonu Pretnerju. Leta '''1980''' so na Pršivcu nad Bohinjskim jezerom odkrili in raziskali Majsko jamo do globine 420 m. Dva člana društva sta se udeležila jugoslovanske odprave v takrat najglobljo jamo tistega časa, v francoski: Gouffre de la Pierre Saint Martin (-1332 m) in v jamo Gouffre Berger. Rado Smerdu je skupaj s soavtorjem Vilkom Filačem prejel posebno nagrado žirije na 3. mednarodnem festivalu jamarskega filma v kraju [[La Chapelle-en-Vercors]], za film ''Kje so tiste stezice''.<ref name="MRS"/> Od '''1981''' do '''1983''' so nadaljevali z raziskovanjem jam na Pršivcu, in sicer v Breznu pri gamsovi glavici in v Majski jami, kjer je bila dosežena globina 592 metrov. Leta '''1984''' se je v soteski Predaselj, kanjonskem delu reke [[Kamniška Bistrica]] utonil Rado Smerdu, predsednik društva. Od '''1985''' do '''1988''' so člani društva obiskali ''Antro del Corchia'' (-1210 m, v Apuanskih Alpah) in jamo ''Spluga della Preta'' (- 877 m, na planoti Lessinia nad [[Verona|Verono]]. Na Pršivcu so raziskali Pingvinovo jamo, Brezno Martina Krpana, Cefizljevo jamo in Botrovo jamo. Zadnjo navedeno so povezali z Breznom pri gamsovi glavici in tako povečali njegovo globino na 819 metrov. Glavni fotograf društva v sedemdesetih in osemdesetih letih je bil [[Tomaž Planina]], učenec in naslednik Francija Bara. Izpopolnil je osvetljevanje z elektronskimi [[Fotoaparat#Bliskavica|bliskavicami]] namesto onesnaževalne [[Pirotehnični izdelek|pirotehnične]] osvetlitve s svetilnim prahom.<ref name="1975to1988"/> == Jame Kanina, Pokljuke in Poljane == [[File:View out of the cave Mala Boka 2018.jpg|thumb|upright=1.25|left|Vhod v Malo Boko, enega med možnimi izhodi projekta Kanexit]] [[File:Karst surface, Kanin plateau 2019.jpg|thumb|upright=1.25|right|Kaninski podi]] Najbolj odmevni dosežki društva v preteklih desetletjih so povezani z odkrivanjem in raziskovanjem globokih jam na planotah 2200-2350 metrov nad morjem (leta 2022 je bilo tam znanih 800 jam), pod vrhovi [[Kaninsko_pogorje|Kanina]] in [[Rombon]]a, gorskih grebenov na slovensko-italijanski meji, kjer se nahaja približno desetina vseh jam na svetu, globljih od 1000 metrov.<ref name="KTTWDC"/> Po letu 2005 je postal glavni cilj "Kanexit", navezava teh jam na jamo Mala Boka, ki ima vhod 433 metrov nad morjem, še en, zgornji vhod (jamo BC4) pa na nadmorski višini 1730 metrov, nad dolino reke Soče. Namen Kanexita je ustvariti jamo, globoko 1900 metrov.<ref name="I8SPS"/><ref name="HCGSD"/> Leta '''1989''' so člani društva sodelovali pri raziskovanju [[Skalarjevo brezno|Skalarjevega brezna]] na Kaninu, takrat najgloblje jugoslovanske jame, kjer je meddruštvena odprava dosegla globino 911 metrov. Na povabilo tržaških jamarjev sta se oktobra tega leta Franci Gabrovšek in Gregor Pintar udeležila akcije »-1000« v [[Črnelsko brezno|Črnelskem breznu]] na Rombonu, ki je prvič v Sloveniji presegla globinsko mejo 1000 metrov. Januarja '''1990''' je društvo sodelovalo v slovensko-italijanski reševalni odpravi v tej jami, ki je sledila, ko je pri reševanju poškodovanega kolega umrl tržaški jamar. Jamarji DZRJL so 28. julija na Rombonu odkrili vhod v jamo Vandima (trgatev v slovenskem primorskem narečju, iz italijanske besede vendemmia). Leta '''1991''' je bil poletni jamarski tabor društva prestavljen s tradicionalnega Pršivca nad Bohinjskim jezerom na Rombonske pode. V Vandimi so v letih 1991 in '''1992''' raziskali štiri rokave, ki vodijo do globin 398, 600, 650 in 550 metrov. V sedmih ekskurzijah od marca do julija '''1993''' so v Vandimi dosegli globino 1042 metrov. Prvič se je zgodilo, da so mejo tisoč metrov presegli slovenski jamarji in društvo se je s tem dosežkom utrdilo na vrhu visokogorskega jamarstva pri nas. Leta '''1994''' so v Breznu pod Velbom odkrili najgloblje (notranje) brezno na svetu, 501 meter globoko. Od leta 2022 je bilo na tej lestvici sedmo.<ref name="KHGC"/> Leta '''1996''' so se člani društva udeležili mednarodnih jamarskih odprav v jamo São Vicente v Braziliji, italijanske odprave v jame kanjona La Venta v Mehiki in jamarske odprave v Pakistan.<ref name="1989to2000"/> [[File:Renato_Verbovšek_-_Rene.jpg|thumb|upright=1.0|right|Renato Verbovšek - Rene]] Leta '''1997''' so društveni poletni tabor iz Rombona preselili na Kanin. Dosegli so dno Brezna pod Velbom, na -852 metrih. Jeseni je društvo organiziralo samostojno jamarsko odpravo v jame [[Oman]]a, raziskali in izmerili so 4,5 km novih jamskih rovov. Največja raziskana jama, Konof, je bila globoka 223 metrov in dolga 1508 metrov. V katastru jam DZRJL, ki ga je vodila Dorotea Verša, so ustvarili jamarski elektronski poštni seznam [angl. mailing list], ki je kmalu postal glavno sredstvo za izmenjavo informacij med slovenskimi jamarji. Leta '''1998''' je več ekskurzij v Gorjansko jamo nad [[Občina_Gorje|Gorjami]] pri Bledu podaljšalo jamo za 2 km. V Najdeni jami so po veliko letih spet našli nadaljevanje. Društvo se je udeležilo iskanja nadaljevanj v Skalarjevem breznu na Kaninu. Jože Pirnat - Jozl je oktobra odkril vhod v [[Renejevo brezno]] na Kaninskih podih, imenovano po Renatu Verbovšku - Renetu, ki je nekaj dni pred tem umrl v prometni nesreči. V letu '''1999''' so na 14 ekskurzijah to jamo poglobili na 750 metrov, Marjan Baričič pa je odkril jamo P 4 ali Brezno rumenega maka. S pomočjo potapljaškega kluba Norik-sub je bil premagan prvi sifon v jami Ponor polne lune na [[Banjška planota|Banjški planoti]] in nazadnje dosežen tudi končni sifon, na globini 430 metrov, 2 kilometra od vhoda.<ref name="CVK"/><ref name="1989to2000"/> [[File:Yellow poppy, Kanin plateau 2019.jpg|thumb|upright=1.0|left|Rumeni mak na Kaninu]] [[File:A view of Copacabana beach and Matt's sump at the bottom of Renejevo brezno (Renee's Abyss) at Mt. Kanin.jpg|thumb|upright=1.55|right|Sifon v Renejevem breznu, -1240 m]] Leta '''2000''' so člani društva dolžino Najdene jame povečali na prek 5 kilometrov. Renejevo brezno je postalo druga jama društva, globlja od 1000 m. 19. aprila leta '''2001''' je DZRJL izstopilo iz Jamarske zveze Slovenije (JZS). Ob ustanovitvi JZS leta 1962 je društvo dalo novoustanovljeni zvezi na razpolago svoj arhiv, kataster jam, ki je s tem postal skupen, z dogovorom, da obdrži nadzor nad njim. Napetosti med obema organizacijama so postale zelo vidne leta 1990, ko je bilo na letni skupščini JZS spremenjeno pravilo glasovanja iz 10 jamarjev en glas, ki je aktivnejšim jamarskim klubom zagotavljalo večjo težo, na en član zveze en glas. Leta 1997 je Občni zbor JZS spremenil statut zveze, odpravili so določilo, da vodjo katastra jam JZS predlaga DZRJL, potrdi pa Občni zbor JZS. Po letu 1997 je vodja katastra jam, članica DZRJL Dorotea Verša sicer ostala na svojem položaju, vendar je bilo na Občnem zboru JZS leta 2000, ko tudi ni bil izvoljen kandidat DZRJL za predsedstvo JZS očitno, da je dogovor pri koncu. Društvo je potem iz skupnega arhiva umaknilo vse dokumente, ki so jih prispevali njegovi člani, jih nadomestilo s kopijami in po neuspelem zadnjem poskusu zbližanja stališč izstopilo iz JZS. Leta 2024 je JZS imela 36 članic s približno 700 jamarji, manjkala sta predvsem DZRJL (150 članov) in JD Dimnice (Koper, 40 članov).<ref name="IDRJZS"/><ref name="PLJZS"/> Člani društva v letu 2001 raziskali Renejevo brezno do -1068 m, Dean Pestator pa je posnel jamarski film Vrtiglavica, prikazan na več festivalih gorniškega in jamarskega filma. Leta '''2002''' in '''2003''' so člani društva raziskovali jamo Lobašgrote blizu [[Črni Potok pri Kočevju|Črnega Potoka pri Kočevju]]; na Kaninu so v Renejevem breznu iskali nadaljevanja v podoru na -1000 metrih. V letu '''2004''' so v tej jami premagali ozko Binino pasažo in prišli do globine 1114 metrov. Odprava DZRJL v Tunizijo je z jamarji iz Zaghouana raziskala več jam nad tem krajem in Grotte de la Mine (Jamo v rudniku) na gori Djebel Serj. Leta '''2005''' so člani društva na Kaninu odkrili in raziskali dve globoki jami, (Su)Rovko in Brezno pri lepih žlebičih, pri [[Strahinj]]u pa nove rove v jami Velika Lebinca. V Renejevem breznu so prišli do vodnega toka, rov so imenovali Kaliktar (narečni izraz za Kolektor). Člani društva so se udeležili odprave v jame na Slovaškem. V letu '''2006''' so v Renejevem brezno na Kaninu v dvorani [[Copacabana]] prišli do končnega sifona (kasneje imenovanega Mattov), na -1240 m, na gladini osrednjega [[vodonosnik]]a Kaninskih podov.<ref name="HCGSD"/> [[File:Matt Covington in the cave Evklidova piščal.jpg|thumb|upright=1.0|left|Covington v Evklidovi piščali]] Jurij Andjelić je odkril jamo Brezno spečega dinozavra, 2310 metrov nad morjem, 400 metrov severovzhodno od Reneja, tik pod grebenom Visokega Kanina, 2587 m, in 330 metrov (na SZ) od meje z Italijo. Leta '''2007''' je bil pomemben dosežek raziskava Krasje jame nad dolino Soče. V '''2008''' so v Spečem dinozavru prišli do globine 300 metrov, kjer se je Brezno T-Rex ([[Tiranozaver]] Rex) končalo s podornim stožcem. Nadaljnje raziskovanje so opustili in jame niso registrirali vse do leta 2022. Člani društva so sodelovali še pri odpravi na [[Prokletije]] v Črni gori, kjer je bilo odkritih 30 novih jam. Leta '''2009''' so na gori [[Snežnik]] odkrili Brezno treh src. V letu '''2010''' so nadaljevali z raziskovanjem te jame, v bližini pa odkrili in raziskali še Brezno sijočih zvezd. Na pobudo Matta Covingtona so začeli iskati jame na Pokljuškem grebenu in najprej našli jamo Evklidova piščal, 1550 metrov nad morjem.<ref name="2001to2010"/> [[File:View down the Korkovado shaft in the P4 cave (Mt. Kanin).jpg|thumb|upright=1.0|right|Brezno Korkovado v P 4]] V letu '''2011''' so člani društva, skupaj z jamarji iz [[Ajdovščina|Ajdovščine]] in Trsta v jami P 4 na Kaninu razširili vse ožine, vključno s tisto na dnu. Leta 2007 se je Rok Stopar iz Jamarskega društva [[Dimnice (jama)|Dimnice]] (Koper) [[Potapljanje na vdih|prosto potopil]] v sifon na dnu Renejevega brezna, na -1240 m. Odkril je, da se potopljeni rov ustrezne širine in višine nadaljuje 1 m pod površjem in da je voda v njem čista, z dobro vidljivostjo. Po daljšem neuspešnem iskanju potapljača, ki bi bil sposoben potopiti se tako globoko v jami, se je Matt Covington, speleolog in priložnostni potapljač iz [[Arkansas]]a v ZDA, potopil v sifon 11. novembra 2011. Voda je imela 2,7° C, potop je trajal 12 minut, Covington je prišel 10 metrov globoko in 30 metrov daleč. Potopljeni rov, 7 x 4,5 metra (širina krat višina), se je spuščal pod kotom 20° v smeri ZJZ, potapljač je našel dva kamina, v enem je priplaval do gladine. Vidno je bilo nadaljevanje rova, v isti smeri, pod istim kotom.<ref name="RRB"/> Spomladi '''2013''' sta se Matic Di Batista in Matija Perne udeležila odprave v jamo Chevé v Mehiki. Nadaljevalo se je raziskovanja jame P 4 na Kaninu do neprehodne špranje z močnim zračnim tokom, na globini 458 metrov.<ref name="BRMP4"/> Na Pokljuškem grebenu so člani društva odkrili dve jami z vhodoma, ki sta bila 25 metrov narazen: Platonovo šepetanje (nadmorska višina 1861 m) in [[Primož Trubar|Trubar]]jev dah (1853 m nad morjem). Oktobra leta '''2014''' je 23-članska odprava društva in 11 drugih jamarskih klubov (deset iz Slovenije, eden iz Hrvaške) ob podpori 10-članske površinske ekipe DZRJL obiskala Mattov sifon na dnu Renejevega brezna na Kaninu. Potapljač Simon Burja iz DZRJ Simon Robič [[Domžale]] se je potopil 82 metrov globoko, 250 metrov daleč. Rov čiste vode, enake velikosti, se je nadaljeval pod enakim kotom in smerjo: 7 x 4,5 m, -20°, ZJZ, brez konca. Globino jame je povečal na 1322 metrov.<ref name="SVRB"/> Konec maja '''2015''' so člani društva začeli raziskovati Brezno na Toscu, nadmorska višina 1965 m, nad Pokljuko. Jamo je odkril in registriral Peter Habič leta 1959, globinao vhodnega brezna je ocenil na 100 metrov. Do začetka leta 2016 so prišli v jami do globine 472 metrov, skupna dolžina izmerjenih rovov pa je bila 1098 metrov.<ref name="BNTHP"/> [[File:Infinitum hall in the P4 cave (Mt. Kanin).jpg|thumb|upright=1.4|left|Dvorana Infinitum v P 4, 100 x 50 x 50 m]] [[File:DZRJL veterans in Članska vas 2023.jpg|thumb|upright=1.4|right|Veterani pri Najdeni jami, 2023]] Leta '''2016''', od januarja do maja, so veterani društva prekopali zaporedje ožin na koncu jame Galacijevka (Škrlovo brezno), 250 metrov JV od Najdene jame, in na globini 65 metrov povezali obe jami. Galacijevka je postala tretji vhod Najdene jame - drugega, jamo Krastača, so leta 2004 povezali jamarji iz [[Borovnica|Borovnice]] in Jamarskega kluba Železničar. Julija so člani društva na Pokljuškem grebenu, 200 metrov od jam Trubarjev dah in Platonovo šepetanja, na težko prehodnem terenu – strmo pobočje je poraslo z gostim [[rušje]]m - odkrili jamo Romeo (1881 metrov nad morjem). Konec decembra je 20-članska skupina (14 iz DZRJL, 6 jamarjev iz Hrvaške) dosegla globino 1002 metra v jami P 4 na Kaninu. Na globini 950 metrov so odkrili verjetno največjo dvorano Kaninskih jam, Infinitum s približno 220.000 m<sup>3</sup>, desetino prostornine največjega slovenskega podzemskega prostora, Martelove dvorana na koncu [[Škocjanske jame|Škocjanskih jam]].<ref name="BRM"/><ref name="PMDSJ"/> Januarja '''2017''' so člani društva našli prehod med jamama Trubarjev dah in Platonovo šepetanje v Pokljuškem grebenu. Brezno na Toscu so avgusta '''2018''' raziskali do dolžine 1870 metrov in globine 581 metrov. Nadaljnje raziskovanje so opustili zaradi težkega dostopa tako do vhoda kot do dna jame.<ref name="BNT"/> Istega meseca in iz istih razlogov, še zaradi ledu na dnu, so pri dolžini 1596 m in globini 385 m opustili delo v jami (Su)Rovka na Kaninu. Tudi v avgustu so jamo Romeo v Pokljuškem grebenu povezali s Trubarjevim dahom in Platonovim šepetanjem.<ref name="RRL2018"/> [[File:Matic Di Batista Najdena jama 2021.jpg|thumb|upright=1.0|right|Matic Di Batista]] [[File:Brezno spečega dinozavra 2023 si.svg|thumb|upright=1.85|left|Brezno spečega dinozavra]] V začetku leta '''2019''' je v društvu vzniknila ideja, da bi v severozahodni Sloveniji poiskali novo, obvladljivo majhno speleološko neraziskano področje, kjer bi v razmeroma kratkem času in brez prevelikega truda lahko našli veliko novih jam. Po analizi [[LIDAR|lidarskih]] zemljevidov, na katerih so jasno vidne ostrorobe vdolbine, podobne vhodom v brezna, je Matic Di Batista izbral območje okoli Planine Poljana (1470 metrov nad morjem), pod Raskovcem (1967 m) v Spodnjih bohinjskih gorah. Obsega približno 17 km<sup>2</sup> - 3,1 km (S-J) x 5,6 km (V-Z), s tem da se večina vhodom podobnih vdolbin nahaja v 3 km<sup>2</sup> (1,4 km krat 2,3 km) velikem žepu ZSZ od Planine Poljana. Območje je razen pozimi razmeroma lahko dostopno - poldrugo uro vožnje iz Ljubljane, uro peš - pa vseeno slabo raziskano, saj je tako kot Pokljuški greben poraščeno s težko prehodnim [[rušje]]m.<ref name= "OLPP"/><ref name="HGHKE"/><ref name="EKCD"/><ref name="PP"/> Pred letom 2019 je bilo na tem območju registriranih enajst jam, v letih 1958 (4), 1976 , 1990, 2011 (2) in 2017 (3) - do konca leta 2019 pa so člani društva odkrili in raziskali 30 novih jam s skupno dolžini prek 5 kilometrov. K dosežku so v veliki meri pripomogli domačini, ki so jamarjem za prenočevanje dali na uporabo enega od pastirskih stanov.<ref name="I8SPS"/><ref name="OLPP"/> Aprila 2019 so se trije člani društva, Matic Di Batista, Špela Borko in Jure Bevc udeležili odprave v jamo Chevé v Mehiki.<ref name="SC2P"/> Raziskave v jami Trubarjev dah na Pokljuki so povečale njeno dolžino na 6200 metrov, globino pa na 614 metrov. Avgusta so odkrili prehod med Renejevim brezno (dolžina 6 km) in P 4 (tudi 6 km dolga) na globini 1000 metrov pod vhodom v Renejevo brezno. Nastala je najdaljša jama na slovenski strani Kanina, potem ko je bila na tem mestu mnogo let Mala Boka (od leta 2005 povezana z breznom BC4).<ref name="NNJS"/><ref name="I8SPS"/><ref name="2010to2020"/><ref name="KKP"/> Avgusta '''2020''' je društvena odprava v jami P 4 na Kaninu prišla do končnega sifona, 1102 metra pod vhodom, v dvorani Ipanema, podobno kot dvorana Copacabana v Renejevem breznu imenovani po brazilski plaži. Nadmorska višina sifona je 1019 metrov, približno v ravnini z bližnjim Mattovim sifonom v Reneju. Jama LJ 29, tudi na Kaninu, je bila raziskana do globine 415 metrov.<ref name="SRBP4"/> V jami Platonovo šepetanje na Pokljuki so septembra dosegli dolžino 2352 metrov in globino 569 metrov. Jame Pokljuškega grebena - tri povezane jame: Trubarjev dah, Platonovo šepetanje in Romeo (skupaj dolge 9584 metrov in 643 metrov globoke) ter bližnja Evklidova piščal so dosegle dolžino 12000 metrov in globino 760 metrov. V Spodnjih bohinjskih gorah, na področju Planine Poljana, je bilo odkritih in raziskanih 26 jam.<ref name="SPG"/> [[File:Špela Borko at Medvedjak 2017.jpg|thumb|upright=1.1|left|Špela Di Batista Borko iz jam P&nbsp;4, Pokljuke in Planine Poljana]] Avgusta '''2021''' se je po daljšem premoru nadaljevalo raziskovanje Brezna spečega dinozavra. Dva dni pred koncem društvenega poletnega tabora na Kaninu, ki sicer ni izpolnil pričakovanj, je štiričlanska ekipa odkrila okno nad dnom jame, na severni strani dvorane T-Rex, na globini 300 metrov. Jama se je nadaljevala proti severu, proti meji z Italijo. Prišli so do globine 350 metrov, kjer so se morali vrniti, ker je zmanjkalo vrvi. Naslednjega dne je jamo obiskala skupina petih in napredovala do -400 metrov, kjer se je jama razcepila v dve nadaljevanji - v mokrem meandru in v velikem suhem kanjonu. Na tretji ekskurziji, teden dni po koncu poletnega tabora, so sledili mokremu meandru in dosegli globino 500 metrov, na četrti ekskurziji, še teden dni kasneje, se je bilo treba obrniti na -750 metrih. Peta ekskurzija septembra 2021 je prinesla globino 1040 metrov, v ozkem meandru. Do konca leta 2021 je bila globina jame povečana na 1082 metrov, do sifona na dnu. Nekaj nadaljevanj, po suhem kanjonu na -400 metrih, je ostalo še neraziskanih.<ref name="PA1081M"/> Avgusta 2021 se je član društva udeležil mednarodne odprave v jamo [[Boj-Bulok]] v [[Uzbekistan]]u.<ref name="BB2021"/> Na območju Planine Poljana je bilo v letu 2021 odkritih in raziskanih 20 jam, med njimi 4-P, dolga prek 1 km.<ref name="EKCD"/>. V letu '''2022''', od prvega maja do konca leta, so člani društva odkrili novo jamo v bližini [[Robidišče|Robidišča]], vasi na skrajnem zahodnem robu Slovenije, 200 metrov od meje z Italijo in jo raziskali. Gre za večnadstropno jamo s podzemnim tokom, dolgo 2053 metrov in globoko 266 metrov.<ref name="KJ"/> Največjo jamo na Planini Poljana, Grvn (8 km), imenovani po domačem izrazu za gorvodno, z mrežo velikih fosilnih freatičnih rovov 400 metrov pod površjem, so člani društva v tem letu povezali z jamo Rajža, s skupno dolžino 10 km, kar je deveto najdaljša dolžina med slovenskimi jamami.<ref name="PN"/><ref name="I8SPS"/> Raziskovanje brezna spečega dinozavra na Kaninu se je nadaljevalo, globina 800 metrov je bila dosežena v novem, SZ kraku. Leta '''2023''' se je ta krak razcepil na dva in v obeh nadaljevanjih so odprave društva dosegle sifona. Na -1075 metrih na SZ strani, kjer je rov tik pred sifonom prečkal slovensko-italijansko mejo, in na -1074 metrih na drugi strani. Nadmorska višina vseh treh sifonov v jami je na približno 1230 metrih nad morjem, kar je 200 metrov nad nadmorsko višino Kopakabane/Ipaneme na dnu Renejevega brezna in jame P 4.<ref name="BSD2022"/> Od marca 2019 do novembra 2023 je bilo v okolici Planine Poljana odkritih in raziskanih 97 novih jam.<ref name="PP"/> [[File:DZRJL Caving School in the Cave Mačkovica 2024.jpg|thumb|upright=4.0|center|Jamarska šola DZRJL v jami Mačkovica, 2024]] Do vključno prve polovice leta 2023 so člani in članice DZRJL odkrili in prispevali v Kataster jam Slovenije, ki je takrat obsegal 15265 enot, 3103 jame.<ref name="KJDZRJL"/><ref name="KJJZS"/> == Člani društva == Od leta 1910 se je veliko ljudi pridružilo DZRJL, tudi za vse življenje, ali le za nekaj let. Do leta 2010 se je število vseh članov in članic približalo 1000.<ref name="NC"/> Izbirna galerija portretov nekaterih članov je na voljo prek spodnje povezave. Številke označujejo leto, ko se je oseba pridružila društvu, vsi brez letnice so v društvo vstopili istega leta kot njihov predhodnik. {| class="collapsible collapsed" align="center" |- | '''Člani s portreti v Wikimedijini zbirki''' |- | {{Gallery |height = 180 |width = 120 |File:Viljem Putik.png|'''1910''' Viljem Putik |File:Pavel Kunaver in the mountains - around 1914.jpg|[[Pavel Kunaver]] |File:Jovan Hadži 1942.jpg|'''1924''' [[Jovan Hadži]] |File:Fanny Susan Copeland 4.jpg|'''1925''' [[Fanny Susan Copeland|Fanny Copeland]] |File:Alfred Šerko mlajši by VPosypai (cropped).jpg|'''1927''' Alfred Šerko ml. |File:Egon Pretner by VPosypai (cropped).jpg|'''1934''' Egon Pretner |File:Miran Marussig by VPosypai (cropped).jpg|'''1948''' Miran Marussig |File:Tomaž Planina by VPosypai (cropped).jpg|[[Tomaž Planina]] |File:Jurij Kunaver by VPosypai (cropped).jpg|'''1949''' Jurij Kunaver |File:Marjan Richter (1935—2025) (cropped).jpg|Marjan Richter |File:Dušan Novak by VPosypai (cropped).jpg|'''1950''' Dušan Novak |File:Boris Sket 1995.jpg|[[Boris Sket]] |File:Ivan Gams 986 x 1363px.jpg|'''1951''' Ivan Gams |File:France Velkovrh in Laze 1995.jpg|'''1953''' France Velkovrh |File:Andrej Baraga in Najdena jama 2013.jpg|'''1956''' Andrej Baraga |File:Matjaž Puc by VPosypai (cropped).jpg|'''1959''' Matjaž Puc |File:Andrej Puc at the cave Radošca 2024.jpg|Andrej Puc |File:Metod Di Batista in Lanski vrh.jpg|'''1962''' Metod Di Batista |File:Milan Orožen Adamič.jpg|Milan Orožen Adamič |File:Anton Praprotnik at Najdena jama 2018.jpg|Anton Praprotnik |File:Jože Pirnat - Jozl.jpg|'''1963''' Jože Pirnat |File:France Šušteršič in Lanski vrh.jpg|France Šušteršič |File:Janez Ileršič in Laze.jpg|'''1964''' Janez Ileršič |File:Marjan Juvan in Najdena jama.jpg|Marjan Juvan |File:Igor Maksim Košir at Galacijevka 2016.jpg|Igor Maksim Košir |File:Primož Krivic at Brezno pri gamsovi glavici 1972.jpg|Primož Krivic |File:Jernej Lindič near Najdena jama ~ 1993.jpg|Jernej Lindič |File:Janez Modrijan in Najdena jama.jpg|Janez Modrijan |File:Jurij Trenz in Ljubljana 2014.jpg|Jurij Trenz |File:Vid Gregorač at Najdena jama 2023.jpg|'''1965''' Vid Gregorač |File:Primož Jakopin in Mačkovica Cave.jpg|'''1966''' [[Primož Jakopin]] |File:Janez Kanoni - Žan in Galacijevka 2016.jpg|Janez Kanoni |File:Renato Verbovšek - Rene.jpg|Renato Verbovšek |File:Jurij Andjelić at the cave BC4 2005.jpg|'''1967''' Jurij Andjelić |File:Marjeta Horvat on Šmarna gora.jpg|Marjeta Horvat |File:Marko Vogrič in Laze.jpg|'''1968''' Marko Vogrič |File:Bogdan Kovač in Lanski vrh.jpg|'''1969''' Bogdan Kovač |File:Miha Mišič near Najdena jama ~ 1993.jpg|Miha Mišič |File:Slava Jakopin in Ljubljana 1977.jpg|Slava Ovčar |File:Ignac Sivec at Brezno pri gamsovi glavici 1972.jpg|Ignac Sivec |File:Rado Smerdu at Brezno pri gamsovi glavici 1972.jpg|Rado Smerdu |File:Jurij Jaka Jakofčič at Močilnik 2023.jpg|'''1970''' Jaka Jakofčič |File:Daniel Rojšek in Planinska jama.jpg|'''1971''' Daniel Rojšek |File:Vojko Mahorčič in Lanski vrh.jpg|'''1974''' Vojko Mahorčič |File:Janez Sabolek in Škocjanske jame.jpg|'''1975''' Janez Sabolek |File:Kristofer Pečar in Najdena jama 2020.jpg|Kristofer Pečar |File:Alenka Terlep in a cave.jpg|Alenka Terlep |File:Mitja Bernard in Škocjanske jame.jpg|'''1976''' Mitja Bernard |File:Marina Brancelj in Laze 1980.jpg|'''1978''' Marina Brancelj |File:Tomislav Lajovic in Planinska jama.jpg|Tomi Lajovic |File:Marko Modic 2019.jpg|[[Marko Modic]] |File:Marko Paternu in Planinska jama.jpg|Marko Paternu |File:Gregor Pintar in Mačkovica 2008.jpg|Gregor Pintar |File:Polona Planina at Mačkovica.jpg|Polona Planina |File:Joerg Prestor in Planinska jama.jpg|Joerg Prestor |File:Marko Simić in Najdena jama.jpg|Marko Simić |File:Andreja Žagar in a cave.jpg|Andreja Žagar |File:Andrej Gosar in Laze 1980.jpg|'''1979''' Andrej Gosar |File:Vanja Janežič at Mačkovica.jpg|Vanja Janežič |File:Andrej Erznožnik in Jama na meji 2004.jpg|'''1980''' Andrej Erznožnik |File:Marko Krevs at Spodmoli nad Soro 2024.jpg|Marko Krevs |File:Uroš Kunaver on Kanin mountain 2018.jpg|Uroš Kunaver |File:Tine Petkovšek in Galacijevka 2016.jpg|'''1983''' Tine Petkovšek |File:Tomaž Šuštar at Brezno treh src 2013.jpg|Tomaž Šuštar |File:Dean Pestator in Lanski vrh 2009.jpg|'''1985''' Dean Pestator |File:Janez Vengar in Najdena jama 2013.jpg|Janez Vengar |File:Franci Gabrovšek in Golobja jama 2002.jpg|'''1987''' Franci Gabrovšek |File:Rafko Urankar in Planinska jama.jpg|Rafko Urankar |File:Dorotea Verša in Lanski vrh.jpg|'''1988''' Dorotea Verša |File:Miran Erič in Laze.jpg|'''1989''' Miran Erič |File:Boris Lipovec in Laze.jpg|'''1990''' Boris Lipovec |File:Franc Marušič - Lanko in Ljubljana 2014.jpg|'''1991''' Franc Marušič |File:Matjaž Pogačnik in Mačkovica 2008.jpg|'''1992''' Matjaž Pogačnik |File:Slavko Polak in Postojna 2022.jpg|Slavko Polak |File:Marjan Baričič at Vranja jama 2004.jpg|'''1995''' Marjan Baričič |File:Arne Hodalič at Križna jama 1995.jpg|Arne Hodalič |File:Matija Perne in Mačkovica 2004.jpg|Matija Perne |File:Matej Dular in Lobašgrote 2003.jpg|'''1998''' Matej Dular |File:Martina Bergant in Lupertova jama 2003.jpg|'''1999''' Martina Bergant |File:Jure Krajšek in Lanski vrh 2020.jpg|Jure Krajšek |File:Tomaž Miklavčič in Lobašgrote 2003.jpg|'''2001''' Tomaž Miklavčič |File:Primož Presetnik in Revenov brezen 2009.jpg|Primož Presetnik |File:Ivo Sedmak in Skednena jama 2006.jpg|Ivo Sedmak |File:Uroš Stepišnik in Lobašgrote 2003.jpg|Uroš Stepišnik |File:Jernej Petrovčič in Galacijevka 2016.jpg|'''2002''' Jernej Petrovčič |File:Mitja Prelovšek in Lobašgrote 2003.jpg|Mitja Prelovšek |File:Lucija Ramšak at Vranja jama 2004.jpg|Lucija Ramšak |File:Blaž Bezek in Tikina jama 2004.jpg|'''2003''' Blaž Bezek |File:Bojana Fajdiga at Vranja jama 2009.jpg|Bojana Fajdiga |File:Janez Pucihar in Medvedjak 2004.jpg|Janez Pucihar |File:Andrej Drevenšek in Mačkovica 2004.jpg|Andrej Drevenšek |File:Maja Zagmajster in Črnuče 2008.jpg|Maja Zagmajster |File:Aleksandra Privšek on Kanin 2015.jpg|'''2004''' Aleksandra Privšek |File:Gregor Cilenšek in Skednena jama 2006.jpg|'''2005''' Gregor Cilenšek |File:Petra Gostinčar in Medvedjak 2004.jpg|Petra Gostinčar |File:Jure Košutnik in Najdena jama 2014.jpg|Jure Košutnik |File:Blaž Bidovec in Mačkovica 2008.jpg|'''2007''' Blaž Bidovec |File:Riko Grecs in Mačkovica 2007.jpg|Riko Grecs |File:Rok Grecs in Mačkovica 2007.jpg|Rok Grecs |File:Matic Di Batista Najdena jama 2021.jpg|'''2008''' Matic Di Batista |File:Tomaž Krajnc - Garmin in Mačkovica 2008.jpg|Tomaž Krajnc |File:Marko Hrovat in Ljubljana 2024.jpg|'''2009''' Marko Hrovat |File:Primož Rupnik in Konasnica 2011.jpg|Primož Rupnik |File:Tanja Tomšič at Vranja jama 2009.jpg|Tanja Tomšič |File:Matt Covington 2014.jpg|'''2010''' Matt Covington |File:Jaroš Obu at Najdena jama 2024.jpg|Jaroš Obu |File:Matej Blatnik on Kanin 2016.jpg|'''2011''' Matej Blatnik |File:Mateja Centa in Najdena jama 2014.jpg|Mateja Centa |File:Diana Grublješič in Konasnica 2011.jpg|Diana Grublješič |File:Teo Delić at Vranja jama 2011.jpg|Teo Delić |File:David Škufca on Kanin 2018.jpg|'''2012''' David Škufca |File:Špela Borko at Medvedjak 2017.jpg|'''2013''' Špela Borko |File:Armin Krivec in Rakov Škocjan 2014.jpg|Armin Krivec |File:Jaka Flis at Gozdec 2015.jpg|'''2014''' Jaka Flis |File:Ester Premate on Kanin 2018.jpg|'''2015''' Ester Premate |File:Behare Rexhepi at Medvedjak 2017.jpg|Behare Rexhepi |File:Aja Zamolo on Kanin 2016.jpg|Aja Zamolo |File:Rok Brajkovič at Radošca 2017.jpg|'''2016''' Rok Brajkovič |File:Teja Čeru in Lanski vrh 2016.jpg|Teja Čeru |File:Darja Kolar on Mt Kanin 2018.jpg|Darja Kolar |File:Eva Pavlovič at Medvedjak 2017.jpg|Eva Pavlovič |File:Jure Bevc on Kanin mountain 2018.jpg|'''2017''' Jure Bevc |File:Lojze Blatnik at Medvedjak 2017.jpg|Lojze Blatnik |File:Luka Večerin in Medvedjak 2017.jpg|Luka Večerin |File:Matevž Hreščak in Velika Rutarjeva jama 2019.jpg|'''2018''' Matevž Hreščak |File:Tjaša Vezovnik in Velika Rutarjeva jama 2019.jpg|Tjaša Vezovnik |File:Klemen Kramar in Petnjak 2018.jpg|Klemen Kramar |File:Vid Naglič in Mačkovica 2024.jpg|Vid Naglič |File:Vanja Pečar in Najdena jama 2024.jpg|Vanja Pečar |File:Matevž Marinko in Najdena jama 2023.jpg|'''2019''' Matevž Marinko |File:Samo Grgurevič in Ljubljana 2025.jpg|'''2020''' Samo Grgurevič |File:Peter Mašič in Najdena jama 2024.jpg|Peter Mašič |File:Taras Večerin in Najdena jama 2024.jpg|Taras Večerin |File:Tim Berginc in Planinska jama 2021.jpg|'''2021''' Tim Berginc |File:Tinkara Kepic at Najdena jama 2024.jpg|Tinkara Kepic |File:Neja Kramer in Najdena jama 2024.jpg|'''2022''' Neja Kramer |File:Aljaž Osterman in Zelške jame 2022.jpg|Aljaž Osterman |File:Anže Tesovnik at Najdena jama 2024.jpg|Anže Tesovnik |File:Anže Kadunc in Mačkovica 2024.jpg|'''2023''' Anže Kadunc |File:Vladimir Levašov in Malo okence 2022.jpg|Vladimir Levašov |File:David_Pi%C5%A1%C4%8Danec_on_Kanin_2023.jpg|David Piščanec |File:Adam Likar in Mačkovica 2024.jpg|'''2024''' Adam Likar |File:Jakob Majdič in Jama pod cesto v Rakovem Škocjanu 2024.jpg|Jakob Majdič |File:Ajda Mila Poljak in Rakov Škocjan 2024.jpg|Ajda Mila Poljak |File:Matic Prevec in Najdena jama 2024.jpg|Matic Prevec |File:Matic Špetič in Ljubljana 2025.jpg|Matic Špetič |File:Svit Zagmajster Lovrek at Medvedjak 2024.jpg|Svit Zagmajster Lovrek |File:Jakob Dorn at Krastača 2025.jpg|'''2025''' Jakob Dorn |File:Bor Grošelj Simić at Krastača 2025.jpg|Bor Grošelj Simić |File:Taj Kuščer at Krastača 2025.jpg|Taj Kuščer |File:Twan Lange in Kamnik pod Krimom 2025.jpg|Twan Lange |File:Nina Plekovec at Krastača 2025.jpg|Nina Plekovec |File:Mihail Tertični in Rakov Škocjan 2025.jpg|Mihail Tertični |File:Lorena Vovk in Ljubljana 2025.jpg|Lorena Vovk }} |} Do leta 2025 je društvo imelo 20 predsednikov, dva sta to funkcijo opravljala dvakrat, najdlje pa je bil na tej funkciji Jovan Hadži, od leta 1929 do 1948. Številke v spodnjem izbirnem seznamu označujejo leto, ko je bil kandidat izvoljen za predsednika društva.<ref name="DPD"/> {| class="wikitable collapsible collapsed" style="margin: 1em auto 1em auto;" ! colspan="2" | Predsedniki DZRJL |- | Theodor Schwarz von Karsten || 1910 |- | Josip Mantuani || 1923 |- | Mate Hafner || 1924 |- | Jovan Hadži || 1929 |- | Albin Seliškar || 1948 |- | Ivan Michler || 1949 |- | Valter Bohinec || 1954 |- | Jurij Kunaver || 1965 |- | Valter Bohinec || 1966 |- | Tomaž Planina || 1967 |- | Matjaž Puc || 1971 |- | France Osole || 1972 |- | Rado Smerdu || 1981 |- | Tomaž Planina || 1984 |- | Joerg Prestor || 1986 |- | Gregor Pintar || 1990 |- | Rafko Urankar || 1997 |- | Matjaž Pogačnik || 2003 |- | Primož Presetnik || 2007 |- | Mitja Prelovšek || 2011 |- | Jure Košutnik || 2014 |- | Matic Di Batista || 2019 |} == Društvene publikacije == Leta 1959 je izšla prva številka društvenega glasila Naše jame.<ref name="NJP"/> Ostale so znanstvena in strokovna publikacija DZRJS do leta 1970, ko jih je prevzela Jamarska zveza Slovenije (ustanovljena leta 1962). Glas podzemlja, manj formalna letna publikacija društva, je odraz časa in delovanja članov DZRJL. Od leta 1969 do vključno 2023 je izšlo 30 številk.<ref name="GP"/> Prvi '''Jamarski priročnik''', edini popoln, je leta 1964 sicer izdala založba Mladinska knjiga v zbirki Priroda in ljudje, napisalo pa ga je devet avtorjev, članov društva: Ivan Gams, Zdravko Petkovšek, Miran Marussig, Jože Štirn, Boris Sket, France Osole, Franci Bar, Uroš Tršan in Valter Bohinec. Obsega 100 strani in je razdeljen na 12 poglavij: Raziskovanje jamskih oblik in nastanka jame (I.G.), Jamska metereologija (Z.P.), Hidrološke meritve v jamah (M.M.), Potapljaštvo v speleologiji (J.Š.), Biološke raziskave v jamah (B.S.), Jama - arheološko nahajališče (F.O.), Organizacija jamskih ekskurzij (I.G.), Jamarjeva osebna oprema in raziskovalni pripomočki (M.M.), Merjenje kraških jam (M.M.), Fotografiranje v jamah (F.B.), Prva pomoč jamarjem pri nezgodah (U.T.) ter Iz zgodovine raziskovanja kraških jam v Sloveniji (V.B.).<ref name="JP"/> 131 strani obsegajoč jamarski priročnik '''Ne hodi v jame brez glave''' Rafka Urankarja, Franceta Šušteršiča, Marka Simića in Antona Praprotnika je izšel l. 2001. Vsebuje poglavja Jamarska tehnika, Dokumentiranje jam, Uporaba topografskih kart, Varovanje jam in Nevarnosti v jamah.<ref name="NHJBG"/> Kot avtorji ali soavtorji so člani društva ustvarili veliko pomembnih del s področja speleologije.<ref name="OP"/> == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name=fn1 |Imena jam v tem članku upoštevajo imena iz Katastra jam Slovenije.<ref name="EKCD"/> Omrežja jamskih rovov, z enim ali več vhodi, so imenovana jame, tudi kadar gre za jame, ki niso vse povezane, primer je izraz Jame Pokljuškega grebena, ki nedvoumno vključuje vse štiri jame, tri povezane (Platonovo šepetanje, Trubarjev dah in Romeo) ter Evklidovo piščal, ali jamski splet, ki je slovenska sopomenka tujerodnega izraza jamski sistem. Primer je Jamski splet Črnelskega brezna, ki vključuje povezane jame Korova (kat. št. 2643), Črnelsko brezno (6040), Brezno Hudi Vršič (6050), J4 (6052) in Gulliver (8124).<ref name="SJL"/> Namesto imen iz Katastra so včasih uporabljene krajše sopomenke, na primer Krastača namesto Brezno v Tratnikovem koniku (kat. št. 213) ali Rene namesto Renejevo brezno (7090).}} }} == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="KSS">{{cite journal | first = Andrej | last = Kranjc | title = Karstology and speleology in Slovenia [O krasoslovju in speleologiji v Sloveniji] | language = en | journal = Annales. Series historia naturalis | publisher = Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije | volume = 7 | issue = 11 | pages = 95-102 | date = 1997 | url = https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1G3USBT2/aa3763b7-9569-4eb2-9644-010d75a8db24/PDF | accessdate = 19. maja 2024}}</ref> <ref name="UDRJS">{{cite journal | first = Pavel | last = Kunaver | title = Ustanovitev Društva za raziskovanje jam Slovenije leta 1910 | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Društvo za raziskovanje jam Slovenije | volume = 12 | pages = 9-14 | date = 1970 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_12_1970.pdf | accessdate = 12. februarja 2024}}</ref> <ref name="EKCD">{{navedi splet | language = sl, en | title = eKataster jam | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.katasterjam.si | accessdate = 22. marca 2024}}</ref> <ref name="UDRJL">{{navedi splet | first = David | last = Petelin | date = 12. maj 2021 | title = 1910 – Ustanovljeno Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | language = sl | publisher = Zgodovina na dlani | location = Ljubljana | url = https://zgodovinanadlani.si/1910-ustanovljeno-drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/ | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="SVPN">{{navedi splet | first = Maja | last = Korošec | date = 19. september 2021 | title = Ko stopiš za vogal, za katerega ni pogledal še nihče, je občutek res svojevrsten | language = sl | publisher = 24ur.com | location = Ljubljana | url = https://www.24ur.com/magazin/ko-stopis-za-vogal-kamor-ni-pogledal-se-nihce-je-obcutek-res-svojevrsten.html | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="SKT">{{navedi splet | first = Nada | last = Gspan-Prašelj | date = 2001 | title = Schwarz von Karsten, Theodor Frh. (1854-1932), Beamter und Politiker | trans-title = Schwarz von Karsten, Theodor (1854-1932), državni uradnik in politik | language = de | work = Österreichisches Biographisches Lexikon | publisher = Austrian Centre for Digital Humanities and Cultural Heritage | location = Vienna | url = http://biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Schwarz-Karsten_Theodor_1854_1932.xml | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="ZD">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/ | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="SFRSN">{{navedi splet | first = Dušan | last = Škodič | date = 27. marec 2015 | title = Slovenski fantje, ki so rušili stare nazore | language = sl | publisher = Društvo gore-ljudje | location = Kranj | url = https://www.gore-ljudje.si/arhiv/slovenski-fantje-ki-so-rusili-stare-nazore | accessdate = 11. februarja 2024 | archive-date = 2024-04-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20240408065449/https://www.gore-ljudje.si/arhiv/slovenski-fantje-ki-so-rusili-stare-nazore | url-status = dead }}</ref> <ref name="KSNP">{{navedi knjigo | first = Pavel | last = Kunaver | pages = 104 | title = Kraški svet in njegovi pojavi | language = sl | publisher = Učiteljska tiskarna | location = Ljubljana | year = 1922}}</ref> <ref name="1910to1918">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 1910-1918 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1910-1918/ | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="VP">{{navedi knjigo | first = Pavel | last = Kunaver | pages = 163 | title = V prepadih | language = sl | publisher = Družba sv. Mohorja | location = Celje | year = 1932}}</ref> <ref name="1919to1940">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 1919-1940 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1919-1940/ | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="BB">{{navedi splet | first = Andrej | last = Kranjc | language = sl | title = Brinšek, Bogomil (1884–1914) | work = Slovenska biografija | location = Ljubljana | year = 2018 | publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU | url = https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi150266/ | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="ASSR">{{navedi splet | first = Sonja | last = Gorec | language = sl | title = Šerko, Alfred Sr. (1879–1938) | work = Slovenska biografija | location = Ljubljana | year = 1971 | publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU | url = https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi646705/ | accessdate = 12. februarja 2024}}</ref> <ref name="RJPS">{{cite journal | first = Ciril | last = Mlinar | title = Razvoj jamskega potapljanja v Sloveniji | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Jamarska zveza Slovenije | volume = 38 | pages = 116-136 | date = 1996 | issn = 0547-311X | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_38_1996.pdf | accessdate = 10. februarja 2024}}</ref> <ref name="BF">{{navedi splet | first = Andrej | last = Kranjc | language = sl | title = Bar, Franci (1901–1988) | work = Slovenska biografija | location = Ljubljana | year = 2017 | publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU | url = https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016950/ | accessdate = 10. februarja 2024}}</ref> <ref name="ZJTJ">{{navedi splet | first = Jochen | last = Duckeck | date = 2006 | language = en | title = Županova Jama - Taborska Jama | publisher = showcaves.com | location = Nürnberg, Germany | url = https://www.showcaves.com/english/si/showcaves/Taborska.html | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="DAS">{{cite journal | first = Albin | last = Seliškar | language = sl | title = Dr. Alfred Šerko | journal = Proteus | publisher = Prirodoslovno društvo Slovenije | volume = 11 | issue = 2 | pages = 33-35 | year = 1948}}</ref> <ref name="NJP">{{cite journal | first = Valter | last = Bohinec | title = »Našim jamam« na pot | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Društvo za raziskovanje jam Slovenije | volume = 1 | pages = 1-4 | date = 1959 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_01_1959.pdf | accessdate = 12. februarja 2024}}</ref> <ref name="1941to1960">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 1941-1960 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1941-1960/ | accessdate = 12. februarja 2024}}</ref> <ref name="1961to1974">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 1961-1974 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1961-1974/ | accessdate = 21. februarja 2024}}</ref> <ref name="1975to1988">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 1975-1988 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1975-1988/ | accessdate = 21. februarja 2024}}</ref> <ref name="1989to2000">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 1989-2000 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1989-2000/ | accessdate = 21. februarja 2024}}</ref> <ref name="2001to2010">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 2001-2010 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/od-preloma-tisocletja/ | accessdate = 21. februarja 2024}}</ref> <ref name="2010to2020">{{navedi splet | date = 2024 | title = Zgodovina DZRJL / 2010-2020 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/2010-2020/ | accessdate = 22. februarja 2024}}</ref> <ref name="KTTWDC">{{navedi splet | date = 28. november 2022 | language = sl | title = Na Kaninu več kot desetina na svetu znanih jam, ki sežejo več kot 1000 metrov globoko | publisher = STAznanost | url = https://znanost.sta.si/3110657/na-kaninu-vec-kot-desetina-na-svetu-znanih-jam-ki-sezejo-vec-kot-1000-metrov-globoko | accessdate = 8. aprila 2024}}</ref> <ref name="I8SPS">{{navedi splet | first = Milena | last = Nenova | date = 9. oktober 2020 | language = en | title = Interview #8 – Spela Borko, Slovenia | trans-title = Intervju št. 8 - Špela Borko, Slovenija | publisher = Pod RB | location = Cerovo, Bulgaria | url = https://pod-rb.eu/en/blog/2020/10/09/interview-7-spela-borko-slovenia/ | accessdate = 24. februarja 2024}}</ref> <ref name="BPGG">{{cite journal | first1 = Jože | last1 = Pirnat | first2 = Tomaž | last2 = Planina | title = Brezno pri gamsovi glavici v Julijskih Alpah | language = sl | journal = Naše jame | volume = 15 | pages = 47–55 | date = 1973 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_15_1973.pdf | accessdate = 21. februarja 2024}}</ref> <ref name="JAY">{{navedi splet | last = Jakopin | first = Primož | date = 6 January 2021 | language = sl | title = Jurij Andjelić – Jeti / moje jame so na Pršivcu | url = https://www.jakopin.net/portraits/Jurij_Andjelic/index_si.php | accessdate = 8. aprila 2024}}</ref> <ref name="KJ3457">{{navedi splet | title = Brezno pri gamsovi glavici, Kataster jam, kat. št. 3457 | language = sl, en | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.katasterjam.si/caves/3457 | accessdate = 22. februarja 2024}}</ref> <ref name="GZD">{{cite magazine | first1 = Tomaž | last1 = Planina | first2 = Daniel | last2 = Rojšek | first3 = Peter | last3 = Skoberne | first4 = Rado | last4 = Smerdu | first5 = France | last5 = Šušteršič | title = Gradivo za zgodovino Društva za raziskovanje jam Ljubljana | language = sl | magazine = Glas podzemlja | volume = 11 | year = 1981 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 3-28 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP1981.pdf | accessdate = 21. februarja 2024}}</ref> <ref name="PJDZK">{{navedi knjigo | first1 = Alfred | last1 = Šerko | first2 = Ivan | last2 = Michler | pages = 166 | year = 1952 | title = Postojnska jama in druge zanimivosti Krasa | language = sl | publisher = Turistično podjetje Kraške jame Slovenije | location = Postojna}}</ref> <ref name="MM">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | date = oktober 2023 | language = sl | title = Miran Marussig, jamar in cestograditelj | url = https://www.jakopin.net/portraits/Miran_Marussig/MM_index_si.php | accessdate = 8. aprila 2024}}</ref> <ref name="BMK">{{cite journal | first = Jurij | last = Kunaver | title = Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Društvo za raziskovanje jam Slovenije | volume = 2 | issue = 1-2 | pages = 30-39 | date = 1960 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_02_1960.pdf | accessdate = 14. februarja 2024}}</ref> <ref name="NNSR">{{cite journal | first = Rado | last = Gospodarič | title = Nekaj novih speleoloških raziskav v porečju Ljubljanice leta 1966 | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Društvo za raziskovanje jam Slovenije | volume = 9 | pages = 37-44 | date = 1968 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_09_1968.pdf | accessdate = 14. februarja 2024}}</ref> <ref name="NRZJR">{{cite journal | first = France | last = Šušteršič | title = Nove raziskave v Žankani jami pri Rašporju | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Jamarska zveza Slovenije | volume = 11 | pages = 57–66 | date = 1969 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_11_1969.pdf | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="ABETE">{{navedi knjigo | first = Rodolfo | last = Battelini | date = 1926 | pages = 88 | title = Abisso Bertarelli nelle sue emozionanti e tragiche esplorazioni | language = it | trans-title = Brezno Bertarelli s svojimi vznemirljivimi in tragičnimi raziskovanji | publisher = Commissione Grotte dell' "Alpina delle Giulie" | place = Trieste | url = https://www.boegan.it/wp-content/uploads/2011/08/Battelini_Abisso-Bertarelli.pdf | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="TS50SF">{{navedi knjigo | first = Saverio L. | last = Medeot | date = 1974 | pages = 56 | title = Una tragedia speleologica di 50 anni fa: l'Abisso Bertarelli (1925–1975) | language = it | trans-title = Jamarska tragedija izpred 50 let: Bertarellijevo brezno (1925–1975) | publisher = Commissione Grotte Eugenio Boegan | place = Trieste | url = https://www.boegan.it/wp-content/uploads/2019/10/Labisso-bertarelli_una-tragedia_web.pdf | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="SRMPG">{{navedi splet | date = 26. januar 2021 | title = Storia del record mondiale di profondità in grotta dal 1839 al 2012 | language = it | trans-title = Zgodovina svetovnega rekorda najglobljih jam od 1839 do 2012 | publisher = CENS – Centro Escursionistico Naturalistico Speleologico | url = http://www.cens.it/la-storia-dei-record-mondiali-di-profondita.html | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="MRS">{{cite magazine | first = Peter | last = Skoberne | language = sl | title = In Memoriam Rado Smerdu (1949 - 1984) | magazine = Glas podzemlja | volume = 2 | date = marec 1997 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 73-74 | url = http://www.speleo.net/glas_podzemlja/GP1997/GP1997_73.pdf | accessdate = 27. februarja 2024}}</ref> <ref name="JKR">{{cite journal | last = Glavaš | first = Ivan | title = Jama kod Rašpora – 95 godina istraživanja | language = hr | trans-title = Brezno pri Rašporju - 95 let raziskav | pages = 2–13 | magazine = Subterranea Croatica | year = 2017 | volume = 15 | issue = 1 | location = Karlovac | publisher = Speleološki klub "Ursus spelaeus" | url = https://hrcak.srce.hr/file/294346 | accessdate = 16. februarja 2024 | archive-date = 2020-10-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201031144731/https://hrcak.srce.hr/file/294346 | url-status = dead }}</ref> <ref name="NBJ">{{cite journal | first = France | last = Hribar | title = Najgloblja brezna v Jugoslaviji | language = sl | journal = Naše jame | publisher = Jamarska zveza Slovenije | volume = 1 | pages = 29–29 | date = 1959 | url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_01_1959.pdf | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="DH1961">{{navedi splet | date = 23. avgust 2015 | language = en | title = DZRJL History: 1961 – 1974 | trans-title = Zgodovina DZRJL: 1961 - 1974 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/en/dzrjl-history-1961-1974/ | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="GBCS">{{cite magazine | first = Primož | last = Krivic | language = sl | title = Gouffre Berger, Cuves de Sassenage | magazine = Glas podzemlja | volume = 2 | year = 1970 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 4-9 | url = http://www.speleo.net/glas_podzemlja/index.html?letnik=1970&stran=4 | accessdate = 16. februarja 2024}}</ref> <ref name="SC2P">{{navedi splet | language = en | title = Sistema Cheve 2019 Personnel | trans-title = Odprava Cheve 2019 - Udeleženci | date = 2019 | publisher = United States Deep Caving Team, Inc. | url = https://www.usdct.org/cheve_personnel_2019.php | accessdate = 11. februarja 2024}}</ref> <ref name="BB2021">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | date = 31. avgust 2021 | language = sl | title = Boj-Bulok 2021 / Odprava v jame na gori Čul-Bair v Uzbekistanu | url = https://jakopin.net/primoz/slike/Boybuloq-2021.php | accessdate = 8. aprila 2024}}</ref> <ref name="MECS">{{cite conference | last = Jakopin | first = Primož | language = en | title = Macrostereological Evaluation of Cave Space | trans-title = Makrostereološko vrednotenje jamskega prostora | publisher = Stereological Section of the Yugoslavian Association of Anatomists / Jožef Stefan Institute / Edvard Kardelj University | journal = Proceedings of the European Symposium for Stereology |conference = 3rd European symposium for stereology | publication-date = 1981 | pages = 621–628 | date = 22–27 junij 1981 | location = Ljubljana | issn = 0350-3062 | url = http://www.jakopin.net/primoz/clanki/1981_MECS/index.php | accessdate = 11. februarja 2024}}</ref> <ref name="OMCBV">{{cite conference | last = Jakopin | first = Primož | publisher = Department of Geology, Georgia Southwestern College, Americus | publication-date = 1981 | language = en | title = On Measuring Caves by Volume | trans-title = O merjenju prostornine jam | conference = 8. Mednarodni speleološki kongres | pages = 270–272 | date = 18–24 julij 1981 | location = Bowling Green, KY | url = http://www.jakopin.net/primoz/clanki/1981_MCV/index.php | accessdate = 11. februarja 2024}}</ref> <ref name="NVKO">{{citation | first = Primož | last = Jakopin | year = 1972 | title = O numeričnem vrednotenju kraških objektov | language = sl | work = 6. Jugoslovanski speleološki kongres - Program in povzetki predavanj | location = Ljubljana | pages = 41-42 | publisher = Jamarska zveza Slovenije}}</ref> <ref name="NHOTCK">{{cite conference | last = Rojšek | first = Daniel | language = en | title = Natural Heritage of the Classical Karst (Kras) | trans-title = Naravna dediščina klasičnega Krasa | conference = International Symposium on Human Influence in Karst | publisher = Department of Geography, Philosophical Faculty, Ljubljana University | book-title = Karst and Man: Proceedings of the International Symposium on Human Influence in Karst | pages = 255–265 | date = 11–14 september 1987 | editor = Jurij Kunaver | location = Postojna | url = http://dar.zrsvn.si/opr/NHoCK.pdf | accessdate = 22. februarja 2024}}</ref> <ref name="PMDSJ">{{cite magazine | first = Luka | last = Biščak | title = Plezanje v Martelovi dvorani na koncu kanjona Škocjanskih jam | language = sl | year = 2018 | issue = 2 | magazine = Glasnik Občine Divača / Divača Municipality Herald | pages = 47–48 | url = https://issuu.com/obcina_divaca/docs/glasnik_2-2018_lr | accessdate = 22. februarja 2024 | archive-date = 2024-02-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20240222082552/https://issuu.com/obcina_divaca/docs/glasnik_2-2018_lr | url-status = dead }}</ref> <ref name="KKP">{{cite conference | first1 = Franci | last1 = Gabrovšek | first2 = Bojan | last2 = Otoničar | title = Kras na kaninskih podih | language = sl | conference = 3. Slovenski geološki kongres | pages = 99-106 | publisher = ZRC SAZU | location = Ljubljana | date = 16–18 september 2010 | url = http://sgk3.zrc-sazu.si/Portals/4/PDFs/E3_99-106.pdf | accessdate = 25. februarja 2024}}</ref> <ref name="HCGSD">{{cite journal | first1 = Janez | last1 = Turk | first2 = Arnauld | last2 = Malard | first3 = Pierre-Yves | last3 = Jeannin | first4 = Metka | last4 = Petrič | first5 = Franci | last5 = Gabrovšek | first6 = Nataša | last6 = Ravbar | first7 = Jonathan | last7 = Vouillamoz | first8 = Tadej | last8 = Slabe | first9 = Valentin | last9 = Sordet | language = en | title = Hydrogeological characterization of groundwater storage and drainage in an alpine karst aquifer (the Kanin massif, Julian Alps) | trans-title = Hidrogeološki opis zadrževanja in odvodnjavanja podzemnih vod v vodonosniku alpskega krasa (Kaninski masiv, Julijske Alpe) | journal = Hydrological Processes | volume = 29 | issue = 8 | pages = 1986–1998 | date = 15. april 2015 | url = https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/hyp.10313 | publisher = John Wiley & Sons | issn = 1099-1085 | accessdate = 28. februarja 2024}}</ref> <ref name="KHGC">{{navedi knjigo | first1 = Jo | last1 = De Waele | first2 = Francisco | last2 = Gutiérrez | page = 607 | year = 2022 | language = en | title = Karst Hydrogeology, Geomorphology and Caves | trans-title = Kraška hidrogeologija, geomorfologija in jame | publisher = John Wiley & Sons}}</ref> <ref name="CVK">{{cite conference | first1 = Špela | last1 = Borko | first2 = Matic | last2 = Di Batista | first3 = Matthew | last3 = Covington | language = en | title = Connecting the void below Mt. Kanin | trans-title = Povezovanje praznin pod Kaninom | work = Proceedings - Vol. II - Caving and explorations | ISBN = 978-2-7417-0692-2 | conference = 18. Mednarodni speleološki kongres | pages = 41-44 | publisher = UIS | location = Savoie Mont Blanc | date = 24–31 julij 2022 | url = https://uis-speleo.org/wp-content/uploads/2022/09/ACTES_CONGRES_UIS_WEB_VOLUME_2.pdf | accessdate = 25. februarja 2024}}</ref> <ref name="HGHKE">{{cite conference | first1 = Špela | last1 = Borko | first2 = Jure | last2 = Bevc | first3 = Matic | last3 = Di Batista | language = en | title = Hidden gem in the heart of karst exploration | trans-title = Skriti biser v srcu raziskovanja krasa | work = Proceedings - Vol. II - Caving and explorations | ISBN = 978-2-7417-0692-2 | conference = 18. Mednarodni speleološki kongres | pages = 45-48 | publisher = UIS | location = Savoie Mont Blanc | date = 24–31 julij 2022 | url = https://uis-speleo.org/wp-content/uploads/2022/09/ACTES_CONGRES_UIS_WEB_VOLUME_2.pdf | accessdate = 25. februarja 2024}}</ref> <ref name="GP">{{navedi splet | language = sl | title = Glas podzemlja | date = 2024 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/publikacije/glas-podzemlja/ | accessdate = 9. februarja 2024}}</ref> <ref name="NHJBG">{{navedi knjigo | first1 = Rafko | last1 = Urankar | first2 = France | last2 = Šušteršič | first3 = Marko | last3 = Simić | first4 = Anton | last4 = Praprotnik | title = Ne hodi v jame brez glave | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | location = Ljubljana | pages = 131 | year = 2001 | url = https://www.dzrjl.si/publikacije/ne-hodi-v-jame-brez-glave/ | accessdate = 4. februarja 2024}}</ref> <ref name="OP">{{navedi splet | title = Druge publikacije | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | location = Ljubljana | year = 2024 | url = https://www.dzrjl.si/publikacije/ostale-publikacije/ | accessdate = 4. februarja 2024}}</ref> <ref name="NC">{{navedi splet | first1 = Primož | last1 = Presetnik | first2 = Bojana | last2 = Fajdiga | title = Naši člani 1910-2010 | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | location = Ljubljana | year = 2010 | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/kako-postanem-clan-dzrlj/nasi-clani/ | accessdate = 4. februarja 2024}}</ref> <ref name="DPD">{{navedi splet | title = Dosedanji predsedniki DZRJL | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | location = Ljubljana | year = 2024 | url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/dosedanji-predsedniki-dzrjl/ | accessdate = 21. marca 2024}}</ref> <ref name="BRMP4">{{cite magazine | first = Franc | last = Marušič | language = sl | title = Brezno rumenega maka (P4) | magazine = Jamar | volume = 11 | date = 2014 | publisher = Jamarska zveza Slovenije | page = 7 | url = https://jamarska-zveza.si/images/Documents/Knjiznica/Jamar/revije/Jamar_11_2014.pdf | accessdate = 5. marca 2024}}</ref> <ref name="RRB">{{cite magazine | first1 = Mitja | last1 = Prelovšek | first2 = Franci | last2 = Gabrovšek | first3 = Matt | last3 = Covington | title = Raziskave v Renetovem breznu 2011-2012 | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2014 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 8-12 | url = https://www.dzrjl.si/publikacije/glas-podzemlja/glas-podzemlja-2014/ | accessdate = 16. marca 2024}}</ref> <ref name="SVRB">{{cite magazine | first = Matic | last = Di Batista | title = Sveži veter v Renejevem breznu | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2016 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 22-25 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2016-1-pp22-25.pdf | accessdate = 16. marca 2024}}</ref> <ref name="KJ">{{cite magazine | first = Teo | last = Delić | title = Krivopeta jama - presenečenje na skrajnem zahodnem robu Slovenije | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2023 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 16-20 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2023/06/GP_2023_clanek_9.pdf | accessdate = 18. marca 2024}}</ref> <ref name="BNTHP">{{cite magazine | first = Jaka | last = Flis | title = Brezno na Toscu ali Habičev pekel | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2016 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | page = 27 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2016-1-pp27.pdf | accessdate = 18. marca 2024}}</ref> <ref name="BNT">{{cite magazine | first = Matic | last = Di Batista | language = sl | title = Brezno na Toscu | magazine = Glas podzemlja | year = 2019 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 30-33 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2021/11/GP-2019_splet-Page-30-33.pdf | accessdate = 18. marca 2024}}</ref> <ref name="RRL2018">{{cite magazine | first = Jure | last = Bevc | title = Raziskave v Romeu v letu 2018 | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2019 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 30-33 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2021/11/GP-2019_splet-Page-33-35.pdf | accessdate = 22. marca 2024}}</ref> <ref name="SPG">{{navedi splet | first = Špela | last = Di Batista Borko | date = 2024 | title = Sistem Pokljuškega grebena | language = sl | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/kje-raziskujemo/raziskave-visokogorskih-jam/pokljuka/sistem-pokljuskega-grebena/ | accessdate = 22. marca 2024}}</ref> <ref name="BRM">{{cite magazine | first = Špela | last = Borko | title = Brezno rumenega maka (P 4) | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2018 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 33-36 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2018-1-pp33-36.pdf | accessdate = 26. marca 2024}}</ref> <ref name="SRBP4">{{cite magazine | first = Špela | last = Borko | title = Sistem Renejevo brezno - P 4 | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2021 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 27-29 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2021/04/GP2021-1-pp27-29.pdf | accessdate = 26. marca 2024}}</ref> <ref name="OLPP">{{cite magazine | first = Matic | last = Di Batista | title = Odkritje leta: Planina Poljana | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2020 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 16-19 | url = http://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2020/03/GP-2020_splet-Page-17-20.pdf | accessdate = 30. marca 2024}}</ref> <ref name="NNJS">{{navedi splet | title = Najdaljše in najgloblje jame v Sloveniji | language = sl | date = 2024 | publisher = Jamarska zveza Slovenije | url = https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam/ss-kj-prejeto-gradivo/78-kataster-arhiv/47-najdaljse-in-najgloblje-jame-v-sloveniji | accessdate = 1. aprila 2024}}</ref> <ref name="PN">{{cite magazine | first = Matic | last = Di Batista | title = Predsedniške novičke | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2022 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | page = 2 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2022/07/2_Predsedni%C5%A1ke-novi%C4%8Dke_DiBatistaMatic.pdf | accessdate = 1. aprila 2024}}</ref> <ref name="PA1081M">{{cite magazine | first = Matic | last = Di Batista | title = Pet akcij, -1081 metrov | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2022 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 27-30 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2022/07/GP2022_final_WEB_reduced_z_A3_na%C4%8Drtom.pdf | accessdate = 1. aprila 2024}}</ref> <ref name="BSD2022">{{cite magazine | first = Jure | last = Bevc | title = Brezno spečega dinozavra v 2022 | language = sl | magazine = Glas podzemlja | year = 2023 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 47-49 | url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2023/06/GP_2023_clanek_20.pdf | accessdate = 1. aprila 2024}}</ref> <ref name="PP">{{navedi splet | first = Špela | last = Borko | date = november 2023 | language = sl | title = Planina Poljana | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.dzrjl.si/kje-raziskujemo/raziskave-visokogorskih-jam/planina-poljana/ | accessdate = 7. aprila 2024}}</ref> <ref name="SJF">{{navedi splet | first = Primož | last = Jakopin | date = april 2004 | language = sl | title = O sodobni jamski fotografiji | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.jakopin.net/primoz/clanki/GP_2004/#zakl | accessdate = 9. aprila 2024}}</ref> <ref name="SJL">{{navedi splet | first = Aleš | last = Lajovic | date = 2024 | language = sl | title = Slovenski jamarski leksikon | publisher = Jamarska zveza Slovenije | url = https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/jamarski-leksikon | accessdate = 9. aprila 2024}}</ref> <ref name="SDPH">{{navedi splet | first = Iztok | last = Hočevar | date = 20. november 2021 | language = sl | title = Seks, droge in pomanjkanje higiene: kako je biti 16 dni nepretrgoma v jami? | publisher = TSmedia | url = https://siol.net/novice/slovenija/seks-droge-in-pomanjkanje-higiene-kako-je-biti-16-dni-nepretrgoma-v-jami-intervju-video-566279 | accessdate = 9. aprila 2024}}</ref> <ref name="KJDZRJL">{{navedi splet | title = DZRJ Ljubljana | date = 2024 | language = sl, en | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | url = https://www.katasterjam.si/caves/search?society=DZRJ%20Ljubljana | accessdate = 11. aprila 2024}}</ref> <ref name="KJJZS">{{navedi splet | title = Kataster jam / Informacije o katastru | language = sl | date = 2024 | publisher = Jamarska zveza Slovenije | url = https://www.jamarska-zveza.si/index.php/strokovne-sluzbe/ss-kataster-jam | accessdate = 11. aprila 2024}}</ref> <ref name="IDRJZS">{{cite magazine | first = Marko | last = Simić | language = sl | title = Izstop Društva za raziskovanje jam Ljubljana iz Jamarske zveze Slovenije. | magazine = Glas podzemlja | year = 2002 | publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana | pages = 15-22 | url = http://www.speleo.net/glas_podzemlja/index.html?letnik=2002&stran=15 | accessdate = 19. aprila 2024}}</ref> <ref name="PLJZS">{{navedi splet | first = Aleš | last = Lajovic | date = 2024 | language = sl | title = Petdeset let Jamarske zveze Slovenije | publisher = Jamarska zveza Slovenije | url = https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/zgodovina/50-let-jzs | access-date = 28. aprila 2024}}</ref> <ref name="JP">{{cite magazine | first = Dušan | last = Novak | year = 1965 | title = Jamarski priročnik | pages = 328-329 | language = sl | magazine = Planinski vestnik | volume = 65 | issue = 7 | location = Ljubljana | publisher = Planinska zveza Slovenije | url = http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1965_07.pdf | accessdate = 21. maja 2024}}</ref> <ref name="JDP">{{navedi novice | first = Betka | last = Burger | title = Jama Dlvn: presegli magično globino tisoč metrov | language = sl | date = 25. september 2024 | location = Ljubljana | publisher = DELO | url = https://www.delo.si/novice/znanoteh/jama-dlvn-z-novimi-raziskovanji-presegli-magicno-globino-tisocih-metrov | accessdate = 25. septembra 2024}}</ref> }} == Glej tudi == * [[Jamarstvo]] * [[Nagrada Viljema Puticka|Nagrada Viljema Putika]] * [[Seznam slovenskih jamarjev]] == Zunanje povezave == * [https://www.dzrjl.si/ http://www.dzrjl.si/] - spletna stran * [https://www.katasterjam.si/ https://www.katasterjam.si/] - spletni kataster jam [[Kategorija:Jamarstvo]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1910]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} ibs1wzs1leun9wgzotynlfx0e5l1jn8 Druga svetovna vojna na Slovenskem 0 175351 6768515 6768507 2026-10-22T12:08:03Z MaksiKavsek 244409 formulacija 6768515 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z okupatorji.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je italijanski diktator [[Mussolini|Benito Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]),{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} pri njihovem nastanku kolaborantskih pa je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizani so po italijanski kapitulaciji uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah so partizani utrpeli veliko izgub,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> prav tako je pripadnike likvidirala tajna organizacija [[Črna roka]].{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah med 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] hd33xup0oypq2glg43i0evwkh83qjmj 6768535 6768515 2026-10-22T12:41:53Z Wikipedius Rex 14624 dodatne izboljšave 6768535 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z okupatorji.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]),{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} pri njihovem nastanku kolaborantskih pa je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizani so po italijanski kapitulaciji uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". V nemško-domobranskih ofenzivah so partizani utrpeli veliko izgub,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> prav tako je tajna organizacija [[Črna roka]] likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah med 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] 6v7n28i6e4vvig8hru2x85it4pkc8y1 6768539 6768535 2026-10-22T12:51:21Z Wikipedius Rex 14624 bolj smiselna razdelitev po odlomkih 6768539 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z okupatorji.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]),{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} pri njihovem nastanku kolaborantskih pa je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Protikomunistični tabor je imel tudi tajno organizacijo [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizani so po italijanski kapitulaciji uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah med 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] i1txhjk1pdni1n3vqf2fii730t25qdq 6768540 6768539 2026-10-22T12:54:55Z Wikipedius Rex 14624 dodatni popravki 6768540 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]),{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} pri njihovem nastanku kolaborantskih pa je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Protikomunistični tabor je imel tudi tajno organizacijo [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizani so po italijanski kapitulaciji uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah med 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] e2wryeqv095ww2adwf4wanub3gmrwww 6768541 6768540 2026-10-22T12:58:30Z Wikipedius Rex 14624 6768541 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]),{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} pri njihovem nastanku kolaborantskih pa je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Protikomunistični tabor je imel tudi tajno organizacijo [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Partizansko gibanje je po italijanski kapitulaciji prejelo velik zagon. Partizani so še isti mesec uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM na [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Prav tako je bila isti mesec v Ljubljani ustanovljeno [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah med 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] psuxobd6f4bazofujr1912a92tx944o 6768543 6768541 2026-10-22T13:09:01Z Wikipedius Rex 14624 6768543 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]),{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} pri njihovem nastanku kolaborantskih pa je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]] s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Protikomunistični tabor je imel tudi tajno organizacijo [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Partizansko gibanje je po italijanski kapitulaciji prejelo velik zagon. Partizani so še isti mesec uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM na [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Prav tako je bila isti mesec v Ljubljani ustanovljeno [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] a3cgc6ud7gzkwrxt1vf0a94b6kap6dr 6768546 6768543 2026-10-22T13:19:55Z Wikipedius Rex 14624 6768546 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]]&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in hitro zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedena ozemlja so okupirale in med seboj razkosale štiri fašistične države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija|Italija]], [[Ogrska|Madžarska]] in [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Številni [[Judje]] na Slovenskem so postali žrtve [[Holokavst|holokavsta]]. Okupatorji so množično pobijali civiliste, zlasti v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo jugoslovanskega odporniškega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB).{{Sfn|Pirjevec|2020}} Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali sodelovanje z Nemčijo in Italijo.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Že v prvih dneh okupacije so škof Rožman in mnogi slovenski politiki okupatorjem izrazili lojalnost ter začeli v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov sodelovati z njimi.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, so protikomunistične stranke nasprotovale OF. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Ta je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]], vendar je dejansko iniciativo v Slovenski zavezi imela slovenska katoliška politična struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, kar je v OF še okrepilo komunistični vpliv na škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale in od februarja 1942 se je nasilje v zahodni Sloveniji tako stopnjevalo, da se za razmere že lahko uporablja izraz bratomorna oz. državljanska vojna. Prva protipartizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Na pobudo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] so julija 1942 italijanske oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in se borila proti partizanom in ovajala ter izročala pripadnike OF. Sestavljale so jo tudi paravojaške enote slovenskih strank (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Protikomunističnemu taboru je pripadala tudi tajna organizacija [[Črna roka|Črno roko]], ki je likvidirala pripadnike OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Pri razmahu kolaboracije je pomembno vlogo odigrala tudi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanska škofija]]. Na [[Štajerska|Štajerskem]] množične kolaboracije ni bilo, tudi zaradi drugačne drže [[Nadškofija Maribor|mariborske škofije]]. Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF tudi formalno prevzeli vodilno vlogo.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi zasedenega Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Partizansko gibanje je po italijanski kapitulaciji prejelo velik zagon. Partizani so še isti mesec uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM na [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Prav tako je bila isti mesec v Ljubljani ustanovljeno [[Slovensko domobranstvo]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško vojsko proti "komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom". Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce, s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Kljub hudim izgubam med ofenzivami okupatorjev in kolaborantov partizansko gibanje na Slovenskem ni bilo nikoli uničeno.<ref>{{Navedi splet |title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava |url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html |website=old.delo.si |date=2012-05-15 |accessdate=2025-01-14 |language=sl-si |first=Tomaž |last=Švagelj |publisher=Delo}}</ref> Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s Primorsko, ozemljem, ki ga je po prvi svetovni vojni priključila Italija. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in tudi v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] pri Prevaljah 14. in 15. maja 1945.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Ob koncu vojne je oblast prevzela [[Komunistična partija Jugoslavije]]. Slovenija se je preoblikovala v [[Socialistična republika Slovenija|socialistično republiko]] znotraj [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|federativne Jugoslavije]], s čimer je prvič v zgodovini prejela državnost. Od Italije je pridobila tudi večino Primorske.<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Neposredno po koncu vojne je komunistična partija množično obračunavala s svojimi nasprotniki. V [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|izvensodnih pobojih]] je bilo ubitih 13.781 žrtev, večinoma pripadnikov kolaborantskih enot.{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{navedi splet|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{navedi knjigo|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]].]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941]] [[Slika:Nacistični funkcionarji na Bledu.jpg|sličica|Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, [[Friedrich Rainer]], [[Erwin Rösener]], Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941]] Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10|archive-date=2014-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20140520040518/http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|url-status=dead}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{navedi splet|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Urjenje vaških straž pod nadzorom italijanske vojske.]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{navedi splet|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev ''priključitve'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji''=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o ''priključitvi'' slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil ''priključitev'' slovenskega Primorja ''svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji''. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek|archive-date=2016-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716034337/http://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|url-status=dead}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na [[Sveti Urh (hrib)|Sv. Urhu]].<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === [[Slika:Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje.jpg|sličica|Nemška uprava operacijske cone Jadransko primorje. Od leve proti desni Odilo Globočnik, Friedrich Rainer in Ludwig Kübler.]] [[Slika:Anton Kokalj (cropped).jpg|levo|sličica|Anton Kokalj]] Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili [[Slovenski narodni varnostni zbor]] (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. Polkovnik [[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]] in drugi poveljniki so bili poslani na Primorsko, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili [[Gorenjska samozaščita|Gorenjsko samozaščito]] pod vodstvom gestapovca in ''Obersturmführerja'' Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> Ocenjuje se, da je okoli 28% gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[Slovenski partizani|partizanov]]. == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822151053/https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|url-status=dead}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalpolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{navedi knjigo|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{navedi knjigo|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{navedi knjigo|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{navedi knjigo|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{navedi knjigo|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{navedi knjigo|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{navedi knjigo|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{navedi knjigo|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{navedi knjigo|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{navedi knjigo|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{navedi knjigo|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{navedi knjigo|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{navedi knjigo|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{navedi knjigo|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{navedi knjigo|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{navedi knjigo|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{navedi knjigo|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{navedi knjigo|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{navedi knjigo|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{navedi knjigo|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{navedi knjigo|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{navedi knjigo|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{navedi knjigo|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{navedi knjigo|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{navedi knjigo|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{navedi knjigo|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{navedi knjigo|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{navedi knjigo|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{navedi knjigo|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{navedi knjigo|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{navedi knjigo|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{navedi knjigo|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{navedi knjigo|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{navedi knjigo|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{navedi knjigo|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{navedi knjigo|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{navedi knjigo|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{navedi knjigo|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{navedi knjigo|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{navedi knjigo|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] cr85bm21cllc8gg09g59w8wochwck7z Lehnjak 0 177919 6768590 6430248 2026-10-22T16:20:23Z Upwinxp 126544 /* Pojavljanje po svetu */ 6768590 wikitext text/x-wiki [[Slika:01-2007-TronaPinnacles-tufacloseup.jpg|thumb|Lehnjak]] '''Lehnjak''' je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko [[voda]], ki vsebuje [[kalcijev karbonat]] teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira). Je močno [[poroznost|porozna]], lahka in luknjičava kamnina. Lehnjak je navadno svetlo rumenorjave barve in ima lepo ohranjeno strukturo okamnelih organskih delcev, ki jo primesi [[železo]]vih spojin obarvajo rjavkasto. Lehnjak je lahko krušljiv in enostaven za obdelovanje. V sodobnem času je postal cenjena [[surovina]] v industriji naravnega kamna. Iz blokov in manjših kosov žagajo plošče za oblogo zunanjih sten in druge fasadne elemente (nenosilni oboki, stebrički, police), iz njega pa izdelujejo tudi okrasne predmete. Je ena redkih kamnin, ki plavajo na vodi. == Nastanek lehnjaka == Nastanek lehnjaka pogojujejo fizikalno kemijski in /ali biološki vzroki. Vzroka anorganskega izločanja karbonata sta sprememba temperature in znižanje parcialnega tlaka CO2 v vodi (uhajanje CO2). Podzemna voda, ki vsebuje ogljikov dioksid se na svoji poti obogati z raztopljenim apnencem (CaCO3) in v kraških izvirih, pri katerih pride voda v stik z atmosfero se CO2 sprosti. Biološki vzrok za nastanek je presnova vodnih rastlin, ki porabljajo CO2 za fotosintezo, kar zmanjša njegov parcialni tlak in povzroča njegovo izločanje. Kadar se karbonat izloča v manj poroznih ritmičnih ponavljanjih, nastaja gostejši in trdnejši [[travertin]]. == Nahajališča v Sloveniji == [[Slika:Jezersko lehnjak (1).JPG|thumb|300 px|Kamnolom lehnjaka na Jezerskem]] V [[Slovenija|Sloveniji]] je lehnjak značilna kamnina rek [[Krka|Krke]], [[Kolpa|Kolpe]] in drugih, kjer tvori tudi manjša [[slap]]išča in predvsem pragove. Lehnjak je na slapovih [[Kobilji curek]] pri [[Rob]]<nowiki/>u in [[Nežica (slap)|Nežici]] pri [[Kostelsko|Kostelu]] ter v izvirih na Berju pri Bledu. Večje nahajališče te kamnine je v dolini Komatevre na [[Jezersko|Jezerskem]] v dolini [[Kokra|Kokre]], kjer je tudi [[kamnolom]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]. Leta 2004 je bilo območje kamnoloma in nastajajočega recentnega lehnjakovega pobočja z izvirom glede na Zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 in Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) preimenovano iz geološke dediščine v naravno vrednoto in uvrščeno med geološke naravne vrednote državnega pomena (ID1247). Je tudi druga točka [[Slovenska geološka pot|Slovenske geološke poti]]. == Pojavljanje po svetu == Lehnjak je pogosta v mnogih delih sveta. Nekatere pomembne lokacije so: *[[Jezero Piramida (Nevada)|Jezero Piramida]], [[Nevada]], ZDA – lehnjakotvorno *[[Jezero Mono]], [[Kalifornija]], ZDA – lehnjakovi stebri *[[Trona Pinnacles]], Kalifornija, ZDA – lehnjakovi stebri *[[Matlock Bath]], Derbyshire, [[Združeno kraljestvo]] *[[Plitvička jezera]], [[Hrvaška]] *Različni kraji v [[Armenija|Armeniji]], kot je [[Aštarak]] *Jugozahodna obala [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]] *Blizu [[Groot Marico]] v Provinci Severozahod, [[Južna Afrika]] *[[Kadishi Tufa]], [[kanjon reke Blyde]], Provinca [[Mpumalanga]], [[Južna Afrika]] Nekateri viri kažejo, da je bil lehnjak uporabljen kot primarni gradbeni material pri večini [[graščina|graščin]] v dolini [[Loara|Loare]] v [[Francija|Franciji]]. To je posledica napačnega prevoda izraza ''tuffeau janube'' in ''tuffeau blanc'', ki sta porozni obliki v morskega apnenca iz obdobja pozne [[kreda|krede]] znani kot [[kreda (mineral)|kreda]]. <ref>{{cite journal|doi=10.1144/GSL.QJEGH.1996.029.P3.01|last1=Forster|first1=A.|last2=Forster|first2=S.C.|year=1996|title=Troglodyte dwellings of the Loire Valley, France|journal=Quarterly Journal of Engineering Geology and Hydrogeology|volume=29|pages=193–197|issue=3}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dominique.millet2.free.fr/histouraine5.html|title=Au Turonien|work=Une histoire de la Touraine à travers ses roches|accessdate=2010-10-01|language=fr}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:f0ZSqg_i4C4J:www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2011/Subic_2588.pdf+lehnjak&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjXnEX6wQPk7zcc8lqK-vP3cl_xMmMOlImdr2569SZQUPXx71oEI7Tp_Dp46_B2m6MjU5lZGq2t8qDNRWk2nsE3k6HeS51_TmXhRhOrDyVVIVPJF1_oUWy3h1TdaZ1pjcyK8FiE&sig=AHIEtbTZM8LyK_VAMYfp04vS7cwetfgtpg Naravna vrednota Spodnje Jezersko] * [http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2008/tabla__lehnjak_2_popr_1105.JPG ZRSVN]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{commons category|Tufa}} * [http://www.marmor-hotavlje.si/sl/kamnolomi/kamnolom-jezersko Kamnolom Jezersko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120917035637/http://www.marmor-hotavlje.si/sl/kamnolomi/kamnolom-jezersko |date=2012-09-17 }} * [http://www.slotraveler.com/magazines/show/12/5/2009.html#content Minerali v Sloveniji]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.monolake.org/about/geotufa Mono Lake Committee: "Tufa"] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sedimentne kamnine]] [[Kategorija:Apnenec]] [[Kategorija:Izviri]] [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] ngewsfzz6tvkjhuti0yy5hzz6tj9hs6 Pavlič 0 180910 6768593 6747990 2026-10-22T16:21:42Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768593 wikitext text/x-wiki '''Pavlič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|38. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.991 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.966 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Pavlič]] (*1962), inženirka elektrotehnike, ekonomistka in političarka * [[Alojzij Pavlič]] (*1953), policist in pravnik, veteran * [[Andrej Pavlič]] (*1957), slikar, likovni pedagog *[[Andrej Pavlič]], bibliotekar (MS) * [[Anton Pavlič]] (1848–?), slikar, podobar * [[Anton Pavlič]] - Čif, plezalec, alpinist * [[Bošjan Pavlič]], inovator in urar * [[Breda Pavlič]] (*1946), komunikologinja, funkcionarka [[UNESCO]] * [[Brigita Pavlič]] (1962–2023), etnologinja, producentka koncertov klasične glasbe, kulturna menedžerka v Mariboru * [[Darja Pavlič]], literarna zgodovinarka in komparativistka, prof. FF UL * [[Dušan Pavlič]] (1919–1965), jezikoslovec anglist, pedagog * [[Franci Pavlič]] (1965–2005), misijonar v Boliviji * [[Franjo Pavlič]] (1899?–1990?), zdravnik * [[Gregor Pavlič]] (*1954), matematik in pedagog * [[Hinko Pavlič]] (1874–1962), delavski aktivist in urednik * [[Ignac Pavlič]] (1881–?), zdravnik, direktor bolnišnice v NM * [[Irena Pavlič]] (1934–2022), narodna delavka in urednica (v Porabju) * [[Irena Pavlič (arhitektka)|Irena Pavlič]], arhitektka * [[Ivan Pavlič]] (1893–po? 1982), ljudski pesnik * [[Jakob Peregrin Pavlič]] ([[Paulitsch]]) (1751–1827), krški (celovški) škof * [[Jana Pavlič]] (*1962), dramaturginja, esejistka, pisateljica, publicistka in prevajalka * [[Januš Pavlič]] (*1984), hokejist *[[Jožef Pavlič]] (*1951), pesnik, pisatelj/publicist, urednik *[[Jure Pavlič]] (*1963), kolesar *[[Katja Pavlič Škerjanc]], latinistka * [[Lojze Pavlič]] (1895–?), politik, poslanec * [[Lorena Pavlič]], cineastka * [[Marica Pavlič]] (1927–2025), biologinja, sodelavka Inštituta za biofiziko MF * [[Marko Pavlič]] (*1993), kolesar *[[Martin Pavlič]] (1894–1979), pravnik, partizan, novinar * [[Matej Pavlič]], modelar, publicist, urednik revije [[Življenje in tehnika]] *[[Matej Pavlič]], cerkveni pravnik *[[Matic Pavlič]], jezikoslovec (PEF UL) *[[Micka Pavlič]] (1821–1891), podobarka * [[Miloš Pavlič]] (1923–2014), biokemik, univerzitetni profesor * [[Niko Pavlič|Niko Pavlič?]] ([[Paulič|Nikolaj Paulič]]) (1921–1982?), turistični delavec * [[Peter Pavlič]] (1912–1991), gospodarski strokovnjak * [[Rado Pavlič]] (188#?–1935), gimnazijski prof., direktor * [[Slavica Pavlič]] (1929–2020), zgodovinarka šolstva, muzealka * [[Stane Pavlič]] (1914–1996), pravnik, politik, diplomat, ustavni sodnik * [[Tadeja Pavlič]], plesalka * [[Tanja Pavlič]], plesalka, koreografinja * [[Terezija Pavlič]] (1934–2024), misijonarka na Madagaskarju * [[Vesna Pavlič Pivk]], sodnica == Glej tudi == * priimke [[Pavli]], [[Paulič]], [[Pavličič]], [[Pavletič]], [[Pavlišič]], [[Pavlovčič]], [[Pavić]], [[Pavšič]], [[Pavlin]], [[Pavlovec]], [[Pavlov]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlič}} {{priimek}} knwulpzlf19lpu6an2dsv9fh7rvx35q Pirc 0 180934 6768595 6757435 2026-10-22T16:22:32Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768595 wikitext text/x-wiki '''Pirc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|36. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.022 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.051 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 35. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alfonz Pirc]] (1893–1973), kmetijski strokovnjak, univ. profesor, matičar [[Agronomska fakulteta v Ljubljani|Agronomske fakultete]] * [[Alenka Pirc]], maserka *[[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] (1894–1987), redovnica, misijonarka * [[Bogdan Pirc]] (1941–2004), nogometaš * [[Bojan Franc Pirc]] (1901–1991), zdravnik * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929–2006), zdravnik onkolog * [[Borivoj Pirc]], vojaški pilot - letalski as * [[Boštjan Pirc]], novinar, urednik *[[Borut Pirc]] (1938–1999), kirurg, alpinist... *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921–2016), medicinska biokemičarka * [[Ciril Pirc]] (1865–1941), časnikar in politik * [[Cirila Pirc]], namiznoteniška igralka * [[Esad Pirc]], nogometaš * [[Ferdo Pirc]] (1918–?), zborovodja * [[Franc Pirc]] (1785–1880), duhovnik, misijonar v Ameriki in sadjar *France Pirc (1883–1929), lazarist, cerkveni glasbenik, zborovodja * [[France Pirc]] (1899–1954), generalmajor in letalski as * [[Franjo Pirc]] (1872–1950), novinar, dopisnik, publicist *[[Gašper Pirc]] (*1986), filozof * [[Gustav Pirc]] (1859–1923), agronom * [[Helena Pirc]], novinarka, TV voditeljica * [[Ivo Pirc]] (1891–1967), zdravnik higienik * [[Jože Pirc - Soso]] (1916–?), partizan, politični komisar in kuhar * [[Jožko Pirc]] (1948–2026), teolog, ekleziolog, prof. Urbaniane in rektor Slovenika ([[Rim]]) * [[Louis Pirc|Louis (Alojzij) Pirc]] (1887–1939), časnikar, publicist in izseljenski delavec v Ameriki *[[Maks Pirc]] dr. (+ 1933) = zdravnik? *[[Marija Vegelj Pirc]] (*1940), zdravnica nevropsihiatrinja, organizatorka psihološke pomoči onkološkim bolnikom *[[Marjan Pirc]] (1928–2019), manager in lovec (=?) * [[Miran Pirc]] (1934–2020), kineziolog * [[Nasta Pirc Delak]] (1925–2023), zdravnica anesteziologinja * [[Nataša Pirc Musar]] (*1968), pravnica, novinarka, TV-voditeljica, informacijska pooblaščenka, odvetnica, predsednica? * [[Rahela Jagrič Pirc]], filmska režiserka * [[Raša Pirc]] (*1940), fizik, [[akademik]], zaslužni znanstvenik [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] *[[Savo Pirc]], dr. (+1986) *[[Savo Pirc]], glasbenik kitarist, skladatelj * [[Simon Pirc]] (1932–2024), geolog, univ. profesor *[[Simon Pirc (nogometaš)|Simon Pirc]] (*1975), nogometaš *[[Tatjana Pirc]] (*1961), radijska novinarka *[[Tomo Pirc]] (1952–2012), glasbeni urednik na radiu *[[Vasilij Pirc]] (*1950), šahist * [[Vasja Pirc]] (1907–1980), šahovski velemojster == Glej tudi == * priimke [[Pirjevec]], [[Perc]], [[Peric]], [[Pirš]], [[Sirc]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pirc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qswnp23ib4my0s1lw71ej1wszt8q0sa Zupanc 0 180987 6768596 6535046 2026-10-22T16:22:53Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768596 wikitext text/x-wiki '''Zupanc''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|35. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2034 oseb, na dan 1. januarja 2011 2044 oseb, na dan 1. januarja 2024 pa 2030 oseb. Pojavlja se tudi v obliki [[Zupanec]]. == Znani nosilci priimka == * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893–1974), duhovnik, vzgojitelj, čebelar in zgodovinar * [[Alojzij Zupanc (generalmajor)|Alojzij Zupanc]] (* 1927), generalmajor Jugosovanske ljudske armade * [[Anka Zupanc|Anka Zupanc Pavlović]] (* 1943), filmska igralka * [[Barbara Zupanc Oberwalder]], bibliotekarka, muzealka * [[Brane Zupanc]] (* 1950), pesnik * [[Branko Zupanc]] (* 1947), diplomat * [[Ciril Zupanc]] (1925–2016), podpolkovnik, zgodovinski publicist * [[Damijan Zupanc]] - Dami Zupi, ultramaratonski kolesar * [[Darko Zupanc]] (* 1960), matematik, direktor državnega izpitnega centra * [[Dragomir Zupanc]] (* 1946), slovensko-srbski cineast * [[Ferdinand Zupanc]] (1924-2003), vterinar * [[Franc Zupanc]] (1853–1922), zdravnik, šolnik in javnozdravstveni publicist * [[Ivan Zupanc]] (1911–1986), skladatelj, zborovodja, regens chori * [[Jaka Zupanc]] (* 1987), hokejist * [[Janez Zupanc]] (* 1986), veslač * [[Jernej Zupanc]], raziskovalec računalniškega vida * [[Josip Zupanc]] (1876–1937), enolog, vinogradniški strokovnjak * [[Jože Zupanc]] (1937–2021), predsednik združenja civilnih invalidov vojne * [[Klemen Zupanc]] (* 1989), slikar * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973), pisatelj, dramatik, pesnik in publicist * [[Marjan Zupanc]], arhitekt * [[Marko Zupanc (častnik)|Marko Zupanc]], častnik, lokostrelec * [[Marko Zupanc (glasbenik)|Marko Zupanc]] (* 1971), glasbenik * [[Marta Zupanc]] (* 1964), kegljavka * [[Martin Zupanc]] (1879–1951), živinorejski strokovnjak * [[Neža Zupanc]], flavtistka in skladateljica * [[Nika Zupanc]] (* 1974), industrijska oblikovalka * [[Oskar Zupanc]], zdravnik ortoped, profesor * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968), pisatelj * [[Peter Zupanc]] (* 1982), atlet, metalec kopja * [[Radovan Zupanc]], luzitanist (strokovnjak za Portugalsko) * [[Rudi Zupanc]] (1962–2004), odbojkar * [[Rudolf Zupanc]] (* 1937), športni padalec, letalski inštruktor * [[Simona Kuntarič Zupanc]], etnologinja/kulturna antropologinja * [[Špela Zupanc]], bibliotekarka, vodja bibliografskega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani * [[Tatjana Lejko Zupanc]] (* 1955), zdravnica infektologinja * [[Tomaž Zupanc]], predstojnik [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani]] * [[Vesna Zupanc]] (* 1973), agronomka, agrokemičarka == Glej tudi == * priimke [[Zupan]], [[Zupanec]], [[Županc]], [[Zupančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zupanc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] e4t2aaasczg5oatyzv74v2ndr5mk3li Medved (priimek) 0 181080 6768598 6737922 2026-10-22T16:23:39Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768598 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Medved}} '''Medved''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|32. najbolj pogost]] [[priimek]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.299 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.278 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alenka Hren Medved]], zgodovinarka * [[Andrej Medved]] (1947–2026), pesnik, filozof in umetnostni zgodovinar, publicist, prevajalec, esejist *[[Anja Medved]] (*1969), filmska režiserka, scenaristka, videastka * [[Anton Medved (1862)|Anton Medved]] (1862–1925), duhovnik, govornik, šolnik, pisatelj, publicist&nbsp;&nbsp; * [[Anton Medved]] (1869–1910), duhovnik, pesnik in dramatik * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] (1919–1984), šolnik, gimn. ravnatelj * [[Anton Medved (kmet)|Anton Medved]] (*1959), predsednik Sindikata kmetov Slovenije * [[Branko Medved]] - Medo (*1956), elektronik, računalničar, inovator * [[Cirila Medved-Škerlj]] (1893–1968), operna in koncertna pevka, gledališka igralka, pedagoginja * [[Drago Medved]] (1947–2016), novinar, publicist, pisatelj, pesnik, slikar * [[Dušan Medved]] (1913–2005), arhitekt * [[Felicita Medved]], geografinja, raziskovalka migracij in državljanstva * [[Igor Medved]] (*1981), smučarski skakalec, trener * [[Ivan Medved]] (*1962), glasbenik (godbenik, dirigent...) * [[Ivo Medved]] (1902–1974), arhitekt, publicist * [[Jakob Medved]] (1926–1978), geograf, kartograf, toponomastik, metodik * [[Jernej Medved]] (1799–1857), leksikograf in nabožni pisec * [[Josip Medved]] (1882–1958)?, trgovec * [[Jože Medved]] (1938–2007), humanitarni delavec * [[Jožef Medved]] (*1950/1965?), strojnik, termodinamik (drug=metalurg?) * [[Jurij Medved]] (1908–1995), gradbenik, železniški projektant * [[Karla Medved]] (1937–2014), medicinska sestra * [[Klemen Medved]] (*1988), nogometaš * [[Ksenija Medved]] (*1968), knjižničarka, mladinska pesnica, pisateljica... * [[Lilijana Medved]] (*1957), etnologinja, konservatorka * [[Marjeta Medved]] (*1982), kiparka, * [[Martin Medved]] (1864–1933), duhovnik, dekan (2. = učitelj)? * [[Matej Medved]] (1796–1865), gradbenik * [[Matija Medved]] (*1990), ilustrator * [[Mia Medved]] (*1999), kajakašica, kaniustka na mirnih vodah * [[Milan Medved]] (*1960), rudarski strokovnjak in gospodarstvenik * [[Mira Medved]] (1920–2008), slovenistka, literarna zgodovinarka, prof. PA/Mb * [[Miran Medved]], kemik * [[Nina Medved]], pesnica * [[Mirko Medved]], gozdarski strokovnjak, direktor Gozdarskega inštituta * [[Miro Medved]], podjetnik, častni konzul v ZDA * [[Roman Medved]], predsednik društva za razvoj slovenskega podeželja * [[Rudi Medved]] (*1959), radijski novinar, urednik, pesnik, politik * [[Samo Medved]] (*1962), lokostrelec * [[Samo Peter Medved]] (*1965), gradbenik, dr., podžupan Maribora * [[Sašo Medved]] (*1957), strojnik, univ. prof. * [[Stane Medved]] (1903–1982), gimn. profesor, šolnik * [[Tomaž Medved]] (1944–2013), novinar * [[Tomi Medved]], elektroenergetik (Inovacijsko-razvojni inštitut [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]) * [[Vida Medved Udovič]] (*195?), didaktičarka, izr. prof. PEF UP * [[Zoran Medved]] (*1960), novinar, urednik (TV) * [[Žan Medved]] (*1999), nogometaš == Glej tudi == * slovenske priimke [[Medvedec]], [[Medvešek]], [[Medvešček]], [[Medvedič]], [[Medven]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Albert Medved]] (~1100–1170), mejni grof v Brandenburgu * [[Aleksander Vasiljevič Medved]] (*1937), ruski rokoborec * [[Josip Medved]] (1859–1932), hrvaški šolnik, surdopegadog in muzealec * [[Niko Medved]] (*1973), ameriški košarkarski trener * [[Oleksandr Medved]] (*1996), ukrajinski nogometaš * [[Radovan Medved]] (1926–2010), hrvaški športni zdravnik, kineziolog, prof., športni delavec, dopisni član [[JAZU]] * [[Tomáš Medved]] (*1973), slovaški nogometaš * [[Tomo Medved]], hrvaški politik * glej tudi priimke [[Medvedjev]], [[Medvedović]], [[Međedović]], [[Medvedič]], [[Medvedčuk]], [[Medović]] ... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Medved}} {{priimek|Medved}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] tl2xa03jgquq0r8lt911wccmofprohv Lah 0 181330 6768591 6497895 2026-10-22T16:20:50Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768591 wikitext text/x-wiki '''Lah''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|40. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.925 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.910 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andrijan Lah]] (1934–2024), literarni zgodovinar, bibliotekar, bibliograf, [[leksikograf]], publicist * [[Anton Lah]] (1803–1861), duhovnik * [[Anton Lah (diplomat)|Anton]] [[Anton Lah (diplomat)|(Tone) Lah]] (1921–2013), diplomat, šef protokola predsednika SFRJ... * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] (1924–2010), geograf, naravovarstvanik, publicist in politik * [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] (*1949), duhovnik, teolog in filozof, prof. dogmatike * [[Borivoj Lah|Borivoj (Boris) Lah]] (1915–2009), prvoborec, obramboslovec, vojaški zgodovinar, publicist, izr. prof. EF UL * [[Dean Lah]] (*1971) arhitekt * [[Duška Lah]] (*1960), TV-novinarka * [[Evgen Lah]] (1858–1930), domoznanec, pisatelj, publicist, statistik * [[Franc Lah]] (1816–1890), podobar * [[Gorazd Lah]] (*1972), športni padalec * [[Igor Lah]], "pidovski baron", umetnostni zbiralec... * [[Ivan Lah]] (1881–1938), slavist, filolog, pisatelj, prevajalec in publicist * [[Ivan Lah (arhitekt)|Ivan Lah]], arhitekt * [[Ivo Lah]] (1896–1979), matematik, statistik, demograf in aktuar * [[Jaka Lah]] (*1978), igralec * Jaka Lah, publicist *[[Jurij Lah]], biofizikalni kemik, prof. * [[Klemen Lah]] (*1974), slovenist, literarni zgodovinar, jezikoslovec, prof. * [[Klemen Lah, sociolog]] * [[Marjan Lah]] (*1953), športni novinar in urednik * [[Marko Lah]] (*1953), ekonomist, univ. prof. * [[Meta Lah]], jezikoslovka francistka * [[Milan Lah]] (1913–1999), generalmajor * [[Milena Lah]] (1920–2003), kiparka, živela v Zagrebu * [[Pavla Lah Jerina|Pavla Jerina]] [[Pavla Lah Jerina|Lah]] (1915–2007), partizanska zdravnica, kirurginja * [[Peter Lah]] (*1966), jezuit, teolog, prof. na Gregoriani * [[Rado Lah]] (1879–1955), agronom * [[Sandi Lah]], nogometaš * [[Špela Lah]], muzikologinja * [[Tamara Lah Turnšek]] (*1947), biokemičarka * [[Tine Lah]] (1918–2014), ekonomist, univerzitetni profesor * [[Urša Lah]] (*1969), zborovodkinja * [[Valentin Lah]] (1833–1886), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Zorko Lah]] (1905–1979), oblikovalec * [[Zvonko Lah]] (*1958), politik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Barbara Lah]] (*1974), italijanska atletinja, troskokašica (zamejska Slovenka iz Gorice) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lah}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0mphc17k9gv6vda8d5sag1m6cqjhz7v Knez (priimek) 0 181349 6768600 6746491 2026-10-22T16:24:13Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768600 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Knez}} '''Knez''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|33. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 2.186 oseb. Največ soeb s tem priimkom (569), jih živi v [[Savinjska statistična regija|savinjski statistični regiji]]. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Štefanec]] [[Knez]] (* 1984), plesalka sodobnega plesa * [[Anton Knez]] (1856–1892), trgovec * [[Blaž Knez]] (1928–2007), tekstilni tehnolog v Zagrebu * Blaž Knez, vedeževalec Blaž * [[Bojana Knez]], športna novinarka * [[Darko Knez]] (* 1966), etnolog, muzealec * [[David Knez]], arhivist * [[Dejan Knez]] (A. D. Knez, ''Karl von Reichenbach'') (* 1961), večmedijski umetnik, ustanovitelj [[Laibach|Laibacha]] * [[Franc Knez|Franc (Franček) Knez]] (1955–2017), alpinist * [[Ida Knez Račič]] (1960–2025), geografinja, bibliotekarka, bibliografka * [[Ivan Knez]] (1853–1926), trgovec * [[Ivica Knez]], baletni plesalec, igralec * [[Janez Knez]] (1931–2011), slikar, grafik * [[Janez "Mišo" Knez|Janez Mišo Knez]] (* 1955), slikar, likovni umetnik * [[Jasna Knez]] (* 1949), plesalka in koreografinja * Jon Knez (*1996), zgodovinar, novinar, javna oseba * [[Jože Knez]] (1925–1995), gospodarstvenik, politik * [[Jožica Knez Riedl]] (* 1947), ekonomistka, prof. * [[Jure Knez (podjetnik)|Jure Knez]] (* 1974), tehnološki inovator in podjetnik * [[Jure Knez (ginekolog)|Jure Knez]], zdravnik ginekolog, prof. MF * [[Jure Knez (glasbenik)|Jure Knez]] (* 1995), saksofonist * [[Jurij Knez]] (''neznano''–1621), pevec in skladatelj * [[Katja Knez]], herpetologinja * [[Leo Knez]] (1902–1980), strokovnjak za varilstvo, izumitelj * [[Ludvik Knez]] (* 1929), motokrosist, pevec * [[Maja Knez]] (* 1992), alpska smučarka * [[Marija Knez Bergant]] (1934–2022), kineziologinja, knjižničarka * [[Marjan Knez]], narodno-zabavni glasbenik * [[Martin Knez]] (* 1964), geolog, krasoslovec, speleolog * [[Maša Knez Hrnčič]], kemičarka * [[Maša Kagao Knez]] (* 1978), koreografinja, plesalka, gledališka ustvarjalka in pedagoginja * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]), gradbenik, gospodarstvenik * [[Mihaela Knez]], jezikoslovka, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik * [[Miran Frančišek Knez|Miran (Frančišek) Knez]] (1928–2011), bibliofil, antikvar * [[Mirel Knez]] (* 1972), igralka in dramatičarka * [[Nenad Knežević]] - Knez (* 1967), črnogosko-srbski pevec * [[Neža Knez]] (* 1990), kiparka, konceptualna umetnica * [[Rajko Knez]] (* 1969), pravnik, univ. prof., ustavni sodnik * [[Rihard Knez]] (1919–1993), pravnik, vrhovni sodnik * [[Rudi Knez]] (1944–2022), hokejist * [[Smiljana Knez]] (* 1962), diplomatka * [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš * [[Tone Knez]] (1930–1993), arheolog * [[Vladimir Knez]] (1897–1978), vodogradbeni inženir * [[Zdenko Knez]] (1903–1993), ekonomist, strokovnjak za računovodstvo in prevajalec * [[Željko Knez]] (* 1954), kemik/kemijski tehnolog, univ. profesor, član [[Saturnovi naravni sateliti|SAZU]] == Glej tudi == * priimka [[Kneževič]] in [[Knežević]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Knez}} {{priimek|Knez}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4z9d7oh3f4kfr2sic68078b08x5bm7t Jurij Zrnec 0 181552 6768793 6731842 2026-10-23T08:41:08Z ~2026-56676-39 267785 /* Življenjepis */ 6768793 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Igralec | name = Jurij Zrnec |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> |caption=| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |parents=[[Ciril Zrnec]] (oče)<br>[[Alenka Zrnec]] (mati)|partner(s)=| yearsactive = 1998–danes |partner=[[Aleksandra Ilijevski]]}} '''Jurij Zrnec''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[komik]], [[televizijski voditelj]] in [[režiser]], * [[25. marec]] [[1978]]. == Življenjepis == Kot osnovnošolec je treniral latinskoameriške in standardne plese, kjer je bil zelo uspešen. Obiskoval je srednjo šolo za oblikovanje, kasneje pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. V drugem poskusu je opravil sprejemni izpit. Najprej je igral v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]], leta 2003 pa je postal član [[Ljubljanska Drama|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], katerega član je še danes. Že leto kasneje je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Slovenski javnosti bolj poznan je postal, ko ga je režiser [[Janez Lapajne]] ob [[Tjaša Železnik|Tjaši Železnik]] izbral za vodenje podelitve [[Viktor (nagrada)|Viktorji leta 2003]], kjer je presenetil s svojim humorjem. Leta 2006 je z vlogo mladega zdravnika Muca v Naši Mali Kliniki požel velik uspeh in postal zelo slaven. Kmalu za tem pa je na [[POP TV|POP TV-ju]] z [[Lado Bizovičar|Ladom Bizovičarjem]] dve leti vodil razvedrilno oddajo [[As ti tud not padu?!|»As ti tud not padu?!«]], ki mu je prinesla štiri viktorje. Kot režiser je soustvarjal gledališko predstavo [[5moških.com]]. Leta [[2010]] so premierno predvajali mladinski celovečerni film [[Gremo mi po svoje]], kjer je imel Jurij glavno moško vlogo, za katero je prejel tudi nagrado. Prav zaradi Jurijeve priljubljenosti in prepoznavnosti je Gremo mi po svoje postal najbolj gledan slovenski film vseh časov. Po velikem uspehu filma so dve leti kasneje posneli še drugi del, ki pa je ostal v senci prvega. === Zasebno === Na vrhuncu njegove kariere se je leta [[2008]] poročil z igralko [[Sabina Kogovšek|Sabino Kogovšek]], s katero ima dve deklici. Kasneje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Imel je dva infarkta in pljučno embolijo. Njegovo življenje je viselo na nitki, vendar si je opomogel, zakonska zveza s Sabino pa se kljub vsemu ni obdržala. Zaradi bolezni je bil pred časom njegov videz precej spremenjen, zmanjšal je tudi intenzivnost nastopanja. V zadnjem letu je izgubil nekaj kilogramov in se vrača v ustaljene vode, več se posveča tudi svojima hčerkama. Njegova partnerka je [[Aleksandra Ilijevski]], pevka zasedbe [[Pliš]]. == Osvojeni viktorji == * najboljši voditelj zabavne TV-oddaje (2007, 2008, 2009) * TV-osebnost (2008) == Vloge == === Filmi === * [[Gajin svet 2]] (2022) * [[Prebujanja]] (2017) * [[Gremo mi po svoje]] (2010) * [[Gremo mi po svoje 2|Gremo mi po svoje]] 2 (2013) * [[Garfield]] (posodil glas Garfieldu) * [[Planet 51]] (posodil glas Astronavtu) * [[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]] (2025) === Serije === * [[Naša mala klinika]] - dr. Igor Muc * [[Ja, Chef!]] - chef Ljubomir Bohinc == Ostale osvojene nagrade == * Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogi Kočarja v Krstu pri Savici Dominika Smoleta in Charlesa Morela v Iskanju izgubljenega časa Marcela Prousta v priredbi Harolda Pinterja in Di Trevis (SNG Drama Lj) (2004) * Vikendov gong popularnosti za najbolj priljubljenega igralca (2007) * Vesna za najboljšo glavno moško vlogo v filmu [[Gremo mi po svoje]] (2010) == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174925589 Jurij Zrnec: Prepričljiv igralec mora kopati tudi po neprijetnih sferah svoje biti]. Nedeljski gost (1. januar 2023). Val 202 (RTV Slovenija). {{kategorija v Zbirki}} {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zrnec, Jurij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski humoristi]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] thqa9n5ddzpawjksv7jlrsza39tb3e5 Kuhar (priimek) 0 182079 6768592 6378181 2026-10-22T16:21:12Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768592 wikitext text/x-wiki '''Kuhar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|39. najbolj pogost]][[ priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.930 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.913 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Kuhar]], zdravnik kirurg, direktor Ptujske bolnišnice (1924-62) * [[Aleš Kuhar]] (*1969), agrarni ekonomist * [[Alojzij Kuhar]] (1895–1958), duhovnik, urednik in politik (diplomat) * [[Andrej Kuhar]] (*1948), kuhar (kulinarik), pisec kuharskih knjig * [[Avgust Kuhar]] (1906–1964), varnostni inženir, novinar, urednik * [[Anica Kuhar]] (1922–2018), prvoborka, politična delavka * [[Boris Kuhar]] (1929–2018), etnolog, muzealec, kulinarik * [[Brigita Kuhar]], političarka, županja Maribora * [[Goran Kuhar]], župnik v Murski Soboti in direktor [[Miklavžev zavod|Miklavževega zavoda]] * [[Helena Kuhar]] - Jelka (1906–1985), koroška partizanka, zamejska narodna delavka v Avstriji * [[Janos Kuhar]] (1901–1987), porabski duhovnik in narodni delavec na Madžarskem * [[Janez Kuhar]] (1911–1997), skladatelj in zborovodja * [[Lea Kuhar]] (*1990), filozofinja, sociologinja kulture, raziskovalka * [[Lovro Kuhar]] - [[Prežihov Voranc]] (1893–1950), pisatelj in politični aktivist * [[Maša Kuhar]] (*1998), flavtistka * [[Metka Kuhar]] (*1978), komunikologinja, sociologinja (psihologinja komuniciranja) * [[Miha Kuhar]] (*1960), častnik SV, vojaški alpinist * [[Miran Kuhar]] (*1961), geodet * Nejc Kuhar (*1985), gorski tekač in turni smučar * [[Nejc Kuhar]] (*1987), kitarist, skladatelj *[[Peter Kuhar]] (*1944), novinar, urednik, prevajalec * [[Peter Kuhar (violinist)|Peter Kuhar]] (*1974), violinist * [[Rok Kuhar]] (*1966), arhitekt, industrijski oblikovalec * [[Roman Kuhar]] (*1973), novinar, sociolog in [[LGBT]] aktivist, univ. profesor; dekan [[FF]] UL 2017-21 * [[Špela Kuhar]], arhitektka, publicistka * [[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] (1919–1994), novinar * [[Štefan Kuhar]] - Bojan (1921–1941), organizator NOB v Prekmurju *[[Urška Kuhar]] (*1978), veterinarka virologinja == Glej tudi == * priimek [[Kühar]] * [[Kuchar]] - [[Peter Kuchar]] (1929-2017), častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora *priimke [[Kuharič]], [[Kuhelj]], [[Kuhel]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kuhar}} {{priimek|Kuhar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8zgzl9yr2v1xqc9xl7o7696vp4rbx4t Petrič 0 182173 6768597 6759490 2026-10-22T16:23:14Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768597 wikitext text/x-wiki '''Petrič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|35. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.032 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa je bil 34. najbolj pogost priimek v Sloveniji, katerega je uporabljalo 2.070 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alfred Petrič]] (1913–2002), kemik *[[Alojzija Petrič]] (1807–1858), redovnica uršulinka, slikarka * [[Ana Polak Petrič]] (*1978), mednarodna pravnica, visoka predstavnica RS za nasledstvo * [[Andrej Petrič]] (*1952), lesarski kemik, univ. prof. * [[Anže Petrič]] (*1988), balinar * [[Borut Petrič]] (*1961), plavalec * [[Damjan Petrič]], kriminalist, direktor [[Policija (Slovenija)|Policije]] * [[Darjan Petrič]] (*1964), plavalec * [[David Petrič]], violinist * [[Drago Petrič]] (1935–2006), zdravnik, plavalni trener, športni organizator * [[Dušan Petrič]] (1916–1964), slikar, ilustrator * [[Ernest Petrič]] (*1936), mednarodni pravnik in politolog, univ. profesor, diplomat, ustavni sodnik * [[Eva Petrič]] (*1983), večmedijska vizualna umetnica, fotografinja, pisateljica * Eva Petrič, športna plezalka * [[Franci Petrič]] (*1960), duhovnik, novinar in urednik, arhidiakon * [[Gregor Petrič]], družboslovni informatik * [[Ingrid Petrič]], informatičarka, strokovnjakinja za tekstovno rudarjenje * [[Jerneja Petrič]] (*1951), literarna zgodovinarka, anglistka, univ. profesorica * [[Ivan Petrič]] (1881–?), gradbenik, hidrotehnik * [[Janko Petrič]] (1875–1936), duhovnik, organizator * [[Josip Petrič]] (1874–1943), železničar in sindikalni delavec * [[Jože Petrič]], vrhovni sodnik, predsednik sodnega sveta v 90. letih 20. stol. * [[Jožef Petrič]] (1877–1935), novinar, publicist, urednik, filozof * [[Joži Munih Petrič]] (1906–1996), pisateljica * [[Karel Petrič]] (1900–1944), zdravnik, zdravstveni organizator, publicist, partizan * [[Karl Petrič]] (*1964), pesnik, pisatelj, glasbenik in informatik * [[Kazimir Dušan Petrič]] (1896–1991), glasbenik, dirigent, pedagog, rodoslovec, baročni dekorater * [[Lena Petrič Holmqvist]] (1936–2017), prevajalka, lektorica švedščine, slovaropiska * [[Lidija Petrič Ozvald]] (1913–2003), zdravnica ginekologinja in porodničarka * [[Luka Petrič]] (*1984), igralec badmintona * [[Majda Petrič Facchinetti]] (*1967), violinistka * [[Maks Petrič]], jamar * [[Marija Petrič]] (*1936), psihologinja * [[Marjetka Petrič Puklavec]], klinična psihologinja * [[Marko Petrič]] (*1962), kemik, lesarski strokovnjak, univ. profesor * [[Matej Petrič]], zgodovinar in filolog * [[Meta Petrič]] (1914–2007), botaničarka, univ. prof. * [[Metka Petrič]] (*1966), geologinja, krasoslovka * [[Miha Petrič]] (1924–2001), generalpodpolkovnik, poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije * [[Mitja Petrič]] (*1975), jadralec (metalurg, doc.dr.= drug?) * [[Mojca Petrič Bužan]], novinarka, odgovorna urednica RTV Koper-Capodistria * [[Nejc Petrič]] (*2001), boksar * [[Peter Petrič]] (1954–1991), teritorialec, žrtev vojne za Slovenijo * [[Renato Petrič]] (*1958), kontraadmiral Slovenske vojske * [[Robert Petrič]] (*1975), glasbenik - hornist * [[Rok Petrič]], abdominalni onkološki kirurg * [[Silvestra Rogelj Petrič]] (*1951), novinarka, urednica, mladinska pisateljica * [[Simona Petrič]], mednedžerka, podjetnica * [[Slavko Petrič]] (1928–2021), gozdar, inovator, publicist, raziskovalec * [[Stojan Petrič]] (*1949), gospodarstvenik, menedžer *[[Špela Petrič]], doktorica biomedicine, intermedijska umetnica *[[Tadej Petrič]], strokovnjak za robote * [[Tanja Petrič]] (*1981), literarna kritičarka, esejistka, novinarka, urednica, prevajalka * [[Teodor Petrič]] (*1959), jezikoslovec germanist, univ. profesor * [[Tomaž Petrič]] (*1969), pianist * [[Valter Petrič]], klarinetist * [[Vili Petrič]] (*1942), glasbenik harmonikar in trobentar, vodja ansambla * [[Žiga Petrič]] (1971–1996), alpinist == Glej tudi == * priimek [[Petrić]] * priimek [[Petric]] * priimek [[Petričič]] * priimek [[Petriček]] * priimek [[Perič]] * priimek [[Petrevčič]] *priimek [[Petrovič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Petrič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t7sm8mo9la4jdjjr8tzr9zezdl164s3 Jug (priimek) 0 182658 6768614 6766159 2026-10-22T17:08:21Z ~2026-44996-51 264415 6768614 wikitext text/x-wiki '''Jug''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|85. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.434 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandra Jug]], novinarka * [[Aleš Jug]] (*1969), gasilski strokovnjak (za požare), dr. * Andrej ''(Janez?)'' Jug (1778–?), preroditelj, nabožni pesnik * [[Anton Jug]] (1878–1943), slikar samouk * [[Anton Jug, profesor]], šolnik, kulturni organizator *[[Avgust Jug]] (1899–1953), gradbeni inženir, prvoborec *[[Ažbe Jug]] (*1992), nogometni vratar * [[Bogdan Jug]] (*1964), športni padalec *[[Borut Jug]], zdravnik internist *[[Boštjan Jug]] (*1968), fizik * [[Donat Jug]] (1879–1952), sadjar, čebelar (frančiškanski frater) *[[Gojko Jug]] (1921–2004), farmacevt, letalec? * [[Guido Jožef Jug]] (1899–po 1937?), pisatelj, publicist v Argentini * [[Hermina Jug-Kranjec]] (1938–2007), literarna zgodovinarka, slovenistka, bibliotekarka in bibliografinja * [[Iva Jug]], rokometašica * [[Janez Jug]] (1947–2011), ekonomist, politik in poslanec * [[Janez Jug (*1957)|Janez Jug]] (*1957), družboslovni informatik, esperantist * [[Jerneja Jug Jerše]], diplomatka, vodja predstavništva EU v RS * [[Jurij Jug]] (1933–2022), pedagog, andragog, univ. profesor * [[Karel Jug]] (1917–1987), telesnokulturni (športni) delavec in pedagog * [[Klement Jug]] (1898–1924), alpinist, filozof in planinski publicist *[[Manuel Jug]], predsednik Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem *[[Marjetica Polenčič|Marjetica (Metka) Polenčič]] (r. Jug) (*1944), umetnostna zgodovinarka, TV novinarka, hči Stanka Juga *[[Marko Jug]], zdravnik travmatolog, direktor UKC Ljubljana (2022/23-2026) * Mary Jugg-Molek ([[Mary Molek]]) (1909–1982), pesnica, pisateljica in prevajalka v ZDA * [[Oskar Jug]] (1900–1987), gozdar in lesar * [[Rihard Jug]] (1875–1949), zdravnik kirurg - urolog * [[Slavko Jug]] (1934–1997), pesnik, prevajalec, urednik in novinar (pravo ime Slavko Kočevar) * [[Stanko Jug]] (1910–1945), zgodovinar in arhivar v Narodnm muzeju * [[Štefan Jug]] (1944–2025), mednarodni rokometni sodnik in športni delavec (atletika) * [[Štefan Jug, violinist|Štefan Jug]], violinist * [[Tjaša Jug]], bibliotekarka, informatičarka * [[Tom Jug]] (*1970), hokejist * [[Tomaž Jug]] (1841–1927[[Pesnik|),]] šolnik in kulturni delavec * [[Vlado Jug]] (1947–2026), hokejist * [[Zora Jugova]], umetniško ime [[Zora Košuta|Zore Petelin Košuta]] == Glej tudi == * priimka [[Jugovec]], [[Jugovic]] *priimke [[Južina]], [[Južna]], [[Južnič]] *[[Sever (priimek)]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jug}} {{priimek|Jug}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] edb24jqlpt4173j6hq95q5vhio8j61l Dolinšek 0 182694 6768738 6755777 2026-10-22T23:34:04Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6768738 wikitext text/x-wiki '''Dolinšek''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|187. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. december 2007 uporabljalo 947 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Avgust Dolinšek]] (1886–1970), vojak, Maistrov borec, gostilničar, gasilec * [[Beno Dolinšek]] (1969–1994), alpinist * [[Blaž Dolinšek]] (*1967), gradbenik * [[Doroteja Dolinšek]] (*1994), sodobna umetnica * [[Drago Dolinšek]] (1920–2010), ekonomist, gospodarstvenik, politik *[[Eva Dolinšek]] (*1992), čembalistka *[[Hubert Dolinšek]] (*1934), gozdar * [[Ivan Dolinšek]] (1896–1974), sadjar in drevesničar * [[Janez Dolinšek]] (*1957), fizik, univ. prof. * [[Jernej Dolinšek]], zdravnik pediater, strok. za celiakijo, prof. MF UM * [[Lavoslav Dolinšek]] (1898–1966), bančnik * [[Leon Dolinšek]] (1932–2009), fotograf, fotoreporter * [[Maks Dolinšek]] (1910–1987), učitelj, fotograf, kulturni in športni delavec na Ravnah *[[Marjan Dolinšek]], državni sekretar za področje izobraževanja in športa * [[Mihael Dolinšek|Miha(el) Dolinšek]] (*1962), filmski ustvarjalec, fotograf, producent * [[Milko Dolinšek]], diplomat (v Palestini) * Olivera in Rajko Dolinšek, podjetnika * [[Rafael Dolinšek]] (1892–1963), zdravnik ginekolog na Hrvaškem *[[Rajko Dolinšek]] (*1957), novinar, komentator v športnem programu *[[Sarah Dolinšek]] (*1978), slikarka *[[Slavko Dolinšek]] (*1955), strojnik, energetik, stokovnjak za menedžment inovacij *[[Tim Dolinšek]], baleni plesalec * [[Tone Dolinšek (pravnik)|Tone Dolinšek]], pravnik in sodnik * [[Tone Dolinšek|Tone Dolinšek - Metod]] (1910–1991), kovinostrugar, politični delavec *[[Zdravko Dolinšek]] (*1933), politik, poslanec Skupščine SRS; slikar? *[[Zdravko Dolinšek]] (*1948), zlatar, graver, industrijski oblikovalec, slikar == Glej tudi == * priimek [[Dolinar]] *priimek [[Doljak]] *priimek [[Dolničar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dolinšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] enmwsi59pdqn5bjvsl4iomojvgsie2q Ribič (priimek) 0 182769 6768707 6688914 2026-10-22T21:35:43Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768707 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Ribič}} '''Ribič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|66. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.594, na dan 1. januarja 2011 pa 1.595 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Ribič-Laufer|Alenka Ribič Laufer]] (*1971), baletna plesalka in koreografinja * [[Alojz Ribič|Alojz (Lojze) Ribič]] (1922–2007), rudar in politični delavec *[[Andrej Ribič]], elektroenergetski menedžer, direktor [[DARS]] ... * [[Andreja Ribič]] (*1969), kegljavka * [[Avgust Ribič]], operni pevec (mož Ivanke) * [[Ignacij Ribič|Ignacij (Nace) Ribič]] (1922–1989), kipar, konservator, likovni pedagog * [[Igor Ribič]] (*1962), slikar, oblikovalec, pop-glasbenik *[[Irena Ribič]], zgodovinarka, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Ljubljana * [[Ivan Ribič (1890|Ivan Ribič]] (1890–?), gospodarsko-politični delavec, sodelavec OF, poslanec * [[Ivan Ribič]] (1920–1982), pisatelj in filmski scenarist * [[Ivanka Ribič]] (1895–1980), koncertna in operna sopranistka, pedagoginja *[[Jakob Ribič]] (*1995), dramaturg * [[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874), pravnik in publicist * [[Lojze Ribič|Lojze (Alojz) Ribič]] (1928–2023), elektroenergetik * [[Marinka Ribič]] (*1970), baletna plesalka * [[Marjan Ribič]] (*1931), zborovodja, notograf * [[Martina Ribič Pucelj]], kirurginja *[[Mateja Ribič]] (*1977), pravnica, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve * [[Mojca Ribič-Juh]] (*1943), igralka *[[Nataša Ribič Štefanec]] (*1963), slikarka, grafičarka * [[Peter Ribič]] (*1979), strokovnjak za hortikulturo/floristiko * [[Renato Ribič]] (*1960), glasbenik * [[Tanja Ribič]] (*1968), gledališka in filmska igralka, pevka == Glej tudi == * priimek [[Ribičič]] *priimek [[Ribarič]] *priimek [[Ribar]] *priimek [[Rybář]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribič}} {{priimek|Ribič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 27s9edq0g08t618uezaua7g8zbsvkd9 Jamnik 0 182835 6768718 6487609 2026-10-22T22:01:01Z ~2026-44996-51 264415 6768718 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jamnik}} '''Jamnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 1139 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Alojzij Jamnik]] (1888—1966), kmetijski strokovnjak, publicist, pedagog in politik *[[Ana Kavčnik Jamnik]] (*1992), kiparka ... *[[Andrej Jamnik]] (*1961), kemik *[[Anton Jamnik (izumitelj)|Anton Jamnik]] (1862—1942), ljudski oblikovalec, fotograf, izumitelj, izdelovalec glasbil in glasbenik * [[Anton Jamnik]] (*1961), teolog, filozof, pomožni škof *[[Borut Jamnik]], finačnik, zavarovalničar ... *[[Brigita Jamnik]] (*1966), hidrologinja, direktorica VO-KA Ljubljana * [[Darko (Davorin) Jamnik]] (1925—2020), fizik (IJS), univ. profesor * [[France Jamnik]] (1921—1992), gledališki režiser, profesor za gled. igro na AGRFT *[[Gregor Jamnik]] (*1974), hotelir, gostinski delavec (predsednik Združenja hotelirjev Slovenije) * [[Ivanka Jamnik]] (1847—1884), gledališka igralka *[[Jan Jamnik]] (*1996), atlet * [[Janko Jamnik]] (1964—2014), kemijski fizik, direktor Kemijskega inštituta *[[Jasmina Jamnik]] (*1982), TV-voditeljica * [[Jaša Jamnik]] (*1964), režiser, igralec, scenarist * [[Karel Jamnik]] (1891—1949), duhovnik, dekan, upravitelj reške škofije * [[Ludvik Jamnik|Ludvik (Ljubo) Jamnik]], podjetnik * [[Luka Jamnik]] (1647—1698), jezuit, šolnik, gledališčnik *[[Luka Jamnik (*1982)|Luka Jamnik]] (*1982), elektronski glasbenik, skladatelj ([[Laibach]]...) *[[Marko Jamnik]] (*1963), fotograf; pivovar=? *[[Mateja Jamnik]] (*1973), informatičarka, univ. prof. ([[Cambridge]]) * [[Mirko Jamnik]] (1918—1987), ekonomist, univ. prof. *[[Pavel Jamnik]] (*1964), kriminalist, jamar in ljubiteljski arheolog, član komisije RS za prikrita grobišča *[[Polona Jamnik]], redna univ. prof. za biotehnologijo BF - Oddelek za živilstvo * [[Rajko Jamnik]] (1924—1983), matematik, univ. prof. *[[Robi Jamnik]], programski direktor festivala Jazz Ravne *[[Tatjana Jamnik]] (*1976), pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica, založnica ... *[[Tatjana Jamnik Pocajt]] (1962—2022), fotografinja * [[Tilka Jamnik]] (*1952), bibliotekarka *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947), alpinist *[[Vid Jamnik]] (*1994), jazz-glasbenik vibrafonist ==Glej tudi== * priimke [[Jama (priimek)]], [[Jamar]], [[Jamšek]], [[Jamnikar]], [[Jamnišek]], [[Jambrek]], [[Jambrišak]] * potok [[Jamnik (potok)|Jamnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jamnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8adbhd88h742k9yfhhlywgc5m077mrn 6768719 6768718 2026-10-22T22:04:53Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768719 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jamnik}} '''Jamnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 1139 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Alojzij Jamnik]] (1888–1966), kmetijski strokovnjak, publicist, pedagog in politik *[[Ana Kavčnik Jamnik]] (*1992), kiparka ... *[[Andrej Jamnik]] (*1961), kemik *[[Anton Jamnik (izumitelj)|Anton Jamnik]] (1862–1942), ljudski oblikovalec, fotograf, izumitelj, izdelovalec glasbil in glasbenik * [[Anton Jamnik]] (*1961), teolog, filozof, pomožni škof *[[Borut Jamnik]], finačnik, zavarovalničar ... *[[Brigita Jamnik]] (*1966), hidrologinja, direktorica VO-KA Ljubljana * [[Darko (Davorin) Jamnik]] (1925–2020), fizik (IJS), univ. profesor * [[France Jamnik]] (1921–1992), gledališki režiser, profesor za gled. igro na AGRFT *[[Gregor Jamnik]] (*1974), hotelir, gostinski delavec (predsednik Združenja hotelirjev Slovenije) * [[Ivanka Jamnik]] (1847–1884), gledališka igralka *[[Jan Jamnik]] (*1996), atlet * [[Janko Jamnik]] (1964–2014), kemijski fizik, direktor Kemijskega inštituta *[[Jasmina Jamnik]] (*1982), TV-voditeljica * [[Jaša Jamnik]] (*1964), režiser, igralec, scenarist * [[Karel Jamnik]] (1891–1949), duhovnik, dekan, upravitelj reške škofije * [[Ludvik Jamnik|Ludvik (Ljubo) Jamnik]], podjetnik * [[Luka Jamnik]] (1647–1698), jezuit, šolnik, gledališčnik *[[Luka Jamnik (*1982)|Luka Jamnik]] (*1982), elektronski glasbenik, skladatelj ([[Laibach]]...) *[[Marko Jamnik]] (*1963), fotograf; pivovar=? *[[Mateja Jamnik]] (*1973), informatičarka, univ. prof. ([[Cambridge]]) * [[Mirko Jamnik]] (1918–1987), ekonomist, univ. prof. *[[Pavel Jamnik]] (*1964), kriminalist, jamar in ljubiteljski arheolog, član komisije RS za prikrita grobišča *[[Polona Jamnik]], redna univ. prof. za biotehnologijo BF - Oddelek za živilstvo * [[Rajko Jamnik]] (1924–1983), matematik, univ. prof. *[[Robi Jamnik]], programski direktor festivala Jazz Ravne *[[Tatjana Jamnik]] (*1976), pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica, založnica ... *[[Tatjana Jamnik Pocajt]] (1962–2022), fotografinja * [[Tilka Jamnik]] (*1952), bibliotekarka *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947), alpinist *[[Vid Jamnik]] (*1994), jazz-glasbenik vibrafonist ==Glej tudi== * priimke [[Jama (priimek)]], [[Jamar]], [[Jamšek]], [[Jamnikar]], [[Jamnišek]], [[Jambrek]], [[Jambrišak]] * potok [[Jamnik (potok)|Jamnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jamnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dcruxi2twv8ja1f3ngeqdenef40val0 6768732 6768719 2026-10-22T23:04:03Z ~2026-44996-51 264415 6768732 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jamnik}} '''Jamnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 1139 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Alojzij Jamnik]] (1888–1966), kmetijski strokovnjak, publicist, pedagog in politik *[[Ana Kavčnik Jamnik]] (*1992), kiparka ... *[[Andrej Jamnik]] (*1961), kemik *[[Anton Jamnik (izumitelj)|Anton Jamnik]] (1862–1942), ljudski oblikovalec, fotograf, izumitelj, izdelovalec glasbil in glasbenik * [[Anton Jamnik]] (*1961), teolog, filozof, pomožni škof *[[Borut Jamnik]], finačnik, zavarovalničar ... *[[Brigita Jamnik]] (*1966), hidrologinja, direktorica VO-KA Ljubljana * [[Darko (Davorin) Jamnik]] (1925–2020), fizik (IJS), univ. profesor * [[France Jamnik]] (1921–1992), gledališki režiser, profesor za gled. igro na AGRFT *[[Gregor Jamnik]] (*1974), hotelir, gostinski delavec (predsednik Združenja hotelirjev Slovenije) * [[Ivanka Jamnik]] (1847–1884), gledališka igralka *[[Jan Jamnik]] (*1996), atlet * [[Janko Jamnik]] (1964–2014), kemijski fizik, direktor Kemijskega inštituta *[[Jasmina Jamnik]] (*1982), TV-voditeljica * [[Jaša Jamnik]] (*1964), režiser, igralec, scenarist * [[Karel Jamnik]] (1891–1949), duhovnik, dekan, upravitelj reške škofije * [[Ludvik Jamnik|Ludvik (Ljubo) Jamnik]], podjetnik * [[Luka Jamnik]] (1647–1698), jezuit, šolnik, gledališčnik *[[Luka Jamnik (*1982)|Luka Jamnik]] (*1982), elektronski glasbenik, skladatelj ([[Laibach]]...) *[[Marko Jamnik]] (*1963), fotograf; pivovar=? *[[Mateja Jamnik]] (*1973), informatičarka, univ. prof. ([[Cambridge]]) * [[Mirko Jamnik]] (1918–1987), ekonomist, univ. prof. *[[Pavel Jamnik]] (*1964), kriminalist, jamar in ljubiteljski arheolog, član komisije RS za prikrita grobišča *[[Polona Jamnik]], redna univ. prof. za biotehnologijo BF - Oddelek za živilstvo * [[Rajko Jamnik]] (1924–1983), matematik, univ. prof. *[[Robi Jamnik]], programski direktor festivala Jazz Ravne *[[Tatjana Jamnik]] (*1976), pesnica, pisateljica, prevajalka, urednica, založnica ... *[[Tatjana Jamnik Pocajt]] (1962–2022), pisateljica, pesnica (haiku), popotnica, fotografinja * [[Tilka Jamnik]] (*1952), bibliotekarka *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947), alpinist *[[Vid Jamnik]] (*1994), jazz-glasbenik vibrafonist ==Glej tudi== * priimke [[Jama (priimek)]], [[Jamar]], [[Jamšek]], [[Jamnikar]], [[Jamnišek]], [[Jambrek]], [[Jambrišak]] * potok [[Jamnik (potok)|Jamnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jamnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3zq1mmi4lxr1sxgtij6guawl7wm79lk Seznam slovenskih biokemikov 0 182937 6768538 6753297 2026-10-22T12:48:07Z ~2026-45085-22 264465 /* Ž */ 6768538 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biokemik]]ov''' in '''[[Biotehnologija|biotehnologov]]''' ter [[Molekularna genetika|molekularnih genetikov]]/biologov. (Glej tudi [[seznam slovenskih farmacevtov]]) {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Veronika Abram]] ([[1943]]-) * [[Tomaž Accetto]] * [[Jure Ačimović]] * Špela Alič *[[Gregor Anderluh]] (1969-) *[[Janez Jurij Arnež]] *Franc Avbelj (195_-) *[[Gorazd Avguštin]] (1961-) *[[Herta Avsec]] (1938-) == B == * [[Jožefa Babnik]] ([[1935]]-2024) * [[Katarina Bačnik]]? * [[Majda Bagar Povše]]? *[[Jože Balažic]] *[[Dunja Bandelj]] *[[Urška Batista]] ? *[[Tadej Battelino]] (1966-) *[[Andrej Bavdek]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Leon Bedrač]] * [[Igor Belič]] ([[1919]]-1997) *[[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Mojca Benčina]] * [[Jelka Bergant-Dolar]] ([[1920]]-2003) * [[Aleš Berlec]] * [[Marin Berovič]] ([[1951]]-) * Maja Bjelošević Žiberna * [[Tanja Blagus]] *[[Urška Blaznik]] (1970-)? *[[Marta Blinc]] (1904-2000) *[[Bojana Boh]] [[Podgornik]] (1960-) * [[Borut Božič (*1959)|Borut Božič]] (1959-) *[[Tomaž Bratkovič]] (1978-) *[[Urban Bren]] (1980-) * [[Katja Breskvar]] ([[1944]]-) *[[Jože Brzin]] ([[1947]]-) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]-[[1999]]) * [[Anja Bubik]] * [[Metka Budihna|Metka V. Budihna]] ([[1937]]-) *[[Matej Butala]] (1979-) *[[Elena Bužan]] (UP) == C == *[[Ksenija Cankar]]? *[[Simon Caserman]] *[[Avrelija Cencič]] (1964-2012) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962-) *[[Mirko Cevec]] *[[Blaž Cigić]] *[[Aleksa Cimerman]] ([[1933]]-2017) *[[Saša Comino]] (1960-2005) * [[Vladimir Cotič]] ([[1934]]-) == Č == * [[Janez Čadež]] ? * [[Marija Čarman-Kržan]] ([[1936]]-) *[[Maja Čemažar]] (1968-) *[[Darko Černe]] (1962 -) *[[Urh Černigoj]]? * [[Bronislava Črešnar]] ([[1950]]-2024) == D == *[[Mateja Dermastia]] (1968-) *[[Matjana Didek-Brumec]] *[[David Dobnik]] *[[Pavel Dolar]] (1915-1995) *[[Marko Dolinar]] (1961-) *[[Bojan Doljak]] (1974-) *[[Vita Dolžan]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]-1995) *[[Peter Dovč]] (1958-) *[[Katja Drobnič]] (1960-) * [[Marinka Drobnič-Košorok]] ([[1953]]-) == E == * [[Tina Eleršek]]? * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) * [[Mladen Est]] (1924-2025) == F == * *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) *[[Jadran Faganeli]] (1950-) *[[Igor Ferlan]] (1948-) *[[Metka Filipič]] (1954-) *[[Klementina Fon Tacer]] (197?-) *[[Jožefa Friedrich]] ([[1950]]-) *[[Miha Furlan]] (1934-) == G == * [[Vladimira Gaberc-Porekar]] ([[1948]]-) * [[Aleš Gašparič]] * [[Lenart Girandon]] *[[Damjan Glavač]] (1956-) *[[Lidija Gobec]] *[[Simona Golič Grdadolnik]] * [[Marko Goličnik]] ([[1973]]-) *[[Rastko Golouh]] *[[Gregor Gomišček]] (1957-) (biofizik) *[[Maksimilijan Gorenjak]] *[[Tjaša Goričan]] *[[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) *[[Miklavž Grabnar]] (1936-2025) (molekularni genetik) *[[Žiga Graf]] (1901 - 1938) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Andrej Gregori]] *[[Marjan Gros]] (1934-) * [[Zoran Grubič]] ([[1948]]-) *[[Kristina Gruden]] (1969-) (molekularna biologinja) * [[Franc Gubenšek]] ([[1937]]-[[2010]]) * [[Gregor Gunčar]] *[[Nina Gunde Cimerman]] (1958-) == H == * [[Iva Hafner Bratkovič]] (1978-) * [[Blagajana Herzog Velikonja]] * [[Marija Holcar]] * [[Evgenija Homšak]] * [[Simon Horvat]] (1963-) * [[Jana Hrovatin Kralj]] (1940-) * [[Petra Hudler]] (1976-) *[[Tamara Hudnik-Plevnik]] ([[1923]]-2012) == I == * [[Tatjana Irman Florjanc]] ([[1945]]-) == J == * [[Polona Jamnik]] * [[Jurij Jan]] ([[1932]]-2020) *[[Branka Javornik Cregeen]] (1953-) *[[Salvislav Jenčič]] (1891-1968) *[[Zala Jenko Pražnikar]] *[[Roman Jerala]] (1962-) *[[Matjaž Jeras]] (1958-) *[[Niko Jesenovec]] (1928-1993) *[[Zala Jevnikar]] [[Rojnik]] * [[Kristijan Jezernik]] ([[1948]]-) * [[Ivana Jovčevska]] == K == *[[Ljubica Kamarić]] (1924-) ? *[[Domen Kampjut]] *[[Maša Kandušer]]? *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Marko Karlovšek]] (1947-) *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] ([[1935]]-) *[[Andreja Kavčič]]? *[[Rok Keber]] (1982-) ? * [[Jurkica Kidrič]] ([[1939]]-) * [[Marjetka Kidrič]] ([[1945]]-) *[[Rihard Klemen]] (1902-1998) *[[Sonja Klemenc]] (1960-) *[[Marina Klemenčič]] *[[Miomir Knežević]] *[[Darko Kocjan]] *[[Vojč Kocman]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] *[[Ira Koković]] *[[Katja Kolar]]? *[[Anja Kolarič]]? *[[Jelena Komar]]-[[Kansky]] (1925-2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]-) * [[Veno Kononenko]] (1988-) *[[Zdravko Kopitar]] (1933-) *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Peter Korošec]] *[[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959-) *[[Maja Kovač]] (1949-) *[[Vida Kovačič]] (1920-2016) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924]]-2001) * [[Jaka Kragelj]] * [[Boris Krajnc]] (1913-1948/50?) *[[Nace Kranjc]] (1990-) *[[Nada Kraševec]] *[[Hana Krečič Stres]] *[[Samo Kreft]] (1972-) * [[Igor Kregar]] ([[1937]]-2017) *[[Miha Kremser]] (1946-1998) *[[Danijela Krgović]] *[[Blaž Krhin]] *[[Igor Križaj]] (1963-) *[[Mladen Krsnik]] (1971-2020) *[[Mojca Kržan]] *[[Robert Kuhelj]] *[[Klara Kuret]] == L == * [[Tamara Lah Turnšek]] ([[1947]] -) * [[Duško Lainšček]] * [[Aleš Lapanje]] (molekularni mikro-biolog) * [[Savo Lapanje]] ([[1925]] - [[1997]]) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967-) *[[Miha Lavrič]] *[[Tina Lebar]] * [[Drago Lebez]] ([[1922]]-2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945 -) *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) * [[Helena Marija Lenasi|Helena (Marija) Lenasi]] ([[1945]] -) * [[Helena Lenasi]] (1971-) *[[Metka Lenassi]] (1978-) *[[Peter Lenče]] (1910-1999) *[[Jana Lukač Bajalo]] (1944 -) == M == * [[Peter Maček]] ([[1952]] -) *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Damjan Makuc]] (1978-) *[[Ines Mandič Mulec]] (1960-) *[[Mateja Manček Keber]] (1976-) *[[Janja Marc]] (1962-) *[[Darja Marolt Presen]] *Aleš Maver *[[Janez Mavri]] (1962-) *[[Ines Medved]] *[[Nataša Mehle]]? * [[Viktor Menart]] ([[1951]]-[[2007]]) * [[Ivan Merzel]] * Maja Meško * Pika Meško Brguljan *[[Svetozar Milićev]] (1934-2001) *[[Ana Mitrović]] *[[Miha Modic]] *Barbara Možina *[[Ivka Marija Munda]] (1927-2009) == N == * [[Srdjan Novaković]] *[[Gregor Novinec]] *[[Marko Novinec]] == O == *[[Nives Ogrinc]] ? (1964-) *[[Ilija Gasan Osojnik Černivec]] *[[Joško Osredkar]] (1955-) == P == * [[Miloš Pavlič]] ([[1923]]-2014) * Anja Pavlin * [[Miha Pavšič]] *[[Andrej Perdih]] (1980-) *[[Marko Perdih]]? *[[Ana Petelin]] (1978-) *Borut Peterlin (1963-) ? *[[Špela Peternel]] *Špela Petrič ? *[[Daniel Petrovič]] (1963-) *[[Uroš Petrovič]] (1973-) *([[Tihomir Pinter]] 1938−2024)? fotograf *[[Nada Pipan]] ([[1928]]-2020) *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921-2016) * [[Sergej Pirkmajer]] *[[Jure Piškur]] (1960-2014) (molekularni biolog) *[[Janez Plavec]] (1962-) *[[Tina Vida Plavec]]? * [[Ana Plemenitaš]] ([[1952]]-) *[[Helena Podgornik]] (1967-) *[[Zdravko Podlesek]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967-) *[[Jure Pohleven]] (1979-) *[[Mario Poljak]] *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965-) * [[Tatjana Popovič]] ([[1950]]-) * [[Mladen Porekar]] (1930-2018) * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (1969-) *[[Lev Premru]] (1931-2005) *[[Vladimir Premru]] (1902-1949) *[[Marija Prezelj]] (1948-) *[[Vasja Progar]] (1986-) *[[Jože Pungerčar]] (1960-) == R == * [[Uroš Rajčević]]? * [[Peter Raspor]] (1954-) *[[Metka Ravnik Glavač]] (1957-) *[[Katja Rebolj]] (1979-) *[[Metka Renko]] ([[1951]]-) * [[Riko Repič]] ([[1910]]-[[2003]]) *[[Tadeja Režen]] *[[Karin Rižner]]? *[[Boris Rogelj]] *[[Aleš Rotar ]]? (1960-) *[[Damjana Rozman]] (1960-) == S == * [[Maks Samec]] ([[1881]]-[[1964]]) * [[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) ? * [[Primož Schauer]] (1932–1984) ? *[[Simon Sedej]] ? *[[Bojan Sedmak]] (1952-) *[[Jurij Senegačnik]] (1922-2018) *[[Leon Senčič]] (1958-) *Emanuela Senjor *[[Kristina Sepčić]] *[[Gregor Serša]] (1956-) *[[Milan Skitek]] (1955-) *[[Urška Slapšak]] (1989-) *[[Sonja Smole Možina]] (1963-) *[[Jaka Sočan]] *[[Helena Sočič]] (1923-2017) *[[Janez Spindler]] (1925-2000) *[[Jernej Stare]] *[[Matjaž Stenovec]]? * [[Maksimiljan Sterle]] ([[1946]]-) *[[Vekoslava Stibilj]]? *[[Jurij Stojan]] (1956-) *[[Katja Stopar]] (1980) ? *[[Ludovik Strauch]] (1927-2018) *[[Mojca Stražišar]] (r. Špolar) (1960-) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (1974-) *[[Evgen Strmecki]] (1916-2010) *[[Dušan Stucin]] ([[1915]]-[[1976]]) *[[Robert Suhadolnik]] (1925–2016) *[[Alojzij Suhar]] ([[1935]]-2020) *[[Jurij Svete]] (1962-) *[[Saša Svetina]] ([[1935]]-) == Š == *[[Jože Šauta]] (1923-2002) *Slava Šebek *[[Anton Štalc]] ([[1940]]-) *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Aleš Štrancar]] (1962-) *[[Borut Štrukelj]] (1961-) == T == *[[Ajda Taler Verčič]] *[[Nataša Teran]] *[[Janja Trček]] (1969-) *[[Boris Turk]] (1964-) *[[Dušan Turk]] (1959-) *[[Tom Turk]] (1959-) *[[Valentina Turk]] ? *[[Vito Turk]] ([[1937]]-) == U == * [[Jernej Ule]] (1976-) ? *Urleb *[[Mateja Urlep]] == V == * [[Gordon Vehar]] (ZDA) * [[Alja Videtič Paska]] *[[Neli Vintar]] *[[Irma Virant Klun]] *[[Ivan Vrhovec (biokemik)|Ivan Vrhovec]] (1943-) == Z == * [[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) * [[Velislava Zalokar]] (1927-2017) *[[Marija Zelenik Blatnik]] ([[1934]]-) *[[Urška Zelenko]] *[[Robert Zorec]] (1958-) * [[Matjaž Zorko]] ([[1947]]-) * Andrej Zupan *[[Irena Zupanič Pajnič]] == Ž == * [[Marija Žakelj Mavrič]] ([[1948]]-) * [[Jana Žel]] (1958-) *[[Darja Žgur Bertok]] (1954-) *[[Nika Žibrat]] *[[Kristina Žumer]] (1980-) *[[Anže Županič]] (1981-) ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih kemikov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]]) * [[Slovensko biokemijsko društvo]] {{seznami narodov po poklicu|biokemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski biokemiki|*]] fgwefw38faei5thcrgorsb1fzdom169 Minoritski samostan Olimje 0 183068 6768638 6612111 2026-10-22T18:12:07Z Pinky sl 2932 +| refšt=7888 (Olimje - Dvorec) 6768638 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Samostan Olimje |image = Minorit monastery Olimlje (5).jpg |image_size = 240px |caption = |location = [[Olimje]] | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 1550 |demolished_date = |opening = |renovation_date = |building_type = [[samostan]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = [[renesančna arhitektura]] |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Olimje - Samostan | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=496 | občina = Podčetrtek<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Olimje - Dvorec | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7888 | občina = Podčetrtek<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Minoritski samostan Olimje''' (prej '''Pavlinski samostan Olimje''', pred tem pa '''Grad Olimje''') se nahaja v [[Olimje|istoimenskem naselju]] v [[Občina Podčetrtek|Občini Podčetrtek]]. [[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 287 Olimie bei Drachenburg - Olimje.jpg|thumb|left|Samostan Olimje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] [[1681]]]] Grad je sprva pripadal grofom von [[plemiška rodbina Peilenstein|Peilestein]] (Pilštajnskim grofom). Ena izmed lastnic naj bi bila tudi slovenska plemkinja [[Hema Pilštanjska]], bolj poznana kot ''[[Sveta Ema Krška|Sv. Ema Krška]]''. Grad, ki je po ustnem izročilu star 1000 let (leto izgradnje prvega gradu je 1015) je v zgodovini menjal več lastnikov. Okoli leta 1550 ga je [[grof Tattenbach]] v [[renesansa|renesančnem]] slogu preuredil, hkrati pa so okoli izkopali [[obrambni jarek]] zaradi nevarnosti [[Turki|turških]] napadov. Grad je leta 1658 kupil [[zagreb]]ški [[baron]] [[Ivan Zakmardy]] in ga kasneje začel preurejati v [[samostan]] in ga leta 1663 s posebno listino podaril [[Pavlinci|pavlinskim menihom]], ki so prišli iz [[Lepoglava|Lepoglave]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Ti so med letoma 1665 in 1675 grad popolnoma spremenili v samostan in mu dodali lepo [[barok|baročno]] cerkev. Najlepši del cerkve je njen [[oltar]], posvečen [[Marija Vnebovzeta|Mariji Vnebovzeti]] in je hkrati eden najlepših [[Slovenija|slovenskih]] baročnih oltarjev v Evropi. Leta 1740 je cerkev dobila novo podobo. [[Menih]] [[Ivan Ranger]] je poslikal celoten [[prezbiterij]], tj. območje okoli oltarja. Dogradili in poslikali so tudi stransko kapelo, posvečeno misijonarju, sv. Frančišku Ksaverju. Pavlinci so uredili tudi [[lekarna|lekarno]], ki sodi med najstarejše v [[Evropa|Evropi]] (staro lekarno je s svetopisemskimi motivi in portreti najslavnejših starih zdravnikov in ranocelnikov poslikal slikar Anton Lerchinger iz Rogatca) . V obdobju vladavine cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] so morali Pavlinci samostan zapustiti, saj menihi med svojimi dejavnostmi niso imeli šole, niti ni tu delovala župnija. Menihi so v Olimju po 120 letih svojega bivanja pustili močan pečat kulture, umetnosti in lekarništva. Leta 1785 je bila ustanovljena [[župnija Olimje]], nekdanji pavlinski samostan pa je leta 1805 kupila plemiška rodbina [[Attemsi|Attems]]. Zaradi previsokih davkov so morali lastniki, ki niso mogli vzdrževati celotnega poslopja, podreti del gradu (severni in vzhodni). Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so oblasti grad podržavile. Leta 1974 je grad prizadejal močan [[potres]] in ga hudo poškodoval. Kmalu za tem so ga ob pomoči države, občine in župljanov delno obnovili. Svetišče in župnijo so leta 1990 dobili v last manjši bratje [[Sveti Frančišek Asiški|Sv. Frančiška]] – [[minoriti]]. Ti so 15. avgusta 1999, po 217 letih, ponovno oživili samostan. Sedaj skrbijo tako za romarje kot za turiste, ki si pridejo ogledat lekarno in samostan, zaradi velikega povpraševanja po domačih izdelkih pa so uredili tudi zeliščno lekarno. == Galerija == <gallery widths=200px heights=200px> Olimje, view of the castle and Assumption of Mary church 01.jpg|Samostan s cerkvijo Marijinega vnebovzetja Conventual Franciscan Monastery of Olimje 04.jpg|Samostan iz Jelenovega grebena Conventual Franciscan Monastery of Olimje 10.jpg|Notranje dvorišče Conventual Franciscan Monastery of Olimje 08.jpg|Križni hodnik Olimje, interior of the Assumption of Mary parish church, high altar.jpg|Cerkev – pogled proti glavnemu oltarju Assumption of Mary Parish Church (Olimje) 25.jpg|Pogled proti vhodu s korom in orglami Assumption of Mary Parish Church (Olimje) 17.jpg|Stropna freska v stranski kapeli Conventual Franciscan Monastery of Olimje 13.jpg|Samostanska lekarna Conventual Franciscan Monastery of Olimje 14.jpg|Freska [[Galen]]a v lekarni Conventual Franciscan Monastery of Olimje 17.jpg|Freska [[Hipokrat]]a Conventual Franciscan Monastery of Olimje 32.jpg|Freska [[Noe]]ta z latinskim napisom »Bibensque vinum inebriatus est. <small>Gen. 9. v. 21.</small>«, v prevodu »Ko pa je pil vino, se je napil. <small>{{Bibl|1 Mz 9,21}}</small>.« </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Černelč, Adrijan; Stahovnik, Vojko ''Kozjanski regijski park'' Nazarje, Argos, 2010 {{COBISS|ID=252358912}} ISBN 978 961 90886 7 8 == Glej tudi == * [[Seznam samostanov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Olimje Castle}} * http://www.olimje.net/ * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=86&Itemid=10 Samostan Olimje - GremoVen.com] {{Škofija Celje}} {{Dvorci v Sloveniji}} {{Podčetrtek}} {{normativna kontrola}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Minoritski samostani v Sloveniji|Olimje]] [[Kategorija:Olimje]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Sloveniji]] s7oxdypnvkrow05xsshjsnzuxutp7ev Globodol 0 184495 6768835 6334089 2026-10-23T11:08:18Z Upwinxp 126544 +{{koord}} 6768835 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Globodol}} '''Globodol''' je [[kraško polje]], ki leži v vzhodni [[Suha krajina|Suhi krajini]] jugozahodno od [[Mirna Peč|Mirne Peči]]. Polje je dolgo malo manj kot 4 kilometre in široko 1 kilometer. Globodol je najbolj ostro omejena kraška kotanja na [[Slovenija|Slovenskem]]. O tem priča tudi samo ime ''»Globoki dol«''. Je tudi edino kraško polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever - jug. Verjetno je tektonskega izvora. Leži na nadmorski višini 185 - 205 metrov, obrobje je 100 metrov višje in obdano s kakovostnimi [[gozd]]ovi. Sodi med suha kraška polja brez stalnega, pa tudi brez omembe vrednega periodičnega površinskega toka. Vodo ima le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti peščene [[Ilovica|ilovice]]. V osrednjem suhem delu so naselja [[Gorenji Globodol|Gorenji]], [[Srednji Globodol|Srednji]] in [[Dolenji Globodol]]. == Zgodovina == Rodovitno, nekoliko odmaknjeno v zavetju okoliškega hribovja, je bilo to polje naseljeno že zgodaj v zgodovini. Tako se omenja prazgodovinska naselbina z gomilami pri Dolenjem Globodolu, vendar pri kasnejših topografskih ogledih to ni potrjeno, nedvomno pa je bilo tako gradišče zgrajeno na [[Mali Vrh, Globodol|Malem vrhu]], ki se dviga nad zahodnim robom polja. Naslednja faza naselitve in izrabe rodovitnega tla je iz [[Stari Rim|rimskega obdobja]]. Posamezne slučajne najdbe iz grobov, ki so jih na njivah med Gorenjim in Srednjim Globodolom izkopali domačini, so vzpodbudile strokovno zanimanje. Leta [[1939]] in [[1940]] je bilo odkrito in izkopano 64 rimskih grobov, izkopavanje je sledilo tudi po vojni, pri zadnjem zavarovalnem izkopavanju pred načrtovano agromelioracijo in komasacijo leta [[1987]], pa je bilo odkritih še novih 14 grobov. Grobišče, ki leži z zahodne strani ceste še ni v celoti raziskano in se verjetno razteza tudi na vzhodni strani ceste. Mesta naselbine, katerem naj bi pripadalo grobišče na globodolskem polju, ne poznamo, čeprav se v literaturi iz 19. stoletja omenja staro zidovje. V toku geoloških dob je na globodolskem polju tekel nek vodni tok, ko pa se je južni rob v smeri proti [[Prečna|Prečni]] dvignil, je tu nastalo jezero. Ostanek tega jezera so plasti ilovice, ki na debelo prekrivajo dno polja. Ilovico, ki je bila primerna za izdelavo opeke, so v prejšnjem stoletju že dvakrat kopali, vendar je delo ovirala talna voda. Kraška apnenčeva osnova se kaže le na pobočjih vrtač ali na njihovem dnu, kjer je okoli Gorenjega Globodola tudi nekaj kamnitih samotarjev. == Opis polja == Samotarji so na dolenjskem krasu razmeroma redek pojav. Ime označuje večje kamne, ki samotarijo na pokritem krasu. Nastanejo z razgaljanjem pobočij vrtač ali njihovega dna, kot se je to zgodilo na globodolskem polju, kjer sta bili znani dve lokaciji samotarjev. Žal so tri večje samotarje, visoke do 2,5 metre, zahodno od Dolenjega Globodola zaminirali domačini v začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Tako ostajajo le še trije samotarji v vrtači za šolo pri Gorenjem Globodolu, vendar tudi ti opustošeni z agromelioracijskimi posegi. Na severnem robu polja pod rudimetarom se kaže na površju nekaj rudimetarnih dolinic, po katerih priteče v Globodol po hudih nalivih nekaj površinske vode. Takrat ožive tudi periodični studenci na severnem kraju polja. To so izviri [[Roje]], [[Gadina]], [[Okno (izvir)|Okno]] in [[Pod lazi]]. Ob povodnji se tudi vrtače, ki se odpirajo v dnu polja, napolnijo z vodo. Ker večina vrtač na dnu nima odprtin, kjer bi voda pritekala ali ponikala, prehaja voda v njih skozi debelo plast ilovice. Le pri Gorenjem Globodolu je na dnu vrtač nekaj kamnitih mest, kjer voda vre ob povodnji. To so rupe, kot jih nazivajo domačini. Edina prehodna odprtina je zahodno od Gorenjega Globodola na dnu dolinaste globeli [[V dulah]]. To brezno, globoko 13 metrov, so med zadnjima vojnama obzidali, da bi hitreje požiralo poplavno vodo. Brezno V dulah je edini [[Speleologija|speleološki]] objekt na dnu polja, je pa cela vrst kraških jam na obrobju globodolskega polja, ki se odpirajo 10 do 50 višje nad dnom. Do pred kratkim so jamarji tu poznali 13 jam. Večina jih leži na severnem in zahodnem robu polja. Med njimi po velikosti in globini izstopajo zlasti [[Velika Vratnica|Velika]] in [[Mala Vratnica]], [[Koprivnica (kraška jama)|Koprivnica]] ter [[Babja jama]]. Te so večinoma nastale ob tektonskih razpokah, ki jih je kasneje preoblikoval vodni tok. Na vzhodni strani polja sta znani le dve jami, [[Slugova jama|Slugova]] in [[Špelkotova jama]]. Slugova jama je zelo zanimiv, s kapniki in sigo lepo okrašen ter po dimenzijah velik objekt. Z dolžino 116 metrov se uvršča med daljše jame v okolici. Vhod v jamo je v pobočju le nekaj metrov nad dnom polja. Jamski rov se spušča, tako da je najnižje mesto v jami več metrov pod dnom polja. V osrčju glavnega rova je na njegovem dokaj ravnem dnu velikanska skala, dolga 11 metrov, ki se je odkrušila s stropa. Proti koncu jame zasledimo v stropu in na stenah velike erozijske kotlice in skalnate roglje, kar kaže na erozijski nastanek jame. Tudi Špelkotova jama se odpira nekaj metrov nad dnom polja in je presenetljivo podobna Slugovi jami. Erozijski rov, ki je po dimenzijah sicer bolj skromen, dolg je le 20 metrov, se vseskozi spušča, tako da tudi tu pridemo globlje od dna polja. Na koncu se rov prevesi v plitvo brezno s stoječo vodo. Glavna rova v Slugovi in Špelkotovi jami je verjetno izoblikoval nekdanji vodni tok, ki je šel s polja v vzhodni smeri. Sedanja vhoda sta sekundarna, nastala sta s širjenjem jamskih prostorov. Naplavljena ilovica na dnu Slugove jame in njeni sledovi, ki segajo po stenah do 3 metre visoko, kažejo, da nastopajo tod visoke vode ob povodnji. Globoko jezero so opazili tudi jamarji. == Raziskave jam == Tam, kjer je nekoč prehajala površinska vodna mreža v podzemeljsko kraško, so nastali obsežni jamski sistemi za odvajanje te vode. Do nedavnega so poznali le dva taka objekta, Slugovo in Špelkotovo jamo. Jamarji [[Jamarski klub Novo mesto|novomeškega jamarskega kluba]] so predvidevali obstoj večjega jamskega sistema na vzhodnem robu polja. Zato so v zadnjih letih temu področju posvetili veliko pozornost. V zimskem času so pregledovali vzhodno pobočje polja in iskali dihalnike. To so majhne luknje v tleh, ki se po navadi razširijo globlje v večje jamske prostore. Zaradi temperaturne inverzije pogosto v zimskem času dihajo, iz njih se torej, dviguje topel jamski zrak, ki v mrzlem zimskem zraku naredi na površju megleno zaveso. Z iskanjem so odkrili kar nekaj takih dihalnikov, ki so jih potem razširili in prišli v obsežne jamske rove. Le nekaj deset metrov stran od Slugove jame so tako prišli v splet podzemeljskih rovov, ki potekajo vzporedno z rovom Slugove jame. Na enem mestu sta rova obeh jam le nekaj metrov oddaljena, deli jih le skalnat podor. Nedvomno, da gre za isti jamski sistem, ki so ga podori in jamski procesi zaenkrat ločili. Velike količine blata v sklepnem delu nove jame in sledovi poplavnih voda kažeta, da se tudi tu pojavljajo visoke vode, prav tako, kot v Slugovi jami. Tudi oblika erozijskih rovov kaže na enako funkcijo, ki so jo imeli v preteklosti, na odvajanje površinske vode v podzemlje. Podoben in skoraj enako velik splet rovov, kakih sto metrov dolg, so odkrili v pobočju malo nad robom polja nekoliko bolj južno od Slugove jame in blizu Špelkotove jame. Oblika in usmerjenost rovov kažeta na enako vlogo v preteklosti, kot so jih imele sosednje jame. Nekaj brezen in perspektivnih dihalnikov so odkrili tudi nekoliko višje v pobočju [[Golobinjek (hrib)|Golobinjeka]], ki bi znali pripeljati v nove podzemeljske rove obsežnega in še ne povsem odkritega jamskega ponornega sistema nekdanjih globodolskih rekah ali jezera. {{koord|45|50|54|N|15|2|41|E|region:SI_dim:4000|display=title}} [[Kategorija:Kraška polja v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Mirna Peč]] m05ztplu7mnxnou40c4nl2jamwkl2ti Székesfehérvár 0 199869 6768775 6730306 2026-10-23T07:25:26Z Erardo Galbi 166658 6768775 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=okoren prevod, ostanki angleščine in veliko tipkarskih napak}} {{Infopolje Naselje | name = Székesfehérvár | other_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] | image_skyline = {{Photomontage | photo1a = V. Zichy-ház, később Magyar szálló (3831. számú műemlék).jpg{{!}}Zichy House | photo2a = Székesfehérvár székesegyház.jpg{{!}}Székesfehérvár Cathedral | photo2b = Statue of Aunt Kati, 2011 Székesfehérvár (8637951800).jpg{{!}}Aunt Kati statue | photo2c = Árpádfürdő - panoramio.jpg{{!}}Árpád Spa | photo3a = Szekesfehervar Orb and Episcopal Palace.JPG{{!}}Episcopal Palace | photo3b = Csók István Képtár és Vörösmarty Mihály Megyei Könyvtár 1.JPG{{!}}Csók István Gallery and Vörösmarty Mihály Library | spacing = 2 | position = center | color_border = white | color = white | size = 266 | foot_montage = Od zgoraj z leve proti desni: madžarski hotel Royal, [[stolnica v Székesfehérvárju]], kip tete Kati, zdravilišče Árpád, škofovska palača ter galerija Csók István in knjižnica Vörösmarty Mihály}} | image_caption = | image_shield = HUN Székesfehérvár Címer.svg | image_flag = Flag of Székesfehérvár.svg | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_map = Hungary | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | pushpin_map_caption = | pushpin_mapsize = | native_name = | nickname = ''Fehérvár'' <br/>''Hungarian Crowning City'' <br/>''City of Kings'' <br/>''City of Churches'' | image_map = <!--[[File:Coat of Arms of Székesfehérvár.jpg|100px]]<br/><div style="position: relative">[[File:FejérMegye.png|275px]]<div style="position: absolute; left: 92px; top: 86px">[[File:Red_Dot.gif]]</div></div>--> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{HUN}} | subdivision_type1 = [[Regije Madžarske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Osrednja prekodonavska]] | subdivision_type2 = [[Županije Madžarske|Županija]] | subdivision_name2 = [[Fejér (županija)|Fejér]] | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name3 = Székesfehérvár | established_title1 = Ustanovitev mesta | established_date1 = 972 | area_total_km2 = 170,89 | leader_title = Župan | leader_name = András Cser-Palkovics | elevation_m = 118 | population_total = 97.617<ref name="KSH - Székesfehérvár, 2011">[http://www.ksh.hu/apps/hntr.telepules?p_lang=EN&p_id=14827 KSH - Székesfehérvár, 2011]</ref> | population_rank = 9. | population_footnotes = | population_as_of = 2014 | population_density_km2 = 571,23 | population_urban = 272.474 (9.)<ref>[http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en Eurostat, 2016]</ref> | population_demonym = székesfehérvári, fehérvári | postal_code_type = Postal code | postal_code = 8000 to 8019 | area_code_type = Area code | area_code = (+36) 22 | coordinates = {{coord|47.18877|18.41384|region:HU|display=inline}} | website = {{URL|https://www.szekesfehervar.hu/}} }} '''Székesfehérvár''' ({{IPA-hu|ˈseːkɛʃfɛheːrvaːr|lang|Hu-Székesfehérvár.ogg}}, tudi ''Fehérvár'' ('beli grad'); {{lang-de|Stuhlweißenburg}}; {{lang-la|Alba Regia}}; {{Lang-hr|Stolni Biograd}}; {{lang-sr|Стони Београд}}; {{Lang-sk|Stoličný Belehrad}}; starinsko slovensko ''Stolni Belgrad'') je [[mesto]] v osrednji [[Madžarska|Madžarski]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada v okrožje Székesfehérvári [[Fejér (županija)|Županije Fejér]]. Od glavnega mesta [[Budimpešta|Budimpešte]] je oddaljeno okoli 65 km in je deveto največje mesto v državi, hkrati pa je glavno mesto regije [[Osrednja prekodonavska]]. Območje je pomembno železniško in cestno križišče [[Blatno jezero|Blatnim]] in [[Velenško jezero|Velenškim jezerom]]. Székesfehérvár, kraljeva rezidenca ({{Lang|hu|székhely}}),<ref>''szék'' meaning "sedež", i.e. "prestol")</ref> kot prestolnica Kraljevine Madžarske, je imel osrednjo vlogo v srednjem veku. Kot zahteva doktrina svete krone, so bili tukaj kronani in pokopani prvi madžarski kralji.<ref>{{cite EB1911|wstitle=Székesfehérvar|volume=26}}</ref> Pomembne trgovske poti so vodile na Balkan in v Italijo ter v [[Budim]] in na [[Dunaj]]. Zgodovinsko gledano je mesto prišlo pod osmansko in habsburško oblast in je bilo znano v številnih jezikih po prevodih 'beli grad'. V mestu ali njegovi bližini so [[Letališče Székesfehérvár]], Stadion Sóstói (20.000 mest), sedež FC Fegérvár in [[Ledena dvorana Gáborja Ocskaya]]. V mestu je bil rojen nekdanji madžarski premier [[Viktor Orbán]]. == Zgodovina == [[File:Silver brooch.JPG|thumb|left|200px|Latenska srebrna broška na tečajih, najdena v Székesfehérvárju, iz obdobja 1–100 n. št. (Britanski muzej)<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=1363269&partId=1&people=87988&peoA=87988-3-17&page=1 British Museum Collection]</ref>).]] === Antika === Kraj je bil poseljen že od 5. stoletja pr. n. št. V rimskih časih sta se naselji imenovali ''Gorsium'' in ''Herculia''. Po preseljevalnem obdobju je bila Fejérska županija del [[Avari|Avarskega kaganata]],<ref>See: Bóna István: Avar lovassír Iváncsáról [Grave of an Avar horseman at Iváncsa]. In: ''ArchÉrt'' 97. (1970). 243–264.</ref> medtem ko sta slovanska in [[Velikomoravska]] prisotnost sporni. (Ni vira za ime kraja pred poznim 10. stoletjem.) V srednjem veku je bilo njegovo latinsko ime ''Alba Regalis/Alba Regia''. Mesto je bilo pomembno prometno križišče med Blatnim in Velenjskim jezerom, od tu je vodilo več trgovskih poti na Balkan in v Italijo ter v Budim in na Dunaj. (Danes je mesto križišče sedmih železniških prog.) === Zgodnji Madžari === [[File:Szent Anna kápolna, Székesfehérvár.jpg|thumb|left|200px|Poznogotska kapela sv. Ane, zgrajena okoli leta 1485]] [[Géza Ogrski|Veliki princ Géza]] iz rodbine [[Árpádovci|Árpádov]] je bil nominalno vladar vseh sedmih madžarskih plemen, v resnici pa je vladal le delu združenega ozemlja. Prizadeval si je vključiti Madžarsko v krščansko Zahodno Evropo z obnovo države po zahodnih političnih in družbenih modelih. Géza je leta 972 ustanovil madžarsko mesto na štirih barjanskih otokih med potokom Gaja in njegovim pritokom Sárvíz, ki je eden najpomembnejših madžarskih pritokov Donave. Dal je zgraditi tudi manjši kamniti grad. Székesfehérvár je bil prvič omenjen v dokumentu škofije Veszprém leta 1009 kot ''Alba Civitas''. [[Štefan I. Ogrski]] je naselju podelil mestne pravice, mesto obdal z [[obzidje]]m iz desk ter ustanovil šolo in samostan. Pod njegovo vladavino se je začela gradnja [[romanska arhitektura|romanske]] [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Székesfehérvár|bazilike v Székesfehérvárju]] (zgrajena je bila med letoma 1003 in 1038). Naselje je takrat imelo okoli 3500 prebivalcev in je bilo več sto let kraljevi sedež. V Székesfehérvárju je bilo kronanih 43 kraljev (zadnji leta 1526) in 15 kraljev je bilo tu pokopanih (zadnji leta 1540). V 12. stoletju je mesto cvetelo, gradili so cerkve, samostane in hiše. Bil je pomembna postaja na romarski poti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. [[Andrej II. Ogrski]] je tukaj leta 1222 izdal Zlato bulo. Bula je vključevala pravice plemičev in dolžnosti kralja, na njej pa je temeljila madžarska ustava do leta 1848. Pogosto jo primerjajo z angleško [[Magna Carta|''Magno Carto'']]. Med mongolsko invazijo na Madžarsko (1241–1242) se napadalci niso mogli približati gradu: vladal je [[Kadan]]. Mongolski bojevniki niso mogli priti skozi okoliška močvirja zaradi poplav, ki jih je povzročilo taljenje snega. V 13.–15. stoletju je mesto cvetelo in zgradili so več palač. V 14. stoletju je bil Székesfehérvár obdan z mestnim obzidjem. Po smrti kralja [[Matija Korvin]]a (1490) je 20.000 glava [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] nemška vojska vdrla na Ogrsko. Napredovali so v osrčje Madžarske in zavzeli mesto Székesfehérvár, ki ga je oplenil, tudi grobnico kralja Matije Korvina, ki je bila tam. Njegovi ''[[Landskneht]]'' niso bili zadovoljni s plenom in niso hoteli zavzeti Bude. Konec decembra se je cesar vrnil in naslednje leto so madžarske čete osvobodile Székesfehérvár.<ref name="Bánlaky2">{{navedi knjigo |author = József Bánlaky |title = A magyar nemzet hadtörténelme |trans-title=Military history of the Hungarian nation |url = http://mek.oszk.hu/09400/09477/html/0012/887.html |access-date = 16 June 2011 |publisher = Grill Károly Könyvkiadó vállalata |location = Budapest, Hungary |year = 1929 |language = hu |isbn = 963-86118-7-1 |chapter = Ulászló küzdelmei János Albert lengyel herceggel és Miksa római királlyal. Az 1492. évi budai országgyűlés főbb határozatai. |trans-chapter=Struggle of Vladislas against prince John Albert and Holy Roman Emperor Maxinmilan. The assembly of Buda in 1492 and its sanctions.}}</ref> === Osmansko obdobje === [[File:Rác utca, Székesfehérvár 02.jpg|thumb|Srbska četrt iz 19. stoletja z ohranjeno cerkvijo sv. Janeza Krstnika sredi Székesfehérvárja]] Osmani so osvojili mesto po dolgem obleganju leta 1543 in šele potem, ko se je napad končal tako, da so večino branilcev, vključno s poveljnikom Györgyjem Varkochom, zaklenili bogati meščani v strahu, da bi si z dolgotrajnim obleganjem lahko nakopali jezo Osmanov. Razen kratkega obdobja leta 1601, ko je Székesfehérvár ponovno osvojila vojska, ki jo je vodil Lovrenc Brindiški, je mesto ostalo pod [[Osmanske vojne v Evropi|osmansko upravo]] 145 let, do leta 1688,<ref>{{navedi knjigo | title=Butler's Lives of the Saints | author=Alban Butler, Paul Burns | year=2000 | page=159 | publisher=A&C Black | isbn=0-86012-256-5}}</ref> pri čemer so bili Osmani preobremenjeni z Morejsko vojno. Mesto so poimenovali ''Belgrade'' ('belo mesto', iz srbskega Beograd) in gradili mošeje. V 16.–17. stoletju je bilo videti kot muslimansko mesto. Večina prvotnega prebivalstva je pobegnila. Med osmansko vladavino je bilo središče [[sandžak]]a v provinci Budin kot ''İstolni Beograd''. === Habsburška monarhija === Mesto je ponovno začelo cveteti šele v 18. stoletju. Prebivalstvo je bilo mešano: Madžari, Nemci, Srbi in Moravci. Do leta 1702 so stolnico Nagyboldogasszony (svete Marije) razstrelili,<ref>Ferenc Glatz: Magyar történeti kronológia</ref> s čimer so uničili največjo stolnico na Madžarskem v tistem času in tempelj kronanj. Po doktrini svete krone so bili vsi madžarski kralji dolžni biti kronani v tej stolnici in sodelovati pri obredu kronanja v njeni okolici. Po tem času so kronanja potekala v Pozsonju (zdaj [[Bratislava]]). Leta 1703 je Székesfehérvár ponovno pridobil status svobodnega kraljevega mesta. Sredi stoletja je bilo zgrajenih več novih stavb (frančiškanska cerkev in samostan, jezuitske cerkve, javne zgradbe, baročne palače). [[Marija Terezija]] je mesto leta 1777 postavila za škofovski sedež. Do začetka 19. stoletja je bilo nemško prebivalstvo asimilirano. 15. marca 1848 so se državljani pridružili revoluciji. Po revoluciji in vojni za neodvisnost je Székesfehérvár izgubil svoj pomen in postal pretežno kmetijsko mesto. Leta 1909 je ''The Times Engineering Contract List'' zabeležil pogodbo o gradnji mostu v vrednosti 12.000 GBP, ki naj bi jo nadziral glavni sodnik.<ref>The Times (London, England), 15 December 1909; pg. 18</ref> === Medvojno obdobje === Nov razcvet je nastopil med obema vojnama, ko so odprli več novih tovarn. Leta 1922 je bila ustanovljena radijska postaja. Uporabljala je dva izolirana droga, vsak visok 152 metrov. Zadnji steber postaje je bil porušen leta 2009. === Druga svetovna vojna === Leta 1944, po okupaciji Madžarske s strani nacistične Nemčije, je bilo judovsko prebivalstvo mesta zaprto v [[geto]] in na koncu deportirano v taborišče smrti [[Auschwitz]], skupaj z nadaljnjimi 3000 Judi s tega območja.<ref name="Hatfutsot">[https://dbs.bh.org.il/place/szekesfehervar_A city in central Hungary] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162839/https://dbs.bh.org.il/place/szekesfehervar_A |date=2018-07-03 }} at the Beit Hatfutsot (Jewish Diaspora Museum, Tel Aviv) website</ref><ref name="Koves">[https://www.jewishgen.org/yizkor/Szekesfehervar/Szekesfehervar.html The Jews of Szekesfehervar & Its Environs], by Dr. Eliezer Even (Koves) & Bemjamin Ravid, Jerusalem, 1997</ref> Predvojno judovsko prebivalstvo so sestavljale neološke (reformske) in ortodoksne skupnosti s svojimi [[sinagoga]]mi, nekateri njeni člani pa so bili aktivni cionisti. Decembra 1944 se je Fehérvár znašel pod ruskim topniškim ognjem in ko je [[Rdeča armada]] napredovala proti mestu, so izbruhnili hudi boji.<ref>''Red Army Eight Miles From Budapest.” ''The Times'' 11 December 1944; pg. 4</ref> Nemci so se odločili, da svoje sile osredotočijo na zaščito 15 milj dolge vrzeli med Fehérvárjem in Blatnim jezerom. Medtem ko je bila večina vrzeli sestavljena iz močvirja in težavnih podlag, je bil Fehérvár vozlišče osmih cest in šestih železnic.<ref>“Drive Towards The Danube.” ''The Times'' (London, England), 27 December 1944; pg. 4</ref> Kljub močni nemški obrambi je sovjetska kolona 23. decembra obrambo prebila in zasedla mesto;<ref>''Outflanking Budapest.'' The Times (London, England), 9 December 1944; pg. 4</ref> Nemce so 22. januarja 1945 uspeli izriniti. Marca 1945 je bilo to območje bojišče zadnje večje nemške ofenzive druge svetovne vojne; toda po njegovem neuspehu je maršal Tolbuhin znova prebil nemške črte in 22. marca ponovno zavzel mesto.<ref>''Progress Towards Györ'', The Times (London, England), Monday, Mar 26, 1945; pg. 4</ref> V bližnjem Szabadbattyánu je bilo ustanovljeno sovjetsko letališče. === Po drugi svetovni vojni === [[File:Saint_Stephen's_Basilica_-_panoramio_-_fabiolah_(1).jpg|thumb|200px|Stolnica sv. Štefana]] [[File:King Matthias Memorial, Székesfehérvár.jpg|200px|thumb|right|Spomenik Matiji Korvinu]] Avgusta 1951 je bilo v Fehérvárju v trčenju dveh vlakov ubitih več kot 150 ljudi. Po drugi svetovni vojni je bilo mesto podvrženo industrializaciji, tako kot številna druga mesta v državi. Najpomembnejše tovarne so bile tovarna avtobusov ''Ikarus'', tovarna radia in televizije ''Videoton'' ter tovarna za predelavo aluminija ''Könnyűfémmű'' (pogovorno Köfém), ki jo je odkupila Alcoa. Do 1970-ih je Székesfehérvár narasel na več kot 100.000 prebivalcev (leta 1945 jih je imel le okoli 35.000). Zgrajenih je bilo več stanovanjskih naselij, vendar je mestno jedro ohranilo baročno vzdušje. Najpomembnejše baročne stavbe so stolnica, škofovska palača in mestna hiša. V zadnjih desetletjih so arheologi izkopavali srednjeveške ruševine (romanske bazilike in mavzoleja sv. Štefana Madžarskega); zdaj jih je mogoče obiskati. Ob koncu socialističnega režima so bile vse pomembne tovarne na robu propada (nekatere so sčasoma propadle) in na tisoče ljudi je izgubilo delo. Vendar pa je mesto profitiralo z izgubo starih in neučinkovitih podjetij, saj je obilica kvalificirane delovne sile skupaj z odličnimi prometnimi povezavami in obstoječo infrastrukturo pritegnila številna tuja podjetja, ki so želela investirati na Madžarskem. Székesfehérvár je postal ena od glavnih destinacij za večnacionalna podjetja, ki ustanavljajo trgovino na Madžarskem (Ford in IBM sta nekatera izmed njih), s čimer je mesto spremenilo v zgodbo o uspehu prehoda Madžarske v tržno gospodarstvo. Nekaj ​​let kasneje so se v mestu naselili še Denso, Alcoa, Philips in Sanmina-SCI Corporation. == Znamenitosti == Med arheološkimi raziskavami zadnjih desetletij so bile odkrite srednjeveške ostaline, ki jih nenehno restavrirajo in razstavljajo. V »razvalinskem vrtu« so med drugim ostanki romanske [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Székesfehérvár|bazilike]] in mavzoleja kralja Štefana I. iz 11. stoletja ter ostanki poznogotske kapele sv. Ane iz okoli leta 1470. Ogleda vredna je [[stolnica v Székesfehérvárju]], ki je nadomestil baziliko, ki je bila uničena leta 1601. Tu so še: * Škofijska palača (konec 18. stoletja), redke knjige hranijo v njeni knjižnici * Ruševine srednjeveške cerkve, ki jo je ustanovil sveti Štefan ** Kraljeve grobnice iz obdobja Árpádov (na primer Béla III.) v ruševinah * Muzej stolpnih ur (v severnem stolpu stolnice) * Kapela sv. Ane (gotika), ki je edina nedotaknjena srednjeveška stavba v mestu * Frančiškanska cerkev in samostan (cerkev sv. Imreja, »prijateljska cerkev«: stoji na mestu nekdanje kraljeve palače) * Škofijski muzej, vključno s spominsko sobo Prohászke Ottokár (v nekdanjem frančiškanskem samostanu) * Spomenik 10. huzarjev] (kip Pála Pátzaya) * Spomenik druge svetovne vojne (umetniško delo Mária Lugossy) * Cistercijanska cerkev in samostan (njegova zakristija z rokokojsko rezbarsko opremo je edinstvena) * Kraljev muzej Szent István, kjer si je mogoče ogledati drugo najbogatejšo arheološko zbirko na Madžarskem * Srbska četrt (12 slamnatih kmečkih hiš in cerkev v bizantinskem slogu, prejela nagrado Europa Nostra leta 1990) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Székesfehérvár}} {{Wikivoyage|Székesfehérvár}} * [https://web.archive.org/web/20140113194627/https://www.szekesfehervar.hu/index.php?language=1 Székesfehérvár Spletna stran] [[Kategorija:Mesta Županije Fejér]] [[Kategorija:Székesfehérvár| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 972]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] {{normativna kontrola}} q526neyeewyh2xinha82zjr7vjp4jge Pogovor:Občina Gorišnica 1 221886 6768711 1979958 2026-10-22T21:41:19Z A09 188929 /* Karta?? */ nov razdelek 6768711 wikitext text/x-wiki Tukaj sta dve povezavi na zbirko, kako to uredimo? --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 10:43, 17. september 2009 (CEST) Saj taprva je prazna. Tadruga naj ostane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 14:41, 17. september 2009 (CEST) == Karta?? == Zdi se mi, da imamo napačno karto. Ena občina preveč je pobarvana. Bi lahko kdo to popravil? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:41, 22. oktober 2026 (CEST) rw6bn4693rmvulie86mbpu7zqie58d6 6768712 6768711 2026-10-22T21:44:50Z VidicK01 193275 /* Karta?? */ odgovor 6768712 wikitext text/x-wiki Tukaj sta dve povezavi na zbirko, kako to uredimo? --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 10:43, 17. september 2009 (CEST) Saj taprva je prazna. Tadruga naj ostane. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 14:41, 17. september 2009 (CEST) == Karta?? == Zdi se mi, da imamo napačno karto. Ena občina preveč je pobarvana. Bi lahko kdo to popravil? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:41, 22. oktober 2026 (CEST) :Res je, zraven so pobarvane še [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]. In potem nas turistična stran Kam.si povzema in prav tako navaja 2 občini :P [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:44, 22. oktober 2026 (CEST) mz4q3lmi3gms0dnxnrl7gl056xzofab Situla z Vač 0 232065 6768755 6071780 2026-10-23T06:15:20Z ~2026-56754-93 267777 Zamenjava strani s/z '[[Slika:Bronze Age find in Slovenia.jpg|thumb|220px|Situla z Vač v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]]]] gay si [[Kategorija:Železna doba]] [[Kategorija:Klenik, Litija]] [[Kategorija:1882 v znanosti]] [[Kategorija:Arheološke najdbe v Sloveniji]]' 6768755 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bronze Age find in Slovenia.jpg|thumb|220px|Situla z Vač v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]]]] gay si [[Kategorija:Železna doba]] [[Kategorija:Klenik, Litija]] [[Kategorija:1882 v znanosti]] [[Kategorija:Arheološke najdbe v Sloveniji]] 1ripgz6x7nnl4wv018u1v2st1gjrjo0 6768757 6768755 2026-10-23T06:19:13Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56754-93|~2026-56754-93]] ([[User talk:~2026-56754-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6071780 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bronze Age find in Slovenia.jpg|thumb|220px|Situla z Vač v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]]]] '''Situla z Vač''' (tudi '''vaška situla''') je [[situla]] (ali '''vedrica''') iz obdobja [[Halštatska kultura|Halštatske kulture]], ki jo je na [[Vače|Vačah]] blizu Litije v začetku leta 1882 (po ustnem izročilu 17. januarja) izkopal [[Janez Grilc]].<ref name="Božič-ŽIT2012">{{navedi revijo |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X4T52CWP |journal=Življenje in tehnika |title=Nova spoznanja o odkritju vaške situle |first=Dragan |last=Božič |year=2012 |volume=63 |issue=10 |publisher=Tehniška založba Slovenije}}</ref> Situla je najverjetneje nastala v 5. stoletju pr. n. št.<ref name="Božič-ŽIT2012" /> Odseva tradicionalne vplive [[Sredozemlje|sredozemskega]] sveta. Situlo hrani [[Narodni muzej Slovenije]] v Ljubljani. == Opis == [[Slika:Plašč vaške situle.jpg|thumb|right|220px|Plašč vaške situle]] Situla je obredna posoda iz bronaste pločevine, s pritrjenim ročajem in okrašena z reliefnimi podobami in ornamenti. V obdobju Halštatske kulture je bila najverjetneje namenjena točenju pijače na slovesnostih. Priložena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto čelado, sulicama in bojno sekiro iz železa, bronasto zapestnico in koščenim valjem. Železnodobna situla z Vač je okrašena s tremi pasovi – [[friz]]i v tehniki [[torevtika|torevtike]], izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizori se berejo kot zaporedje dogodkov in jih tolmačijo kot večplastno sporočilo. Iz zaporedja je razvidna idealizirana pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja bojevnika. Upodobljeno je nekakšno obredje, zato je ta situla pomembno obeležje železne dobe.<ref>Narodni muzej Slovenije [https://www.nms.si/si/zbirke/znameniti-predmeti/420-Situla-z-Vac]</ref> V upodobitvah je opazen vpliv [[Etruščanska umetnost|etruščanske umetnosti]] (motivi iz življenja vladajočega sloja). === Podatki Narodnega muzeja Slovenije === *Ime predmeta: Situla z Vač *Kratek opis: Vedrica zavzema posebno mesto med izdelki situlske umetnosti. Posoda je okrašena s tremi frizi, ki so izpolnjeni z živalskimi in človeškimi figurami. Vače pri Litiji, kjer je bila situla najdena, so bile eno najpomembnejših halštatskih središč na Slovenskem v 6. in 5. stoletju pr. n. št. *Datacija: Prva polovica 5. stoletja pr. n. št. *Material: Bronasta pločevina *Mere: Višina 23,8 cm *Najdišče: Reber nad Klenikom pri Vačah *Inv. št.: P 581 *Na ogled: Stalna razstava Zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ==Reprodukcije== Silhuete figur s situle so upodobljene na nekaterih slovenskih osebnih dokumentih. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Situla from Vače|Situla z Vač}} * [http://vedez.dzs.si/datoteke/Umetnostna1.pdf Vaška situla] [[Kategorija:Železna doba]] [[Kategorija:Klenik, Litija]] [[Kategorija:1882 v znanosti]] [[Kategorija:Arheološke najdbe v Sloveniji]] 6015fv42gtj7vimxmj0sh1ai156nlmn Dušan Turk 0 237587 6768512 6768509 2026-10-22T12:02:51Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45085-22|~2026-45085-22]] ([[User talk:~2026-45085-22|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6586817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]] in strukturni [[biolog]], * [[24. oktober]] [[1959]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Turk je leta 1984 [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] in 1992 [[doktorat|doktoriral]] na Tehniški univerzi v [[München|Münchnu]]. Leta 1984 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V letih 1988−92 je bil doktorand in pozneje gostujoči [[profesor]] za [[biokemija|biokemijo]] na Inštitutu Maxa Plancka v Martinsriedu ([[Nemčija]]). Leta 1992 se je zaposlil na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu ''Jožef Stefan'']] v Ljubljani, od 1997 kot raziskovalni sodelavec in od 1999 kot vodja skupine za strukturno biologijo. Dr. Turk je bil leta 1995 izvoljen za [[docent]]a za [[farmacevtska kemija|farmacevtsko kemijo]] na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|FFA]] v Ljubljani. Za raziskave strukture [[Beljakovina|enostavnih beljakovin]] je 1996 prejel nagrado Nemškega društva za biološko kemijo,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> 2005 pa slovensko nacionalno [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za dosežke na področju strukturne biologije. == Viri == {{sklici}} {{chemist-stub}} {{biologist-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Turk, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] jqs52oub71wn4kji1zof1e8tialr6kb 6768516 6768512 2026-10-22T12:08:23Z Yerpo 8417 slog, +predloga 6768516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]] in strukturni [[biolog]], * [[24. oktober]] [[1959]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Turk je leta 1984 [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] in 1992 [[doktorat|doktoriral]] na Tehniški univerzi v [[München|Münchnu]]. Leta 1984 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V letih 1988−92 je bil doktorand in pozneje gostujoči [[profesor]] za [[biokemija|biokemijo]] na Inštitutu Maxa Plancka v Martinsriedu ([[Nemčija]]). Leta 1992 se je zaposlil na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu ''Jožef Stefan'']] v Ljubljani, od 1997 kot raziskovalni sodelavec in od 1999 kot vodja skupine za strukturno biologijo. Leta 1995 je bil izvoljen za [[docent]]a za [[farmacevtska kemija|farmacevtsko kemijo]] na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|FFA]] v Ljubljani. Za raziskave strukture [[Beljakovina|enostavnih beljakovin]] je 1996 prejel nagrado Nemškega društva za biološko kemijo,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> 2005 pa slovensko nacionalno [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za dosežke na področju strukturne biologije. == Viri == {{sklici}}{{Zoisova nagrada}} {{Normativna kontrola}}{{chemist-stub}} {{biologist-stub}}{{DEFAULTSORT:Turk, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] tq4ljlekeozb3djrx9cgab3797aosm1 6768517 6768516 2026-10-22T12:08:34Z Yerpo 8417 tn 6768517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušan Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]] in strukturni [[biolog]], * [[24. oktober]] [[1959]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Turk je leta 1984 [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] in 1992 [[doktorat|doktoriral]] na Tehniški univerzi v [[München|Münchnu]]. Leta 1984 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V letih 1988−92 je bil doktorand in pozneje gostujoči [[profesor]] za [[biokemija|biokemijo]] na Inštitutu Maxa Plancka v Martinsriedu ([[Nemčija]]). Leta 1992 se je zaposlil na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu ''Jožef Stefan'']] v Ljubljani, od 1997 kot raziskovalni sodelavec in od 1999 kot vodja skupine za strukturno biologijo. Leta 1995 je bil izvoljen za [[docent]]a za [[farmacevtska kemija|farmacevtsko kemijo]] na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|FFA]] v Ljubljani. Za raziskave strukture [[Beljakovina|enostavnih beljakovin]] je 1996 prejel nagrado Nemškega društva za biološko kemijo,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> 2005 pa slovensko nacionalno [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za dosežke na področju strukturne biologije. == Viri == {{sklici}}{{Zoisova nagrada}} {{Normativna kontrola}}{{chemist-stub}} {{biologist-stub}}{{DEFAULTSORT:Turk, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kemiki]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani]] bntyd5drbdn8v2kldor7qlmkhtabgjh Uporabnik:Stebunik 2 240887 6768727 6738219 2026-10-22T22:23:10Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6768727 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Pahomij Gačić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik63 - Aleksandar Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik64 - Hamdija Pozderac]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik65 - Sulejman Ugljanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik67 - German Đorić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik68 - Pavel Stojčević]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik69 - Univerza v Atenah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik70 - Irenej Gavrilović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik71 - Marko Kovač, škof]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik72 - Bijakovići]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] 1nozr196abon3wch8tn4ols2iavfeic Vlado Dimovski 0 254845 6768816 6595157 2026-10-23T09:40:36Z VidicK01 193275 združitev v SG, kandidatura 2026 in odstop 6768816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik |birth_date= |birth_place= |image=<!-- wd --> |party=[[DeSUS]] <small>(2024–2025)</small> <br /> [[Stranka generacij]] <small>(2025–)</small> |title=|name=Vlado Dimovski|order1=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|termstart1=30. november 2000|termend1=3. december 2004|order2=[[Državni sekretar za industrijo]]|termend2=20. marec 1997|termstart2=1. februar 1995}} '''Vlado Dimovski''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[filozof]], [[politik]], svetovalec in univerzitetni [[profesor]], * [[21. julij]] [[1960]], [[Postojna]]. == Življenjepis == Dimovski je po maturi na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]] leta 1984 diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1988 še magistriral iz ekonomije. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je leta 1989 diplomiral tudi iz [[filozofija|filozofije]]. Doktoriral je leta 1994 iz [[Menedžment|managementa]] in [[finance|financ]] na {{ill|Cleveland State University|lt=Državni univerzi Clevelanda|en|Cleveland State University}}, [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] je vključen v pedagoško delo od leta 1985, od 2005 kot [[Akademski nazivi|redni profesor]].<ref name=prvi>[http://www.ef.uni-lj.si/person/Vlado-Dimovski Domača stran Vlada Dimovskega]</ref> Kot gostujoči profesor je predaval tudi na mnogih tujih univerzah po celem svetu. Vodil je številne raziskovalne projekte, ki so jih financirale raziskovalne fundacije in gospodarske družbe. Svetoval je mnogim državnim in upravnim telesom in gospodarskim družbam.<ref name=prvi /> V [[6. vlada Republike Slovenije|6. ]] in [[7. vlada Republike Slovenije|7. vladi Republike Slovenije]] je bil [[minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]] [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]]. Od leta 2018 je osebni svetovalec [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] Republike [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Leta 2019 je bil izbran za podpredsednika [[Adriatic Council|Adriatic Councila]].<ref>{{Navedi splet |url=http://adriatic-council.eu/ |title=adriatic-council.eu |accessdate=2019-05-06 |archive-date=2019-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190428003912/http://adriatic-council.eu/ |url-status=dead }}</ref> Za rednega člana [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] (Academia Scientiarum et Artium Europaea) v Salzburgu je bil izvoljen 2016. === Stranka generacij === Marca 2024 je vstopil v stranko [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]. 15. junija 2024 je bil na kongresu izvoljen za novega predsednika stranke, dobil je 86 glasov, njegov protikandidat Vincenc Gajser pa 9 glasov. Ob izvolitvi je Dimovski dejal, da je glavni cilj stranke vrnitev v parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-desus-a-je-vlado-dimovski-za-cilj-si-je-zadal-vstop-stranke-v-parlament/711908|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-16|language=sl}}</ref> Formalno se je DeSUS ukinil s sklepom o združitvi na kongresu 17. maja 2025, ko se je skupaj z [[Dobra država|Dobro državo]] združil v novo politično stranko [[Stranka generacij]]. Stranka zagovarja združevanje generacij, stabilne javne finance in pokojnine, trajnostni razvoj in pravico do gotovine, Dimovski pa je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref>{{Navedi splet |date=2025-05-17 |title=Nastala je nova politična stranka, Stranka generacij |url=https://n1info.si/novice/slovenija/imamo-novo-stranko-medgeneracijsko-sodelovanje-zelimo-transformirati-v-drzavo/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] se je Stranka generacij pod njegovim vodstvom povezala s stranko [[Zeleni Slovenije]] in z njo oblikovala [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|skupno listo kandidatov]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203 |access-date=2026-10-23 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Dimovski je kandidiral v okraju Ljubljana Šiška 1 in na volitvah zbral 43 glasov (0,45 odstotka), enak odstotek pa je osvojilo zavezništvo na državni ravni.<ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja - Po listah - ZELENI+SG |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-23 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Zaradi slabega volilnega rezultata je v začetku junija 2026 odstopil s položaja predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-05 |title=Dimovski po volilnem neuspehu odstopil kot predsednik Stranke generacij |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dimovski-po-volilnem-neuspehu-odstopil-kot-predsednik-stranke-generacij/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Izbrana bibliografija == *Škerlavaj, M., Štemberger, M. I., & Dimovski, V. (2007). Organizational learning culture—the missing link between business process change and organizational performance. International journal of production economics, 106(2), 346-367. [https://s3.amazonaws.com/academia.edu.documents/39262362/00b7d519c7d98d2168000000.pdf?response-content-disposition=inline%3B%20filename%3DOrganizational_learning_culture_the_miss.pdf&X-Amz-Algorithm=AWS4-HMAC-SHA256&X-Amz-Credential=AKIAIWOWYYGZ2Y53UL3A%2F20190608%2Fus-east-1%2Fs3%2Faws4_request&X-Amz-Date=20190608T092856Z&X-Amz-Expires=3600&X-Amz-SignedHeaders=host&X-Amz-Signature=444f2b898024b986bf6ed6802fd1b54db5f16a5c7f3f3b0bb8e26390e6e6547e academia.edu]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *Pahor, M., Škerlavaj, M., & Dimovski, V. (2008). Evidence for the network perspective on organizational learning. Journal of the American Society for Information Science and Technology, 59(12), 1985-1994. [https://www.researchgate.net/profile/Marko_Pahor/publication/228294876_Evidence_Supporting_the_Network_Perspective_on_Organizational_Learning/links/00b49519311e38924b000000/Evidence-Supporting-the-Network-Perspective-on-Organizational-Learning.pdf www.researchgate.net] *Zagoršek, H., Dimovski, V., & Škerlavaj, M. (2009). Transactional and transformational leadership impacts on organizational learning. Journal for East European Management Studies, 144-165. [https://www.econstor.eu/bitstream/10419/84118/1/766754006.pdf www.econstor.eu] *Cadez, S., Dimovski, V., & Zaman Groff, M. (2017). Research, teaching and performance evaluation in academia: the salience of quality. Studies in Higher Education, 42(8), 1455-1473. [https://srhe.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03075079.2015.1104659?scroll=top&needAccess=true#.XPuImi2B1Bw srhe.tandfonline.com] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=08627&wos=on&langbib=slo Vlado Dimovski] v sistemu [[COBISS]] * [https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=enostavno&lang=slv&niz=vlado+dimovski&vir=dk Repozitorij Univerze v Ljubljani] * [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dvlado+dimovski%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=10 Digitalna knjižnica Slovenije] * [https://www.researchgate.net/profile/Vlado_Dimovski Researchgate.net] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{6VladaSLO}} {{7VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dimovski, Vlado}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Državni univerzi Clevelanda]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] g3gb6veo3pu8mq914raiho5rpyg22al Ilija Đuknić 0 257183 6768773 6596015 2026-10-23T07:17:18Z Erardo Galbi 166658 6768773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ilija Đuknić |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance={{zastava|Kraljevina Srbija}}<br>{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>{{ikonazastave|SFRJ}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=?<br>{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Polkovnik]]<br>{{ikonazastave|SFRJ}} [[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Balkanske vojne]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red bratstva in enotnosti]]<br>[[Red vojne zvezde]] |relations= |laterwork= }} '''Ilija Đuknić''', [[Srbi|srbski]] [[general]], * [[6. december]] [[1893]], † [[1973]]. == Življenjepis == Deloval je med balkanskima vojnama in prvo svetovno vojno. Leta 1924 je diplomiral na [[Tehniška fakulteta v Beogradu|beograjski Tehniški fakulteti]]. Leta 1932 je bil reaktiviran v [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]], kjer je postal inženirski polkovnik. Med letoma 1941 in 1945 je bil v nemškem vojnem ujetništvu; že od leta 1941 je deloval za [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Avgusta 1945 je vstopil v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], kjer je ostal do upokojitve leta 1958. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 610. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Đuknić, Ilija}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zvezde]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Beogradu]] pcrgct8k22y85r9w28a0owexjptn65b Seznam slovenskih inženirjev gozdarstva 0 261934 6768552 6762403 2026-10-22T13:45:23Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6768552 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2012) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) *[[Janko Boštjančič]] (1971–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] (1962–) * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–2025) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Teja Koler Povh]] (1962–) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Jože Kovačič ? *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Jože Mihevc (1899–1933) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) *[[Špela Ščap]] * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (1940–2026) (lesar) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] gcv5baov7iqoxjbmrjrc38g1k8qp5at Seznam slovenskih veterinarjev 0 261952 6768734 6756985 2026-10-22T23:21:24Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6768734 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[veterinar]]jev''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Jana Ačko]] *[[Miran Ačko]] (1968-2023) *[[Paul Adami]] (1739–1814) *[[Štefan Adamič]] ([[1926]]-2022) *[[Marko Amon]] (1929-2007) *[[Uroš Andrenšek]] (1954-) *[[Vinko Apšner]]? (1934 - 2011) *[[Alojzij Arko]] (11.5.1944-8.9.2012) *[[Matevž Arko]] (2.11.1972-) *[[Stanko Arko]] ([[1892]]-[[1977]]) *Aleksander Arsenović starejši *[[Jana Avberšek]] *Aleksander Avguštin == B == *[[Janja Babič]] *[[Drago Babnik]] ? *[[Cvetko Babuder]] (1896-1979) *[[Zlatka Bajc]] *[[Petra Bandelj]] *[[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928-2020) *([[Darja Barlič Maganja]] 1961-) *Slavko Bartol, Boštjan Bartol * [[Janez Batis]] (1919-2002) * [[Srdjan Bavdek]] (1937-2019) *[[Zaviša Bem]] (1926-2003) *Dragomir Benčič ? * [[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Marjan Benulič]] (1911-1990) *[[Staš Bernik]] *[[Jože Bešvir]] (1931-2012) *[[Majda Biasizzo]] *[[Andrej Bidovec]] (1946-) *Andreja Bizjak (1958-) * [[Janez Bleiweis]] (1808-1881) * Oskar Robert Böhm * [[Oskar Böhm]] (1921-2013) *[[Vojislava Bole-Hribovšek]] *[[Črtomir Borko]] (1947-) *[[Milan Božič]]? *[[Jana Brankovič]] * [[Ivanka Brglez]] (1929-) * [[Janez Brglez]] (1927-2011) * [[Nika Briški]] * [[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (1926-2000) *[[Cveto Bunc|Cvet(k)o Bunc]] (1942-2025) *[[Janoš Butinar]] (1954-) == C == * [[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962-) *[[Vojteh Cestnik]] ([[1948]]-) *[[Marko Cotman]] *[[Aleš Curk]] (1962-) *Marko Cvetko == Č == * [[Vida Čadonič-Špelič]] ([[1959]]-) *[[Matija Čakš]] (1985-) *[[Franc Čampa]] (1937-2014) *[[Maša Čater]] *[[Nina Čebulj Kadunc]] (1960-) *[[Josip Čeh]] (18??-1962) *Franc Černe (1876-1942) * [[Franc Černe]] (1927-2017) *[[Ivanka Černe]] (1929-2021) *[[Manica Černe]] (1960-) *[[Anton Zhesnik|Anton Česnik]] (1801-1862) * [[Dominik Čolnik]] ([[1830]]-[[1893]]) *[[Zlata Čop]] * [[Rudolf Čretnik]] (1924-2005) *[[Jože Črnko]] *[[Angela Čuk]] (1961-) == D == *[[Pavel Deu]] (1929-2024) *[[Martin Dobeic]] (1958-) *[[Anton Dolenc (veterinar)]] (1933-2017) *[[Jožica Dolenc]] *[[Milan Dolenc]] ([[1907]]-1993) *Janez Dolžan (1938-) *[[Aleksandra Domanjko Petrič]] (1960-) *[[Tanja Dominko]] (1961-) * [[Cvetko Doplihar]] ([[1927]]-2026) *[[Dušan Dorrer]] (1944-2020) *[[Alenka Dovč]] (1964-) *[[Jože Drobnič (veterinar)]] *(Marinka Drobnič-Košorok 1953-) * [[Franjo Dular]] ([[1860]]-[[1924]]) == E == * [[Timi Ećimović]] (1941-?) *[[Iztok Emeršič]] (ZOO) *[[Karel Erdlen]] (1923-1999) *[[Vladimira Erjavec]] (197_?-) == F == * [[Jožef Ignacij Fanton de Brunn]] (1754-1795) *[[Bogomil Fatur (veterinar)|Bogo(mil) Fatur]] (1947-) * [[Gregor Fazarinc]] (1959-) * [[Tanja Ferenčak]] *[[Primož Florjanc]] *[[Klementina Fon Tacer]] (197?-) *Petra Frangež * [[Robert Frangež]] (1966-) * Matjaž Franko (1964) *Olga Frlic *Andrej Fröhlich (1939-) == G == *[[Ivan Gačnik]] (1945-) *Jernej Gačnikar (1995-) *[[Sara Galac]] (1968-) *A. Galjot *[[Marko Gerbec]] ? *[[Tomaž Geršak|Tomaž J. Geršak]] (1947-) *[[Tonček Gider]] *[[Roman Glaser]] ([[1947]]-) *Darko Glažar *[[Irena Golinar Oven]] *[[Anže Golob]] *Majda Golob *[[Zlatko Golob]] (195#) *[[Mitja Gombač]] *[[Karel Gošler]] (1918-1997) *Urša Grahek *[[Marjana Grandič]] *[[Brigita Grecs-Smole|(Bri-)Gita Grecs-Smole]] (1957-) *[[Aleš Gregorc]] (1962-) *[[Vladimir Gregorovič]] (1920-2004) *[[Neža Grgurevič]] *[[Aleksandra Grilc Fajfar]] *[[Jože Grom]] (1949-) *Petra Gruden *[[Igor Gruntar]] *M.Guček? *[[Alojz Gunde|Alojz (Lojze) Gunde]] - Rok (1910-1988) == H == * Biljana Hacin *[[Anton Hayne]] ([[1786]]-[[1853]]) *Urška Henigman *[[Stojan Hergouth]] (1932-2024) *Stojan Hergouth ml. *[[Jernej Hočevar]] (1947-2012) *Jaka Jakob Hodnik *[[Lena Hodošček]] (1976-) *[[Aleš Horvat]] (1964-) *[[Peter Hostnik]] (1960-) *Milan Hren (konji) *[[Hinko Hribar]] (1934-) *[[Leo Hribar|Leo(pold) Hribar]] (1893-1954) *Peter Hribar (1945-) *Hieronim Hrobat *Aleš Hrovat *Milan in Rok Hrovatin *[[Ana Hudobivnik]] == I == * Dorian Ipavic (1998-) * Zdravko Ipša *[[Franc Irgl]] ([[1908]]-[[1983]]) *[[Teodora Ivanuša]] (1966-) == J == *[[Gregor Jakelj]] (1907-1980) *[[Breda Jakovac]] Strajn *[[Urška Jamnikar Ciglenečki]] *[[Miha Janc]] (1937-2026) *[[Marija Janežič (veterinarka)|Marija (Mojca) Janežič]] (1937-2023) *[[Boris Jarc]] (1928-2006) *Marjeta Jarc *Svetlana Jarc Erceg (1948-2024) *[[Ivan Jazbec]] ([[1929]]-2015) *[[Vlasta Jenčič]] (1953-) *Mira Jenko Rogelj * [[Zlatko Jenko]] ([[1957]]-) * [[Dušan Jereb]] ([[1908]]-[[1943]]) *[[Dušan Jesenšek]] (1958-) *[[Jožica Ježek]] (1967-) *[[Polona Juntes]] (1952-) *[[Jože Jurca]] (1940-) *[[Jože Jurkovič|Jože (Josip) Jurkovič]] (1928-1997) *Jože Jurkovič (1955-) == K == *[[Vesna Kadunc Kos]] (196"-) *[[Metka Karner-Lukač]] ([[1946]]-) *[[Marjan Kastelic]] in Tone K. *Janez Keber (1933-) *[[Ivo Kenda]] (1895-19??) *([[Danimir Kerin]]) *[[Ferdo Kern]] (1872-1960) *[[Edvard Križnič]] (1908-1968) *[[Andrej Kirbiš]] (1970-) *[[Nestor Klemenc]] (1922-2015) *[[Primož Klinc]] (1973-) *[[Martina Klinkon Ogrinec]] (1957-) *[[Igor Klobučar]] *[[Mihael Knaflič]] (1857-1928) *Tanja Knific *[[Silvestra Kobal]] (1954-) *[[Leon Kocjan]] (1904-1979) *[[Matjaž Kočar]] (1960-) *[[Karel Bernard Kogl]] (1763-1839) * [[Jože Kogovšek]] ([[1942]]-2011) * Metod Kolč (1998-) * [[Metod Kopitar]] (1934-2025) *Saša Koprivec *[[Boštjan Kordaš]] (1899-1990) *[[Anton Korošec (veterinar)|Anton Korošec]] (1868-19??) *Fabian Kos *[[Marjan Kosec]] (1951-) *[[Stane Košorok]] *[[Tina Kotnik]] (196?-) *[[Franc Kovač]] (1900-1975) *Franc Kovač ml. (1939/40-2025) *[[Milan Kovič]] (1915-1963) *[[Martin Kovše]] *[[Zmago Kralj]] *[[Petra Kramarič]] * [[Janez Kramberger]] ([[1961]]-) *[[Uroš Krapež]] * [[Radoslav Krištof]] ([[1842]]-[[1904]]) *Manja Križman *Martina Krofič Žel *[[Branko Krt|Branko (Brane) Krt]] (1963 -) *[[Peter Kruljc]] *[[Luka Krušič]] (194?-2015) *[[Valentina Kubale Dvojmoč]] *[[Urška Kuhar]] (31.7.1978-) *[[Janez Kunc]] (1969-) *[[Josip Kunc]] (18??-19??) *Darja Kušar *[[Jernej Kužner]] *[[Pavel Kvapil]] (ZOO) == L == *[[Dušan Lah]] (partizan, padel 1945) *[[Janez Langus]]? *[[Janez Krstnik Lavrin]] ([[1793]]-[[1840]]) *[[Peter Lazar]] (1938-2023) *[[Mihael Ledinek]] (? -2013) *Blaž P. Ledinski (1996-) *[[Miroslav Legiša]] (1896-1970) *[[Vida Lešnik]] *[[Peter Levstek]] (SV) *[[Renata Lindtner]] Knific (1952-) *Dušan Lipej *Evgen Lipužič (1963-) *Mateja Lobe Prebil ? *[[Franc Lokar]] (1931-2007) *[[Marko Lokar]] (1927-2008) *[[Jože Lorger]] (1938-1998) *Jožef Lugarič *[[Aleksander Lukanc|Aleksander (Aleš) Lukanc]] (1919- ?) *[[Alojz Lukanc]] (1917 - ?) *[[Barbara Lukanc]] *[[Božidara Lukanc]] (1931-) ? == M == *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Marko Mali]] *[[Špela Malovrh]] (1968-) *[[Tadej Malovrh]] (1972-) *[[Janez Marinšek (veterinar)|Janez Marinšek]] (1942-2022) *[[Ciril Mastnak]] (1923-1978) *[[Milan Matko]] *[[Janez Mehle]] (1931-2014) *[[Jože(f Anton) Mejač]] (1927-2017) *[[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]) (1905-1970) *[[Matjaž Mesarič]] (1968-) *Jasna Mićunović *[[Jurij Mikuletič]] (1955-) *Nina Milevoj *[[Marjan Milohnoja]] (1927-2004) *Nina Mlakar Hrženjak *[[Borut Mlinšek]] (1927-2019) *[[Tomaž Modic]] (1960-) *Ines Mori *Manja Mozetič *[[Janko Mrkun]] (1961-) *[[Ivan Mrzel]] ([[1937]]-) *[[Anton Muznik]] (18. stol.) == N == * [[Alenka Nemec Svete]] *[[Ana Nemec]] *Marija Nemec (1960-) *[[Franc Viktor Nekrep]] (1943-) *Marko Novak (1981-) *Mojca Nushol == O == *[[Matjaž Ocepek]] (1964-) *Rok Ojsteršek (1998-) *[[Marko Oman]] *([[Andrej Orešnik]] 1943-2016) *[[Marko Osredkar]] (1917-1988) *[[Demitrij Osterman]] == P == *Bernard Pachner (1803-1881) *[[Jože Pajtler]] (1946-) *[[Tomislav Paller]] (__?) *[[Jože Papež]] (1963-) *Bojan Papić *[[Valentin Pardubsky|Valentin (Tine) Pardubsky]] ([[1937]]-) *[[Mateja Pate]] *[[Zlatko Pavlica]] (1950-) *[[Darja Pavlin]] (1975-) *Katarina Pavlin *[[Marijan Pavšič]] (1909-1971) *Katarina Pavšič Vrtač *[[Anton Pečovnik]] (1944-2021) *Dolfe (Adolf) Pediček (1926-1992) *[[Andrej Pengov]] (1961-) *[[Andrej Perko]] (1842-1917) *[[Uroš Pestevšek]] (1947-) *[[Dominik Petač]] ([[1940]]-[[1993]]) *[[Štefan Pintarič]] *Vinko Pipan (1958-) *Jure Pipp *[[Dušan Pirih]] (1926-2010) *Tina Pirš *[[Metka Pislak Ocepek]] *Ivo Planinc *[[Tanja Plavec]] *M. A. Plenčič ? * ([[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] [[1939]]-) *Jan Plut *Branko Podpečan? *[[Ožbalt Podpečan]] *[[Azra Pogačnik]] (1946-) * [[Milan Pogačnik]] ([[1946]]-) *[[Estera Pogorevc]] *[[Lujo Polanec]] (1922-1999) *[[Janez Posedi]] (1967-) *Marko Pražnikar *[[Borut Preinfalk]] *[[Jože Prevorčnik]] *Tit Primožič (1998-) *Sonja Prpar Mihevc *[[Tomaž Pust]] (1969-) == R == *[[Joško Račnik]] *[[Janko Rajar]]/Rajer ([[1872]]-[[1943]]) *[[Rajko Rakovec]] (1917-1977) *Petra Raspor Lainšček *Jozo Rauter *[[Anton Ravnik]] (1898-?) *[[Urška Ravnik Verbič]] (1980-) *[[Branko Rebesko]] (1921-1989) *[[Iztok Rep]] *[[Dušan Rešek]] (1932-2014) *[[Adolf Ribnikar]] (1880-1946) *[[Franc Rigler]] (1907-1979) *[[Leo Rigler]] (1914-2001) *[[Bojan Rode]] (1929-2020) *[[Manja Rogelja]] (1978-) *Tina Roškar *[[Žarko Rovšček]] (1951-) *Saša Rupnik *[[Janez Rus]] (1956-) *Jože-Zlatko Rus (1922-1987) * [[France Rutar]] ([[1905]]-2004) * [[Vlado Rataj]] (1960-) == S == * [[Josip Nikolaj Sadnikar]] ([[1863]]-[[1952]]) *[[Demeter Sadnikar|Demeter "Meto" Sadnikar]] (1917-2007) * [[Borut Sajovic]] ([[1960]]-) * [[Miroslav Sajovic]] (?—1973, ZDA) *[[Simona Salamon]] *[[Karl Salobir]] (1931-2026) *Franc Samec (? -1966) *Joža Samec (1890 -?) *[[Franc Samojlenko]] (1926 - 2011) *Tina Samojlenko (1986 - *[[Roman Savič]] (sokolar) *Albert Schindler *Scopoli * [[Albin Sedej]] ([[1908]]-[[1970]]) *[[Alenka Seliškar]] (1967-) *[[Emil Senčar]] *(Jurij Senegačnik) *Marija Seničar *([[Valdemar Seunig]] 1887–1976) hipolog *Luka Sienčnik (1904-1989) *[[Vjekoslav Simčič]] (1931-) *Rosvita Sitar *[[Pavel Skale]] (? - ? 19.stol.) *[[Otmar Skale]] (1861-1952) *[[Tomaž Skrbinšek]] (1972-) *[[Valentin Skubic]] (1932-2020) *[[Franc Skušek]] (1922-2012) *[[Brigita Slavec]] *Janez - [[Janko Slavič]] (1933-2020) *[[Anton Slivnik]] (1874-1957) *[[Franc Slivnik]] *([[Vika Smerdu]] 1960-) *[[Drago Smrekar]] (1924-2004) *[[Nežka Snoj]] (1930-2016) *[[Tomaž Snoj]] *[[Alojz Sok]] (1959-) *[[Jože Starič]] (1974-) *[[Irena Stariha Pipan|Sabina Stariha Pipan]] (1957-) *[[Ante Stefančič]] (1896-1972) *[[Josip Stegu]] (1875-1937) *[[Andreja Stopar]] (1961-) *Franci Stopar (1998-) * [[Tit Strmljan]] ([[1861]]-[[1943]]) * [[Simon Strupi ]]([[1812]]-[[1880]]) * [[Bojan Sever]] *Mateja Stvarnik *[[Sara Suhadolc Scholten]] *[[Anton Svetlin]] == Š == *[[Drago Šabec]] (1930-2023) *Leon Ščuka (1965-) *Rogerij Ščuka (1941-2003) *[[Mitja Šedlbauer]] *[[Leon Šenk]] (1926-2013) *[[Marjan Šenveter]] *Šerbec (MS) *Metod Šerbec *[[Pavel Šerc]] (1933-2021) *Metka Šimundić *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953-) *[[Andrej Škibin]] *[[Ignac Šlajpah|Ignac(ij) Šlajpah]] (1885-1968) *[[Erik Špiler]] (1916-2002) *[[Maksimilijan Šribar|Maks(imilijan) Šribar]] (1893-1993) *Dominika Štabuc Starčevič *[[Bogomir Štefanič]] (1934-) *[[Tim Šteferl]] (1996-) *Nataša Šterbenc *Danuša Štiglic *[[Viktor Štokojnik]] (1947-) *[[Malan Štrbenc]] *[[Artur Štern]] (1965-) *[[Marina Štrukelj|Marina Štukelj]] *[[Artur Štern]] ([[1965]]-) *[[Tanja Švara]] * [[Slavko Švenda]] (1952-2012) == T == *[[Marjan Tacer]] *Gabrijela Tavčar Kalcher (1964-) *[[Lovro Tepina]] (1882-1925) *[[Janez Teran]] (1941-2014) *[[Peter Tišler]] (1928-2008) *[[Armin Tomašič]] - Bato (1934-2022) *[[Ivan Toplak (veterinar)]] (197?-) *Metka Toplak (1964-) *[[Nataša Tozon]] (196?-) *[[Alfred Trenz]] (1916-2004) *[[Gorazd Tribnik]] (1946-) *[[Tomaž Trobec]] *[[Mate Trojanović]] (1930-2015) *[[Hugon Turk]] ([[1870]]-[[1956]]) == U == *[[Igor Ujčič Vrhovnik]] *[[Janez Urh]] (1944-) *Uršič Matjaž?? *Janez Usenik (1942-2024) == V == *Stanka Vadnjal *[[Zdravko Valenčak]] (1952-) *[[Stane Valentinčič]] (1913-1995) *[[Srečko Vatovec]] (1916-1982) *[[Franc Veble]] (1888-1971) *[[Anton Vengušt]] (1948-) *[[Gorazd Vengušt]] *[[Mihael Vengušt]] (1944-1999) *[[Modest Vengušt]] *[[Janez Verbinc|Janez Verbi(n)c]] (1768-1849) mdr. *[[Jože Verbič]] ([[1962]]-) *[[Aleksandra Vergles Rataj]] *[[Barbara Verk]] (1984-) *mag. [[Štefan Vesel]] *[[Darko Veternik]] *Jože Vidic (1943-) (kinolog) *[[Magdalena Vidmar]] (1949-) *[[Roman Vidmar]] (1941-1996) *[[Nives Višnar]] (1953-2020) *[[Marko Vizjak]] (1956-) * [[Silvan Vodopivec]] ([[1910]]-[[1974]]) *Metka Voga *[[Igor Vojtic]] (1954-) *[[Marko Volk]] (1943-) *[[Ivo Vomer]] (1916-1996) *[[Milka Vrecl]] Fazarinc (1966-) *[[Vladimir Vrečko]] (1925- ?) == W == * [[Tomo Wankmüller]] == Z == *[[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) *[[Tomaž Zadnik]] (1951-) *[[Marko Zadravec]] *[[Maja Zakošek Pipan]] *Jože Založnik *[[Pavo Zaninović]] (1948-) *[[Alojz Zarnik|Alojz (Lojze) Zarnik]] (1883-1964) *[[Anton A. Zavodnik]] (1908-1993) *[[Fran Ivan Zavrnik]] ([[1888]]-[[1963]]) *[[Velimir Zavrnik]] (1916-1986) *[[Bogdan Zdovc]] *[[Irena Zdovc]] * [[Borut Zemljič]] ([[1952]]-) * [[Tadej Zemljič]] * [[Zvonko Zemljič]] (? - 1972) * [[Anton Zhesnik]] ([[1801]]-[[1862]]) * [[Miran Zorin]] (? - 2026) *[[Bojan Zorko]] (1955-) *[[Olga Zorman Rojs]] (1960-) *[[Ferdinand Zupanc|Ferdinand J. Zupanc]] (1924-2003) *[[Emerik Zver]] (1931-2023) *Majda (B.) Zver == Ž == *[[Janez Mihael Žagar]] (1732-1813) *Martina Žagar *[[Jurij Žel]] *[[Diana Žele Vengušt]] *[[Zoran Železnik]] ([[1930]]-2020) *Žiga Žgank * [[Simon Žibert]] ([[1891]]-[[1970]]) * [[Dejan Židan]] ([[1967]]-) *[[Ivo Židanik]] (1910- ?) *Alojzij Žitko (1869-1938) *[[Jože Žižek]] (1930-) *[[Zoran Žlabravec]] * [[Janko Žust]] ([[1935]]-) *Monika Cecilija Žužek *[[Lucija Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|veterinarjev}} {{stublist}} [[kategorija:Slovenski veterinarji|*]] nkkd3uap6mfuyaeaewnxl3eeg24aqlq Edin Džeko 0 268569 6768763 6688489 2026-10-23T06:26:17Z ~2026-56838-68 267778 6768763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |birth_date = |birth_place = |height = 193 cm |position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | clubnumber = 10 |youthyears1 = 1996–2003 |youthclubs1 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] |years1 = 2003–2005 |clubs1 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] |caps1 = 40 |goals1 = 5 |years2 = 2005–2007 |clubs2 = [[FK Teplice|Teplice]] |caps2 = 45 |goals2 = 16 |years3 = 2005 |clubs3 = → [[FK Ústí nad Labem|Ústí nad Labem]] (pos.) |caps3 = 15 |goals3 = 6 |years4 = 2007–2011 |clubs4 = [[VfL Wolfsburg]] |caps4 = 142 |goals4 = 85 |years5 = 2011–2016 |clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] |caps5 = 189 |goals5 = 72 |years6 = 2015–2016 |clubs6 = → [[A.S. Roma|Roma]] (pos.) |caps6 = 31 |goals6 = 8 | years7 = 2016–2021 | clubs7 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps7 = 168 | goals7 = 77 | years8 = 2021–2023 | clubs8 = [[Inter Milan]] | caps8 = 69 | goals8 = 22 | years9 = 2023–2025 | clubs9 = [[Fenerbahçe S.K. (football)|Fenerbahçe]] | caps9 = 71 | goals9 = 35 | years10 = 2025–2026 | clubs10 = [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | caps10 = 11 | goals10 = 0 | years11 = 2026– | clubs11 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | caps11 = | goals11 = |nationalyears1 = 2003–2004 |nationalteam1 = Bosna in Hercegovina do 19 let |nationalcaps1 = 5 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2006–2007 |nationalteam2 = Bosna in Hercegovina do 21 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2007– |nationalteam3 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] |nationalcaps3 = 126 |nationalgoals3 = 64 }} '''Edin Džeko G.O.A.T''', [[Bosna in Hercegovina|bosanski]] profesionalni [[nogometaš]], * [[17. marec]] [[1986]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]. Džeko je nogometni [[Napadalec (nogomet)|napadalec]], član kluba [[FC Schalke 04|Schalke 04]] in [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovske reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Schalke 04 Squad}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Džeko, Edin}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Ústí nad Labem]] [[Kategorija:Nogometaši FK Teplic]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Fenerbahçeja]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] 9q80c76os44pyju9akckursnti7l0vf 6768765 6768763 2026-10-23T06:32:22Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56838-68|~2026-56838-68]] ([[User talk:~2026-56838-68|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6688489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |birth_date = |birth_place = |height = 193 cm |position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | clubnumber = 10 |youthyears1 = 1996–2003 |youthclubs1 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] |years1 = 2003–2005 |clubs1 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] |caps1 = 40 |goals1 = 5 |years2 = 2005–2007 |clubs2 = [[FK Teplice|Teplice]] |caps2 = 45 |goals2 = 16 |years3 = 2005 |clubs3 = → [[FK Ústí nad Labem|Ústí nad Labem]] (pos.) |caps3 = 15 |goals3 = 6 |years4 = 2007–2011 |clubs4 = [[VfL Wolfsburg]] |caps4 = 142 |goals4 = 85 |years5 = 2011–2016 |clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] |caps5 = 189 |goals5 = 72 |years6 = 2015–2016 |clubs6 = → [[A.S. Roma|Roma]] (pos.) |caps6 = 31 |goals6 = 8 | years7 = 2016–2021 | clubs7 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps7 = 168 | goals7 = 77 | years8 = 2021–2023 | clubs8 = [[Inter Milan]] | caps8 = 69 | goals8 = 22 | years9 = 2023–2025 | clubs9 = [[Fenerbahçe S.K. (football)|Fenerbahçe]] | caps9 = 71 | goals9 = 35 | years10 = 2025–2026 | clubs10 = [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | caps10 = 11 | goals10 = 0 | years11 = 2026– | clubs11 = [[FC Schalke 04|Schalke 04]] | caps11 = | goals11 = |nationalyears1 = 2003–2004 |nationalteam1 = Bosna in Hercegovina do 19 let |nationalcaps1 = 5 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2006–2007 |nationalteam2 = Bosna in Hercegovina do 21 let |nationalcaps2 = 5 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2007– |nationalteam3 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] |nationalcaps3 = 126 |nationalgoals3 = 64 }} '''Edin Džeko''', [[Bosna in Hercegovina|bosanski]] profesionalni [[nogometaš]], * [[17. marec]] [[1986]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]. Džeko je nogometni [[Napadalec (nogomet)|napadalec]], član kluba [[FC Schalke 04|Schalke 04]] in [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovske reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Schalke 04 Squad}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Džeko, Edin}} [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Ústí nad Labem]] [[Kategorija:Nogometaši FK Teplic]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Nogometaši Fenerbahçeja]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Schalkeja 04]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] rz51hlwxc73d18654mxfzu8j9iw77r9 Franc Rokavec 0 269498 6768610 6646886 2026-10-22T16:58:46Z ~2026-56710-75 267746 /* */ 6768610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Rokavc''', [[Slovenci|slovenski]] * [[12. september]] [[1963]], [[Ljubljana]]. Med 23. decembrom 2004 in 15. marcem 2007 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] v [[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko|Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]].10.11 2006 je bil izvoljen za župana občine litije in sicer v mandatu 2006-2010 izvoljen je bil tudi za mandat 2010-2014ter 2014-2018 v tem mandatu pa je bil novembra 2017 izvoljen v državni svet ter tako postal državni svetnik na lokalnih volitvah 18 novembra 2018 je bil v prvem krogu izvoljen za župana [[Občina Litija|Občine Litija]]. 2022 je bil ponovno izvoljen. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1996-2000)]] * [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2000-2004)]] {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Rokavec, Franc}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2017–2022)]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] [[Kategorija:Župani Občine Litija]] 3lquz2af21npvkomrz05fopf5ysgrhy 6768698 6768610 2026-10-22T21:06:39Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56710-75|~2026-56710-75]] ([[User talk:~2026-56710-75|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-17485-86|~2026-17485-86]] 6646886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Rokavc''', [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]] in [[politik]], * [[12. september]] [[1963]], [[Ljubljana]]. Med 23. decembrom 2004 in 15. marcem 2007 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] v [[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko|Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]].10.11 2006 je bil izvoljen za župana občine litije in sicer v mandatu 2006-2010 izvoljen je bil tudi za mandat 2010-2014ter 2014-2018 v tem mandatu pa je bil novembra 2017 izvoljen v državni svet ter tako postal državni svetnik na lokalnih volitvah 18 novembra 2018 je bil v prvem krogu izvoljen za župana [[Občina Litija|Občine Litija]]. 2022 je bil ponovno izvoljen. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1996-2000)]] * [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2000-2004)]] {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Rokavec, Franc}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2017–2022)]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke]] [[Kategorija:Župani Občine Litija]] hv7ymwya6q9lcqmvs99nrnrlx40fy2h Vinko Apšner 0 270478 6768733 6598438 2026-10-22T23:21:12Z ~2026-44996-51 264415 6768733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Apšner''', [[Slovenci|slovenski]] [[veterinar]]?, [[farmacevt]] * [[18. oktober]] [[1934]], † [[11. september]] [[2011]]. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1996]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge in osebni prispevek k razvoju in uveljavljanju slovenske farmacevtske industrije«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |date=2008-01-18 }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Apšner, Vinko}} [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 0z7kh10n37jxdaldg901gty5nm33mmz Založba Vale Novak 0 278349 6768533 5604941 2026-10-22T12:41:25Z ~2026-45085-22 264465 6768533 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{brezvirov}} '''Založbo Vale Novak''' sta leta 1990 ustanovila Edvina Novak (1939-2026) in njen sin Luka Novak. Založba je v letih 1990–2010 izdala 200 naslovov s področij literature, kulinarike, duhovnosti in filozofije. Med njenimi avtorji najdemo Paula Austra, Alaina de Bottona, Umberta Eca, Paula Coelha, Luisa Sepúlvedo, Erica Emmanuela Schmitta, Frédérica Beigbederja, striparja Zepa, Marina Kojca, Hugha Laurieja, Vladislava Bajca, Noaha Charneya, Anthonyja Bourdaina, Tadeja Zupančiča, Noro Ephron, Hanifa Kureishija, Alana Bennetta, Madonno, Manco Košir, Andreja Novaka, Dimitrija Rupla, Marcela Pagnola, Noro Lavrin, Josteina Gaarderja, Jospeha Murphyja, Petra Kelderja, Franka Schirrmacherja, Jamieja Oliverja, Gordona Ramsaya, Andreja Kuharja, sestro Vendelino, Edvino Novak, Valentino Smej Novak ter Luko Novaka. V 20 letih svojega delovanja je založba Vale-Novak gostila številne tuje avtorje, med drugim Paula Coelha (leta 1995, 1996 in 2001), Luisa Sepúlvedo (1997), Alaina de Bottona (2003) in Frédérica Beigbederja (2003 in 2005), organizirala slovensko predstavitev na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2003 ter prvi slovenski nastop na Londonskem knjižnem sejmu (2004). == Knjigarne in trgovine == * Knjigarna Novak na Wolfovi ulici v Ljubljani (1998-2010) * Knjigarna Novak v Cityparku v Ljubljani (2002-2010) * Knjigarna Novak v Supernovi v Kranju (2003-2005) * Trgovina s konceptom na Židovski stezi v Ljubljani (2005-2007) * Trgovina s konceptom na Tavčarjevi ulici v Ljubljani (2007-2010) * Trgovina z modo Liu.Jo na Cankarjevi ulici v Ljubljani (2008-2010) * Vale-Novak dodatki na Miklošičevi ulici v Ljubljani (2009-2010). V svojih knjigarnah in trgovinah je založba Vale-Novak organizirala preko 500 kulturnih in promocijskih dogodkov. == Zunanje povezave == *[http://www.vale-novak.si/ Vale-Novak] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske knjižne založbe]] 6cwyx7ou8xyuswmnyet06c8v5p5axo8 Keller 0 278819 6768573 6365171 2026-10-22T15:13:31Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768573 wikitext text/x-wiki '''Keller''' je [[priimek]] več oseb: * [[Albert Keller]] ([[1844]]–[[1920]]), švicarsko-nemški slikar * Albert Keller (1932–2010), nemški teolog in filozof * [[Albert Galloway Keller]] (1874–1956), ameriški sociolog * [[Albert Keller-Dorian]] (1846–1924), francoski inženir in podjetnik * [[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]] (1875–1945), avstrijski arhitekt * ''[[Alfred Keller (general)|Alfred Keller]]'' (1882–1974), nemški vojaški pilot in general letalstva * Alfred Keller (1907–1987), švicarski skladatelj in dirigent * [[Anton Keller]] (*1934), švicarski politik * [[Anton Leodegar Keller]] (1673–1752), švicarski politik * [[Arnold Keller]] (1841–1934), švicarski vojaški častnik, načelnik generalštaba * [[Arthur Keller]] (1868–1934), nemški zdravnik, začetnik socialne pediatrije ter otroške in maldostniške psihiatrije * [[Augustin Keller]] (1805–1883), švicarski politik * [[Augustin Keller (general)|Augustin Keller]] (1754–po 1799), švicarski general * [[Axel Keller]] (*1977), nemški nogometaš * [[Emil Keller]]: pod tem imenom je "Master" prevzel upravljenje? [[20th Century Studios|20th century]] Earth; tudi švicarski politik s tem imenom * [[Ferdinand Keller]] (1842–1922), nemški žanrski (zgodovinski) slikar * [[Fred Keller]] (*1965), ameriški politik * [[François-Pierre-Louis Keller]] (1884–1981), francoski general * [[George V. Keller]] (1927–2012), ameriški geofizik * [[Gottfried Keller]] (1819–1890), švicarski pesnik, pisatelj, slikar in politik * [[Helen Keller]] (1880–1968), ameriška slepa in gluhonema pisateljica in aktivistka * [[Jens Keller]] (*1970), nemški nogometaš * [[Karin Keller-Sutter]] (*1963), švicarska političarka, predsednica konfederacije... * [[Louis-Marie-Joseph-Ferdinand Keller]] (1881–1944), francoski general * [[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (*1981), nemška političarka == Glej tudi == * priimke [[Killer]], [[Koller]], [[Kellner]] itd. {{priimek}} 9cuykr9ns45ry2mak0n5gt5v18w27ca Staranje 0 279127 6768839 6530126 2026-10-23T11:18:53Z Yerpo 8417 /* Glej tudi */ GT 6768839 wikitext text/x-wiki '''Staranje''' (s tujko '''senescenca''', iz [[latinščina|latinske]] besede ''senex'' - »starec« oz. »starost«) je [[biologija|biološki]] proces, ki se odraža kot postopno slabšanje [[fiziologija|fizioloških]] funkcij [[organizem|organizma]], kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja [[homeostaza|ravnovesja]] v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe. Gre za kompleksen in še ne povsem razumljen splet pojavov, ki vplivajo na organizem v odrasli dobi življenja in se na koncu zaključijo s [[smrt]]jo. Staranje spremlja več pojavov od celične ravni do ravni celotnega organizma. Na celični ravni se dogaja kopičenje odpadnih produktov [[presnova|presnove]] v [[celica]]h, ki lahko pripomorejo k odmiranju celic. Poleg tega je število [[celična delitev|delitev]] [[mitoza|mitotsko]] aktivnih celic omejeno že samo po sebi z [[genotip|genskim zapisom]] (temu pravimo [[Hayflickova meja]]). Odmrle [[celična diferenciacija|diferencirane]] celice v številnih [[tkivo|tkivih]] so nenadomestljive, zato sčasoma pride do odpovedovanja funkcij tkiv in s tem [[organ (biologija)|organov]]. Na ravni celotnega organizma se s starostjo spremeni [[hormon]]sko ravnovesje, kar vpliva na funkcijo mnogih tkiv. Vendar pa naštete spremembe niso vzroki za staranje, temveč prej [[simptom]]i. Enocelični [[mikroorganizem|mikroorganizmi]] ne izkazujejo staranja na celični ravni; zanje je celična delitev način [[razmnoževanje|razmnoževanja]] in pomlajevanja. Pravi vzrok staranja pri mnogoceličarjih še ni pojasnjen, obstaja pa več [[teorija|teorij]]. Po eni od njih je staranje kompromis med tem, koliko organizem investira v razmnoževanje in koliko v mehanizme popravljanja [[DNK]], ki sta obe energetsko potratni dejavnosti. Ravnovesje nadzirajo kontrolni geni. Pri živalih, kot so [[miši]], je stopnja [[smrtnost]]i zaradi zunanjih dejavnikov (npr. [[plenilec|plenilcev]]) visoka in preživetje je drastično omejeno ne glede na škodljive spremembe zaradi molekularnih procesov v celicah. Zato je investicija v čim hitrejšo produkcijo potomcev ugodnejša za obstanek [[vrsta (biologija)|vrste]] in njihova maksimalna življenjska doba znaša tri do štiri leta. Po drugi strani pa plenilci bistveno manj ogrožajo denimo [[netopirji|netopirja]] vrste ''Myotis lucifugus'', ki je pol manjši od miši, a doseže starost tudi do 30 let. Prav tako [[Evolucija|evolucijsko]] gledano bo delež osebkov neke vrste, ki preživi in se razmnožuje, s starostjo vedno manjši. Posledice škodljivih sprememb [[gen]]ov, ki se [[Regulacija genskega izražanja|izražajo]] šele v kasnejšem obdobju življenja, so zato manj podvržene [[naravni izbor|naravnemu izboru]] in se naključno širijo v [[populacija (biologija)|populaciji]] (temu pojavu pravimo [[genetski zdrs]]). == Staranje pri človeku == [[slika:Vietoris4343.jpg|thumb|[[Leopold Vietoris]], superstoletnik; globoke gube na obrazu in starostne pege so značilne za stare ljudi]] Staranje pri človeku obravnavamo z biološkega in tudi [[sociologija|sociološkega]] stališča. [[Geriatrija]] je veja [[interna medicina|interne medicine]], ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in [[zdravljenje]]m zdravstvenih težav starostnikov, [[gerontologija]] pa upošteva tudi sociološki vidik. Obstaja hipoteza, da prihaja v zadnjem obdobju [[evolucija človeka|človekove evolucije]] do močne selekcije osebkov z daljšo življenjsko dobo; stari ljudje prenašajo svoje izkušnje na potomce, kar le-tem poveča možnosti za preživetje, hkrati pa povečuje delež ljudi z genetsko predispozicijo za dolgo življenje v populaciji. Poleg tega civilizacija vedno bolje obvladuje zunanje dejavnike smrtnosti, zato se viša povprečna starost ljudi. === Povprečna življenjska doba === V različnih zgodovinskih obdobjih se je povprečna življenjska doba spreminjala. Tako so [[Neandertalec|neandertalci]] v povprečju doživeli približno 20 let, povprečna življenjska starost je bila v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] 19 let, v [[Antična Grčija|stari Grčiji]] 28 let, v srednjeveški Angliji 33 let. Glede na svetovne [[Demografija|demografske]] podatke število starejših [[Prebivalstvo|prebivalcev]] narašča. Intenziteta staranja se danes v svetu kaže v povprečni življenjski starosti okoli 68 let. V Sloveniji je število starejših med vsemi prebivalci v porastu že od sredine leta 2003. V letu 2014 je delež starejših prebivalcev starih od 65 let in več dosegel 17,5 %, delež prebivalcev mlajših od 15 let pa je bil 14,6 %.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6513 |title=Statistični urad RS |accessdate=2015-02-24 |archive-date=2015-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150224171602/http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6513 |url-status=dead }}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Gould, J.L.|author2=Keeton, W.T. |year=1996 |title=Biological Science |url=https://archive.org/details/biologicalscienc01goul|edition=6|publisher=W.W. Norton & Co |isbn=0-39396920-7 |pages=[https://archive.org/details/biologicalscienc01goul/page/351 351]–354}} * {{navedi revijo |author1=Ainsworth, Claire|author2=Le Page, Michael |year=2007 |title=Evolution's greatest mistakes |journal=The New Scientist |volume=195 |issue=2616 |pages=36–39 |doi=10.1016/S0262-4079(07)62033-8}} * Zbornik predavanj (Posvetovanje Aktivno in zdravo staranje), Ljubljana, 10. marec 2011, urednika Darja Rugelj, France Sevšek, Ljubljana, Zdravstvena fakulteta, 2011, ISBN 978-961-6808-24-8 == Glej tudi == * [[dolgoživost]] * [[progerija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Staranje| ]] [[Kategorija:Biološki procesi]] [[Kategorija:Bolezni neznanega vzroka]] t12i49pl7b7uub2yhpmp2y1ed5kychg Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6768522 6768504 2026-10-22T12:14:25Z GeographieMan 179499 /* Armensko-slovenski urejaton 2026 */ nov razdelek 6768522 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) {{sklici}} == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) ==Blokada uporabnika 97E == Pozdravljena skupnost, pišem zaradi več incidentov v zadnjih dneh na pogovorni strani članka Rusija, zaradi katerih predlagam enotedensko blokado uporabnika 97E. Ta uporabnik je sprva primerjal Rusijo z nacistično Nemčijo, potem pa dodal še ostrejšo neposredno ekvivalenco med obema državama na podlagi "genocida", "rasizma" in drugih obtožb. Skupaj z več drugimi Wikipedisti, s katerimi sem v stiku prek e-pošte, smo prišli do zaključka, da je takšna komunikacija preostra in popolnoma neprimerna in nerealna, saj Rusija ne govori o večvrednosti bele rase in ne vplinjuje milijonov ljudi. Težave uporabnika 97E in argumenti za njegovo enotedensko blokado so naslednji: 1. Uporablja ekstremne, pretirane, žaljive in milo rečeno sporne izjave, kot omenjeno nalaganje krivde Rusiji za namišljene genocide in rasizem. 2. Za omenjene sporne floskule in zelo težke besede ni ponudil nobenih argumentov in virov. 3. Trdi, da se Rusija po svojih napakah ni nikoli spremenila, s tem neposredno ignorira destalinizacijo Hruščeva in opravičila za zločine, ki sta jih izrekla Gorbačov in Jelcin (npr. za katinski dogodek). 4. Mogoče najpomembnejše, krši nepristranskost Wikipedije, kar je problematiziral že Miha. Postavlja se na stran trenutnega ukrajinskega režima, ki zelo odprto slavi kvizlinge, ki so se v drugi svetovni vojni borili na strani nacistov, kot je Stepan Bandera, Rusijo, ki pa po drugi strani slavi antifašiste, kot je Georgij Žukov, pa zaničuje. 5. Enako pomembno, uporabnik se spušča v številne urejevalske vojne, na kar ga je opozoril že administrator A09. 6. Ponižujoče in slovnično nepravilno piše ime Rusije z malo začetnico, ime Ukrajine pa z veliko. 7. Zlorablja izraz nacizem in ga primerja z naključnimi državami. 8. Je izjemno konflikten uporabnik, zaznamuje ga ničelna pripravljenost na kompromis, niti malenkost popustiti, da bi se dosegla za vse sprejemljiva rešitev. 9. Prijazno komunikacijo ignorira in jo kategorično in nevljudno/žaljivo zavrača kot AI proizvod. 10. Ima provokatorske izjave, saj po opozorilu postane njegova retorika še ostrejša. Osebno dvomim da bo blokada kaj spremenila, a je vredno poskusiti. *{{za}}, kot predlagatelj-- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:34, 16. oktober 2026 (CEST) *{{za}}, predlog je dobro argumentiran in dobronameren --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:39, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, iskreno težko jemljem ta predlog blokade resno. Večina točk predstavlja politična nestrinjanja, osebne zamere in malenkosti, ki naj bi očitno skupaj čudežno postale razlog za blokado. Če se uporabnik moti, mu to dokažite z viri in argumenti - to je stvar vsebinskosti. Wikipedija ni ruski propagandni forum in tudi ne politični klub, v katerem blokiramo ljudi, ker si drznejo kritizirati Rusijo. Očitek, da nekdo zavrača komunikacijo zaradi AI-ja, ali da ime države piše z malo začetnico, pa je kot argument za enotedensko blokado milo rečeno absurden. Še bolj zaskrbljujoče je, da tak predlog prihaja od administratorja, od katerega bi pričakoval, da bo pravila uporabljal nepristransko, da bo znal ločiti med političnim nestrinjanjem in dejanskimi kršitvami ter da bo pri predlogu sankcij ponudil konkretne dokaze, ne pa se zanašal na subjektivne ocene uporabnikovega značaja. Če administrator predlaga blokado na podlagi tako šibkih argumentov, se je povsem upravičeno vprašati, ali je sploh primeren za opravljanje administratorske funkcije. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:49, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, popolnoma se strinjam z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]-om, te argumenti so bizarni ali pa še kaj. V šesti točki navajaš za enega izmed razlogov za blokado napako, ki je 1. deloma pravilna, 2. se lahko zgodi vsakomur. @[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]], že v [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|pogovoru]] si @[[Uporabnik:97E|97E]]-jevo izjavo označil za sporno/neargumentirano/karsibodi, predvidevam, da samo in zgolj zaradi tvojega političnega stališča, in mu povedal, "naj umiri retoriko", po še enem njegovem komentarju, ki ni bil po mojem mnenju ne napadalen ali kaj drugega, se je Pod lipo znašel predlog za blokado. Ne razumem tudi, kako je lahko izražanje političnega stališča, ki je naključno drugačno od tvojega, kršenje Wikipedijinih pravil. Lp, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 15:51, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}} Absolutno proti, saj gre več kot očitno za politično usmerjen manever proti uporabniku z drugačnim prepričanjem. Vsebine v predlogu praktično ni. Predlagatelj uporabniku očita nepristranskost, po prebranem predlogu blokade pa bi lahko to nepristranskost kvečjemu očitali prav predlagatelju samemu. Tudi sam precej spremljam tako politiko samo kot tudi politična urejanja na Wikipediji, in @[[Uporabnik:97E|97E]] opravlja zelo dobro delo na svojem področju, zato naj s tem delom nemoteno nadaljuje tudi v prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:24, 16. oktober 2026 (CEST) *{{Proti}} na osnovi trenutnih argumentov, med katerimi so od desetih približno trije vredni obravnave. Lahko pa se pomenimo nasploh o načinu komuniciranja, ki se je razpasel po naši wiki in zlasti po pogovornih straneh nesrečnih rusko-ukrajinskih člankov. Srečevanje različnih pogledov in mnenj je eden od temeljev, na katerih Wikipedija stoji, toda ne, če vsako debato o tem ali onem članku nekdo najprej zapelje v splošno pričkanje o nepovezanih rečeh, nato pa spusti na osebni nivo. Tudi nekateri, ki ste se že oglasili tukaj, lahko najprej pometete pred svojim pragom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:25, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, (domnevno) žaljenje države je daleč od kriterijev za blokado, to bi bil absurd. Se pa pridružujem komentarju o pometanju pred svojim pragom, ker oba podpornika pmm delujeta kot zagreta apologeta ruske oblasti, prav tako daleč od nepristranskosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:19, 16. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}} Glasovanje je nekoliko brezpredmetno. Pomanjkanje časovne distance in globoka polarizacija glede vsebine spora, se kaže tudi v pristranski obravnavi uporabnikov ter (ne)toleriranja njihovega načina komuniciranja glede na lastna prepričanja. Pomisleki predlagatelja morda potrebujejo nekaj več konteksta, vendar si zaslužijo obravnavo, ne pa očitkov o njegovi primernosti za opravljanje administratorske funkcije. Predlagatelju velja priznati, da je vprašanje odprl pred skupnostjo, namesto da bi samovoljno posegel po administratorskih pooblastilih. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:58, 16. oktober 2026 (CEST) *: Pristranskost in nespoštljiv način komuniciranja se ne tolerirata, navajanje žaljenja neke države kot argument za blokado pa pač zbuja dvome o zmožnosti presoje. Z moje strani nobene pristranske obravnave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:18, 16. oktober 2026 (CEST) *:Zgodba ima žal dolgo brado. Pristranska obravnava uporabnikov je letela na podelitev zvezde branitelja Wikipedije uporabniku 97E v času enega od predhodnih sporov ter trenutnim namigom/namigi o neprimernosti opravljanja administratorske funkcije. Menim, da je to slabo za nivo nadaljnjih pogovorov, saj se lahko razume tudi kot neke vrsta potuha konfliktnemu obnašanju. Razne malenkosti v kontekstu konflikta dobijo dodatno težo: ponavljajoče zapisovanje imena države z malo začetnico je težko razumeti kot naključno napako, saj gre za uveljavljeno obliko političnega protesta. Pogovorne strani niso namenjene takšnemu ali drugačnemu izražanju osebnih političnih stališč, ampak konstruktivni razpravi o izboljšanju člankov. Če nekdo nastopi z očitno navijaško pozicijo, to izzove tudi reakcijo. Slabo za nivo pogovorov, kar mislim, da je želel izpostaviti izhodiščni predlog. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:51, 16. oktober 2026 (CEST) *:: Podelitev zvezde branitelja v tistem kontekstu je bila po mojem mnenju napačna odločitev in sem to takrat tudi povedal. Navijaški nastop pa ne sme biti opravičilo za navijaški protinapad. Za navijaštvo tukaj ne bi smelo biti prostora. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}}Pavšalni odgovori in toleranca ekscesa, ker je tako trenutno najbolj politično varno, je značilnost tega glasovanja. Nihče si ne upa niti nasloviti osnovnega problema, da je sovražni aktivizem na straneh, ki sebe imenujejo enciklopedija in naj bi bila celovita zakladnica znanja, nedopusten. --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:17, 16. oktober 2026 (CEST) *:''Ririririririri''. Predlagam bumerang princip (blokado) za Mnogoterost, pri Bluegingerju pa se resno sprašujem o zmožnosti presoje. Vsi ti argumenti, ki naj bi bili povod za blokado, so slabi z več vidikov. Niso utemeljeni v smernicah (na kar se nekateri radi sklicujete, ko vam to paše in drugič prikrivate, ko bi vam hodilo v napoto), kar je osnovni pogoj za izvedbo dobre blokade. Da zavajanja o proukrajinskih nagnjenih ne omenjam: vsak ima svoja nagnjenja, verjetno tudi vama ne bi bilo ravno lagodno, če bi vaju blokirali zaradi proruskih nagnjenj (ki so ravno tako očitna iz urejanj), pa tudi ne bi bilo utemeljeno v smernicah in pravilih. Dobro je videti, da projekt lahko še vedno ostro nastopi proti tovrstnim poskusom političnega obračunavanja ne glede na barvo argumentatorja. Na tej točki bi razpravo o blokadi uporabnika 97E zaprl, rezultat je očitno nasprotovanje blokadi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:21, 17. oktober 2026 (CEST) *::Podpiram! --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:45, 17. oktober 2026 (CEST) *::: Bumerang princip pa je utemeljen razlog za blokado v smernicah? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *::::Naj imajo otroci svoje veselje :) [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 18:08, 17. oktober 2026 (CEST) *:::::No za tak osebni nivo bi si marsikje že prislužil kak teden pavze. In tu si jo boš tudi, če boš nadaljeval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:32, 17. oktober 2026 (CEST) A je kdo sploh prebral pripombe uporabnika Miha? So edine v tem pogovoru, ki bi jih označil za nepristranske. Se želite pogovarjati ali pričkati? Izboljšati članek ali osebno napadati? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:24, 18. oktober 2026 (CEST) :Jaz pogosto nekaj časa nisem na računalniku (in torej tudi ne na WP), zato to malo z zamudo. :Predlogu za blokiranje uporabnika uporabnika "zamerim": :* [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusija&action=history neomenjanje zgodovine sprememb v članku] pred omenjeno izmenjavo mnenj na pogovorni strani :* ni [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|povezave na pogovor, ki naj bi bil problem]] in osnova za predlog blokiranja :Imam občutek, da je vpogled v te vire nujen za kakršnokoli presojo predloga blokade udeleženca v razpravi na pogovorni strani. Pri desetih trditvah predlagatelja me torej (čisto malo) zmoti, da zanje ni navedbe virov za preverljivost trditev (za kar me je WP okolje sicer šolalo, odkar od približno 2020 (zapiranja domov zaradi "protikoronskih ukrepov" tedanje Janševe vlade) imam uporabniško ime v okolju WP in WM. In ker ste me tu navadili na navajanje virov, sem jih navedel (čeprav so primarni in ne javno in vrstniško pregledano objavljeni). :Pred tem sem namreč skoraj vse obdobje dela v službi delal kot troubleshooter, torej 100% OR in primarno preverjanje vseh hipotez, uporaba virov za razumevanje ozadja in preverjanje hipotez brez kakršnihkoli sholastičnih navajanj (tega, kaj so rekli Sokrat, Platon, Aristotel, Abraham in tako naprej). Torej tudi tu predlagam preverljivost tega, kaj je kdo rekel (napisal) in kako je to kdo razumel, čeprav ne po akademsko objavljenih sekundarnih in terciarnih virih. :Moj vtis je, da je skušal biti @[[Uporabnik:97E|97E]] v začetku pogovora popolnoma vljudno argumentiran in kolikor sem lahko videl, ko sem preletel, nikjer ni trdil, da je sedanja Ruska federacija enaka nacistični Nemčiji, pokazal je (včasih alegorično) na možno podobnost Putinove populistične javne podobe z večkrat podobnim dogajanjem v nacistični Nemčiji pred drugo svetovno vojno, kar je šele sogovornik imel za enačenje in to - primerjavo ravnanja - kot enačenje učinka navajal kot razlog za predlagane ukrepe blokiranja uporabnika. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:45, 19. oktober 2026 (CEST) == Slika Kobetov vodnjak == Na [[Uporabniški pogovor:G-Cup#Ne spreminjaj imen datotek v člankih!!|Uporabniški pogovor G-Cup - ne spreminjaj imen datotek v člankih!]] je bilo (tedaj spregledano tako od pošiljatelja kot prejemnika) opozorilo, da je bila po dodanem presledku v url slike izgubljena povezava članka s sliko (ok. 2008), kasneje (sodeč po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kobetov_vodnjak,_Ljubljana&action=history zgodovini članka] pa - verjetno zato, ker ni bila videti povezana z nobenim člankom - slika z botom izbrisana iz zbirke. Vodnjak, katerega imena in zgodovine nisem poznal, deluje pa tudi kot pitnik in je ena od standardnih turistični atrakcij središča Ljubljane in na njem tudi sam pogosto pijem vodo. Če slike ni mogoče vrniti, ga seveda lahko slikam in pošljem fotografijo (čeprav ni nujno, da bo res dobra), da se ta vrne v članek (in če mi kdo pomaga zlasti kar zadeva deklaracije pravic do slike, ker slik še nisem nalagal na WP). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 01:12, 19. oktober 2026 (CEST) :Slika je bila izbrisana iz Zbirke, ker je vodnjak še avtorsko zaščiten, Zbirka pa sprejema le popolnoma proste slike. Naložena bi bila lahko tukaj, lokalno, po načelih poštene uporabe za ilustracijo članka o tem objektu. Nerodno je, ker predlagatelj ni poskrbel za lokalno nalaganje in do tiste slike ne moremo več, da bi jo prenesli. Če imaš svojo, si vabljen, da jo naložiš z obrazcem '''[[Posebno:Nalaganje|Nalaganje]]'''. Izpolni čim več podatkov v predlogi z opisom in izberi eno od opcij iz kategorije "Moje lastno delo" v spustnem meniju za licenco (najbolje drugo), ostali bomo pa poskrbeli za oznako poštene uporabe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:54, 19. oktober 2026 (CEST) ::Sliko se da obnoviti za potrebe lokalnega nalaganja, bom uredil proti večeru. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 07:28, 19. oktober 2026 (CEST) :::Najlepša hvala, to da "sem precej bos¨ kar zadeva ravnanje s slikami in njih pravicami je eden od razlogov, da mi je bilo zelo žal, ker se nisem mogel odzvati povabilu za vaš fotografski potep, ampak sva z enim Rusom, ki želi govoriti samo slovensko, da se bo res dobro naučil (in je po izobrazbi mornariški častnik za električne sisteme, izkazalo pa se je ta je tudi letel, in sicer tudi komercialna letala - jaz sem le nekajkrat jadralno letalo, ampak sem prepoznal razliko), v soboto opravila veliko dela pri pripravi jadrnic JK Bohinj za preselitev z jezera na zimovanje. :::Nekdo od jadralcev je rekel, da bi bilo dobro, ko bi zapisal še marsikaj, kar je OR, in morda bi bilo za Wikiversity ali Wikivir... Celo Googlov AI vmesnik iskalnika je že predlagal nekaj podobnega, ko sem ga uporabljal za iskanje virov (klasični je videti onesposobljen za logične operatorje in podobno, tega pa lahko pripravim da najde marsikaj, le da je treba vsak vir pogledati in preveriti (lahko je zastarel, lahko je problematičen, precejkrat je pa našel tudi moje osnutke v mojem peskovniku;-). Potrebujem torej mnenje, ali je kaj kar lahko napišem primerno za katerega od prostorov v okviru WikiMedia in če je, katerega in kako se tega lotiti, ne da prelomim katerega od dogovorov, ki kje veljajo. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:48, 19. oktober 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka članka – Športni klub Bleščica == Pozdravljeni, pripravili smo osnutek članka o Športnem klubu Bleščica, slovenskem športnem društvu, ki deluje od leta 2001 na področju ritmične in estetske gimnastike. Osnutek je dostopen tukaj: [[Uporabnik:Blescica/peskovnik]] Ker sem povezana s klubom, sem to tudi razkrila na svoji uporabniški strani. Prosila bi za pregled osnutka in mnenje, ali članek z navedenimi viri izpolnjuje Wikipedijina merila pomembnosti ter katere morebitne dopolnitve bi bile potrebne pred objavo. Najlepša hvala za pomoč. [[Uporabnik:Blescica|Blescica]] ([[Uporabniški pogovor:Blescica|pogovor]]) 11:14, 22. oktober 2026 (CEST) :Iz osnutka ni razvidno, da bi klub zadostoval [[Wikipedija:Odmevnost|kriterijem odmevnosti]], niti hitro iskanje ne najde ničesar uporabnega, zato po mojem mnenju ni za objavo. Predlagam, da se predstavniki kluba raje vzdržite večjih vsebinskih prispevkov o njem in namesto tega sledite napotkom na [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:08, 22. oktober 2026 (CEST) == Armensko-slovenski urejaton 2026 == Novembra 2026 bo potekal Armensko-slovenski urejaton, enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Udeleženci bodo obdelovali izbrane teme s področij kulture, žensk, športa, geografije in zgodovine obeh držav. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, ki se je udeležil mladinskega poletnega WikiTabora (Youth Summer WikiCamp) v okviru izmenjave, ki jo je spodbudil [[:meta:CEE Hub|CEE Hub]]. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. ===📅 Kdaj?=== Urejaton bo potekal od 1. novembra ob 00.01 do 30. novembra ob 23.59. Upoštevani bodo le članki, ki bodo urejani v času trajanja urejatona. ===🏆 Nagrade=== Za najbolj aktivne udeležence so pripravljene naslednje nagrade: *1. mesto: armenski srdžep (džezva), knjiga z armensko tematiko in armenska kava. *2.–3. mesto: knjiga z armensko tematiko in armenska kava. ===✍️ Kako sodelovati?=== Obiščite stran [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenskega urejatona]]. Pred začetkom natančno preberite pravila. Na razdelku Udeleženci dodajte svoje uporabniško ime. Novembra urejajte članke, povezane z Armenijo in Slovenijo, ter prispevajte k boljšemu poznavanju obeh držav. Kmalu bodo na podstrani Članki dodane tudi priporočane vsebine za urejanje, s katerimi si lahko pomagate. Vabljeni vsi zainteresirani urejevalci! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:14, 22. oktober 2026 (CEST) qt0qhiniv8zprjt5t5luzjr1x2m92mq 6768530 6768522 2026-10-22T12:30:05Z GeographieMan 179499 /* Armensko-slovenski urejaton 2026 */ logo 6768530 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) {{sklici}} == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) ==Blokada uporabnika 97E == Pozdravljena skupnost, pišem zaradi več incidentov v zadnjih dneh na pogovorni strani članka Rusija, zaradi katerih predlagam enotedensko blokado uporabnika 97E. Ta uporabnik je sprva primerjal Rusijo z nacistično Nemčijo, potem pa dodal še ostrejšo neposredno ekvivalenco med obema državama na podlagi "genocida", "rasizma" in drugih obtožb. Skupaj z več drugimi Wikipedisti, s katerimi sem v stiku prek e-pošte, smo prišli do zaključka, da je takšna komunikacija preostra in popolnoma neprimerna in nerealna, saj Rusija ne govori o večvrednosti bele rase in ne vplinjuje milijonov ljudi. Težave uporabnika 97E in argumenti za njegovo enotedensko blokado so naslednji: 1. Uporablja ekstremne, pretirane, žaljive in milo rečeno sporne izjave, kot omenjeno nalaganje krivde Rusiji za namišljene genocide in rasizem. 2. Za omenjene sporne floskule in zelo težke besede ni ponudil nobenih argumentov in virov. 3. Trdi, da se Rusija po svojih napakah ni nikoli spremenila, s tem neposredno ignorira destalinizacijo Hruščeva in opravičila za zločine, ki sta jih izrekla Gorbačov in Jelcin (npr. za katinski dogodek). 4. Mogoče najpomembnejše, krši nepristranskost Wikipedije, kar je problematiziral že Miha. Postavlja se na stran trenutnega ukrajinskega režima, ki zelo odprto slavi kvizlinge, ki so se v drugi svetovni vojni borili na strani nacistov, kot je Stepan Bandera, Rusijo, ki pa po drugi strani slavi antifašiste, kot je Georgij Žukov, pa zaničuje. 5. Enako pomembno, uporabnik se spušča v številne urejevalske vojne, na kar ga je opozoril že administrator A09. 6. Ponižujoče in slovnično nepravilno piše ime Rusije z malo začetnico, ime Ukrajine pa z veliko. 7. Zlorablja izraz nacizem in ga primerja z naključnimi državami. 8. Je izjemno konflikten uporabnik, zaznamuje ga ničelna pripravljenost na kompromis, niti malenkost popustiti, da bi se dosegla za vse sprejemljiva rešitev. 9. Prijazno komunikacijo ignorira in jo kategorično in nevljudno/žaljivo zavrača kot AI proizvod. 10. Ima provokatorske izjave, saj po opozorilu postane njegova retorika še ostrejša. Osebno dvomim da bo blokada kaj spremenila, a je vredno poskusiti. *{{za}}, kot predlagatelj-- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:34, 16. oktober 2026 (CEST) *{{za}}, predlog je dobro argumentiran in dobronameren --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:39, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, iskreno težko jemljem ta predlog blokade resno. Večina točk predstavlja politična nestrinjanja, osebne zamere in malenkosti, ki naj bi očitno skupaj čudežno postale razlog za blokado. Če se uporabnik moti, mu to dokažite z viri in argumenti - to je stvar vsebinskosti. Wikipedija ni ruski propagandni forum in tudi ne politični klub, v katerem blokiramo ljudi, ker si drznejo kritizirati Rusijo. Očitek, da nekdo zavrača komunikacijo zaradi AI-ja, ali da ime države piše z malo začetnico, pa je kot argument za enotedensko blokado milo rečeno absurden. Še bolj zaskrbljujoče je, da tak predlog prihaja od administratorja, od katerega bi pričakoval, da bo pravila uporabljal nepristransko, da bo znal ločiti med političnim nestrinjanjem in dejanskimi kršitvami ter da bo pri predlogu sankcij ponudil konkretne dokaze, ne pa se zanašal na subjektivne ocene uporabnikovega značaja. Če administrator predlaga blokado na podlagi tako šibkih argumentov, se je povsem upravičeno vprašati, ali je sploh primeren za opravljanje administratorske funkcije. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:49, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, popolnoma se strinjam z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]-om, te argumenti so bizarni ali pa še kaj. V šesti točki navajaš za enega izmed razlogov za blokado napako, ki je 1. deloma pravilna, 2. se lahko zgodi vsakomur. @[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]], že v [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|pogovoru]] si @[[Uporabnik:97E|97E]]-jevo izjavo označil za sporno/neargumentirano/karsibodi, predvidevam, da samo in zgolj zaradi tvojega političnega stališča, in mu povedal, "naj umiri retoriko", po še enem njegovem komentarju, ki ni bil po mojem mnenju ne napadalen ali kaj drugega, se je Pod lipo znašel predlog za blokado. Ne razumem tudi, kako je lahko izražanje političnega stališča, ki je naključno drugačno od tvojega, kršenje Wikipedijinih pravil. Lp, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 15:51, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}} Absolutno proti, saj gre več kot očitno za politično usmerjen manever proti uporabniku z drugačnim prepričanjem. Vsebine v predlogu praktično ni. Predlagatelj uporabniku očita nepristranskost, po prebranem predlogu blokade pa bi lahko to nepristranskost kvečjemu očitali prav predlagatelju samemu. Tudi sam precej spremljam tako politiko samo kot tudi politična urejanja na Wikipediji, in @[[Uporabnik:97E|97E]] opravlja zelo dobro delo na svojem področju, zato naj s tem delom nemoteno nadaljuje tudi v prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:24, 16. oktober 2026 (CEST) *{{Proti}} na osnovi trenutnih argumentov, med katerimi so od desetih približno trije vredni obravnave. Lahko pa se pomenimo nasploh o načinu komuniciranja, ki se je razpasel po naši wiki in zlasti po pogovornih straneh nesrečnih rusko-ukrajinskih člankov. Srečevanje različnih pogledov in mnenj je eden od temeljev, na katerih Wikipedija stoji, toda ne, če vsako debato o tem ali onem članku nekdo najprej zapelje v splošno pričkanje o nepovezanih rečeh, nato pa spusti na osebni nivo. Tudi nekateri, ki ste se že oglasili tukaj, lahko najprej pometete pred svojim pragom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:25, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, (domnevno) žaljenje države je daleč od kriterijev za blokado, to bi bil absurd. Se pa pridružujem komentarju o pometanju pred svojim pragom, ker oba podpornika pmm delujeta kot zagreta apologeta ruske oblasti, prav tako daleč od nepristranskosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:19, 16. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}} Glasovanje je nekoliko brezpredmetno. Pomanjkanje časovne distance in globoka polarizacija glede vsebine spora, se kaže tudi v pristranski obravnavi uporabnikov ter (ne)toleriranja njihovega načina komuniciranja glede na lastna prepričanja. Pomisleki predlagatelja morda potrebujejo nekaj več konteksta, vendar si zaslužijo obravnavo, ne pa očitkov o njegovi primernosti za opravljanje administratorske funkcije. Predlagatelju velja priznati, da je vprašanje odprl pred skupnostjo, namesto da bi samovoljno posegel po administratorskih pooblastilih. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:58, 16. oktober 2026 (CEST) *: Pristranskost in nespoštljiv način komuniciranja se ne tolerirata, navajanje žaljenja neke države kot argument za blokado pa pač zbuja dvome o zmožnosti presoje. Z moje strani nobene pristranske obravnave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:18, 16. oktober 2026 (CEST) *:Zgodba ima žal dolgo brado. Pristranska obravnava uporabnikov je letela na podelitev zvezde branitelja Wikipedije uporabniku 97E v času enega od predhodnih sporov ter trenutnim namigom/namigi o neprimernosti opravljanja administratorske funkcije. Menim, da je to slabo za nivo nadaljnjih pogovorov, saj se lahko razume tudi kot neke vrsta potuha konfliktnemu obnašanju. Razne malenkosti v kontekstu konflikta dobijo dodatno težo: ponavljajoče zapisovanje imena države z malo začetnico je težko razumeti kot naključno napako, saj gre za uveljavljeno obliko političnega protesta. Pogovorne strani niso namenjene takšnemu ali drugačnemu izražanju osebnih političnih stališč, ampak konstruktivni razpravi o izboljšanju člankov. Če nekdo nastopi z očitno navijaško pozicijo, to izzove tudi reakcijo. Slabo za nivo pogovorov, kar mislim, da je želel izpostaviti izhodiščni predlog. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:51, 16. oktober 2026 (CEST) *:: Podelitev zvezde branitelja v tistem kontekstu je bila po mojem mnenju napačna odločitev in sem to takrat tudi povedal. Navijaški nastop pa ne sme biti opravičilo za navijaški protinapad. Za navijaštvo tukaj ne bi smelo biti prostora. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}}Pavšalni odgovori in toleranca ekscesa, ker je tako trenutno najbolj politično varno, je značilnost tega glasovanja. Nihče si ne upa niti nasloviti osnovnega problema, da je sovražni aktivizem na straneh, ki sebe imenujejo enciklopedija in naj bi bila celovita zakladnica znanja, nedopusten. --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:17, 16. oktober 2026 (CEST) *:''Ririririririri''. Predlagam bumerang princip (blokado) za Mnogoterost, pri Bluegingerju pa se resno sprašujem o zmožnosti presoje. Vsi ti argumenti, ki naj bi bili povod za blokado, so slabi z več vidikov. Niso utemeljeni v smernicah (na kar se nekateri radi sklicujete, ko vam to paše in drugič prikrivate, ko bi vam hodilo v napoto), kar je osnovni pogoj za izvedbo dobre blokade. Da zavajanja o proukrajinskih nagnjenih ne omenjam: vsak ima svoja nagnjenja, verjetno tudi vama ne bi bilo ravno lagodno, če bi vaju blokirali zaradi proruskih nagnjenj (ki so ravno tako očitna iz urejanj), pa tudi ne bi bilo utemeljeno v smernicah in pravilih. Dobro je videti, da projekt lahko še vedno ostro nastopi proti tovrstnim poskusom političnega obračunavanja ne glede na barvo argumentatorja. Na tej točki bi razpravo o blokadi uporabnika 97E zaprl, rezultat je očitno nasprotovanje blokadi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:21, 17. oktober 2026 (CEST) *::Podpiram! --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:45, 17. oktober 2026 (CEST) *::: Bumerang princip pa je utemeljen razlog za blokado v smernicah? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *::::Naj imajo otroci svoje veselje :) [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 18:08, 17. oktober 2026 (CEST) *:::::No za tak osebni nivo bi si marsikje že prislužil kak teden pavze. In tu si jo boš tudi, če boš nadaljeval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:32, 17. oktober 2026 (CEST) A je kdo sploh prebral pripombe uporabnika Miha? So edine v tem pogovoru, ki bi jih označil za nepristranske. Se želite pogovarjati ali pričkati? Izboljšati članek ali osebno napadati? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:24, 18. oktober 2026 (CEST) :Jaz pogosto nekaj časa nisem na računalniku (in torej tudi ne na WP), zato to malo z zamudo. :Predlogu za blokiranje uporabnika uporabnika "zamerim": :* [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rusija&action=history neomenjanje zgodovine sprememb v članku] pred omenjeno izmenjavo mnenj na pogovorni strani :* ni [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|povezave na pogovor, ki naj bi bil problem]] in osnova za predlog blokiranja :Imam občutek, da je vpogled v te vire nujen za kakršnokoli presojo predloga blokade udeleženca v razpravi na pogovorni strani. Pri desetih trditvah predlagatelja me torej (čisto malo) zmoti, da zanje ni navedbe virov za preverljivost trditev (za kar me je WP okolje sicer šolalo, odkar od približno 2020 (zapiranja domov zaradi "protikoronskih ukrepov" tedanje Janševe vlade) imam uporabniško ime v okolju WP in WM. In ker ste me tu navadili na navajanje virov, sem jih navedel (čeprav so primarni in ne javno in vrstniško pregledano objavljeni). :Pred tem sem namreč skoraj vse obdobje dela v službi delal kot troubleshooter, torej 100% OR in primarno preverjanje vseh hipotez, uporaba virov za razumevanje ozadja in preverjanje hipotez brez kakršnihkoli sholastičnih navajanj (tega, kaj so rekli Sokrat, Platon, Aristotel, Abraham in tako naprej). Torej tudi tu predlagam preverljivost tega, kaj je kdo rekel (napisal) in kako je to kdo razumel, čeprav ne po akademsko objavljenih sekundarnih in terciarnih virih. :Moj vtis je, da je skušal biti @[[Uporabnik:97E|97E]] v začetku pogovora popolnoma vljudno argumentiran in kolikor sem lahko videl, ko sem preletel, nikjer ni trdil, da je sedanja Ruska federacija enaka nacistični Nemčiji, pokazal je (včasih alegorično) na možno podobnost Putinove populistične javne podobe z večkrat podobnim dogajanjem v nacistični Nemčiji pred drugo svetovno vojno, kar je šele sogovornik imel za enačenje in to - primerjavo ravnanja - kot enačenje učinka navajal kot razlog za predlagane ukrepe blokiranja uporabnika. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:45, 19. oktober 2026 (CEST) == Slika Kobetov vodnjak == Na [[Uporabniški pogovor:G-Cup#Ne spreminjaj imen datotek v člankih!!|Uporabniški pogovor G-Cup - ne spreminjaj imen datotek v člankih!]] je bilo (tedaj spregledano tako od pošiljatelja kot prejemnika) opozorilo, da je bila po dodanem presledku v url slike izgubljena povezava članka s sliko (ok. 2008), kasneje (sodeč po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kobetov_vodnjak,_Ljubljana&action=history zgodovini članka] pa - verjetno zato, ker ni bila videti povezana z nobenim člankom - slika z botom izbrisana iz zbirke. Vodnjak, katerega imena in zgodovine nisem poznal, deluje pa tudi kot pitnik in je ena od standardnih turistični atrakcij središča Ljubljane in na njem tudi sam pogosto pijem vodo. Če slike ni mogoče vrniti, ga seveda lahko slikam in pošljem fotografijo (čeprav ni nujno, da bo res dobra), da se ta vrne v članek (in če mi kdo pomaga zlasti kar zadeva deklaracije pravic do slike, ker slik še nisem nalagal na WP). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 01:12, 19. oktober 2026 (CEST) :Slika je bila izbrisana iz Zbirke, ker je vodnjak še avtorsko zaščiten, Zbirka pa sprejema le popolnoma proste slike. Naložena bi bila lahko tukaj, lokalno, po načelih poštene uporabe za ilustracijo članka o tem objektu. Nerodno je, ker predlagatelj ni poskrbel za lokalno nalaganje in do tiste slike ne moremo več, da bi jo prenesli. Če imaš svojo, si vabljen, da jo naložiš z obrazcem '''[[Posebno:Nalaganje|Nalaganje]]'''. Izpolni čim več podatkov v predlogi z opisom in izberi eno od opcij iz kategorije "Moje lastno delo" v spustnem meniju za licenco (najbolje drugo), ostali bomo pa poskrbeli za oznako poštene uporabe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:54, 19. oktober 2026 (CEST) ::Sliko se da obnoviti za potrebe lokalnega nalaganja, bom uredil proti večeru. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 07:28, 19. oktober 2026 (CEST) :::Najlepša hvala, to da "sem precej bos¨ kar zadeva ravnanje s slikami in njih pravicami je eden od razlogov, da mi je bilo zelo žal, ker se nisem mogel odzvati povabilu za vaš fotografski potep, ampak sva z enim Rusom, ki želi govoriti samo slovensko, da se bo res dobro naučil (in je po izobrazbi mornariški častnik za električne sisteme, izkazalo pa se je ta je tudi letel, in sicer tudi komercialna letala - jaz sem le nekajkrat jadralno letalo, ampak sem prepoznal razliko), v soboto opravila veliko dela pri pripravi jadrnic JK Bohinj za preselitev z jezera na zimovanje. :::Nekdo od jadralcev je rekel, da bi bilo dobro, ko bi zapisal še marsikaj, kar je OR, in morda bi bilo za Wikiversity ali Wikivir... Celo Googlov AI vmesnik iskalnika je že predlagal nekaj podobnega, ko sem ga uporabljal za iskanje virov (klasični je videti onesposobljen za logične operatorje in podobno, tega pa lahko pripravim da najde marsikaj, le da je treba vsak vir pogledati in preveriti (lahko je zastarel, lahko je problematičen, precejkrat je pa našel tudi moje osnutke v mojem peskovniku;-). Potrebujem torej mnenje, ali je kaj kar lahko napišem primerno za katerega od prostorov v okviru WikiMedia in če je, katerega in kako se tega lotiti, ne da prelomim katerega od dogovorov, ki kje veljajo. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:48, 19. oktober 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka članka – Športni klub Bleščica == Pozdravljeni, pripravili smo osnutek članka o Športnem klubu Bleščica, slovenskem športnem društvu, ki deluje od leta 2001 na področju ritmične in estetske gimnastike. Osnutek je dostopen tukaj: [[Uporabnik:Blescica/peskovnik]] Ker sem povezana s klubom, sem to tudi razkrila na svoji uporabniški strani. Prosila bi za pregled osnutka in mnenje, ali članek z navedenimi viri izpolnjuje Wikipedijina merila pomembnosti ter katere morebitne dopolnitve bi bile potrebne pred objavo. Najlepša hvala za pomoč. [[Uporabnik:Blescica|Blescica]] ([[Uporabniški pogovor:Blescica|pogovor]]) 11:14, 22. oktober 2026 (CEST) :Iz osnutka ni razvidno, da bi klub zadostoval [[Wikipedija:Odmevnost|kriterijem odmevnosti]], niti hitro iskanje ne najde ničesar uporabnega, zato po mojem mnenju ni za objavo. Predlagam, da se predstavniki kluba raje vzdržite večjih vsebinskih prispevkov o njem in namesto tega sledite napotkom na [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:08, 22. oktober 2026 (CEST) == Armensko-slovenski urejaton 2026 == [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|frameless|right|200px]] Novembra 2026 bo potekal Armensko-slovenski urejaton, enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Udeleženci bodo obdelovali izbrane teme s področij kulture, žensk, športa, geografije in zgodovine obeh držav. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, ki se je udeležil mladinskega poletnega WikiTabora (Youth Summer WikiCamp) v okviru izmenjave, ki jo je spodbudil [[:meta:CEE Hub|CEE Hub]]. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. ===📅 Kdaj?=== Urejaton bo potekal od 1. novembra ob 00.01 do 30. novembra ob 23.59. Upoštevani bodo le članki, ki bodo urejani v času trajanja urejatona. ===🏆 Nagrade=== Za najbolj aktivne udeležence so pripravljene naslednje nagrade: *1. mesto: armenski srdžep (džezva), knjiga z armensko tematiko in armenska kava. *2.–3. mesto: knjiga z armensko tematiko in armenska kava. ===✍️ Kako sodelovati?=== Obiščite stran [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenskega urejatona]]. Pred začetkom natančno preberite pravila. Na razdelku Udeleženci dodajte svoje uporabniško ime. Novembra urejajte članke, povezane z Armenijo in Slovenijo, ter prispevajte k boljšemu poznavanju obeh držav. Kmalu bodo na podstrani Članki dodane tudi priporočane vsebine za urejanje, s katerimi si lahko pomagate. Vabljeni vsi zainteresirani urejevalci! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:14, 22. oktober 2026 (CEST) men17zodj3ze1t0un4ldngdb1vkvn85 Auguste-Jean Gilliot 0 287091 6768513 5926470 2026-10-22T12:02:57Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6768513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Auguste-Jean Gilliot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch=[[Francoska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Slika:Army-FRA-OF-08.svg|25px]] [[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red legije časti]] |relations= |laterwork=francoski poslanec (''1951–1955'') }} '''Auguste-Jean Gilliot''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[6. junij]] [[1890]], [[Hagetmau]], Francija, † [[1. april]] [[1972]], [[Metz]], Francija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gilliot/Auguste-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}} * [http://www.assemblee-nationale.fr/histoire/biographies/IVRepublique/gilliot-jean-06061890.asp Biografija] {{ikona fr}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gilliot, Auguste-Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Metza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] mtf8vimjc3p9k313d7oax4j3xp825ai 6768514 6768513 2026-10-22T12:03:22Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Auguste-Jean Gilliot |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch=[[Francoska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Slika:Army-FRA-OF-08.svg|25px]] [[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red legije časti]] |relations= |laterwork=francoski poslanec (''1951–1955'') }} '''Auguste-Jean Gilliot''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[6. junij]] [[1890]], [[Hagetmau]], Francija, † [[1. april]] [[1972]], [[Metz]], Francija. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gilliot/Auguste-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}} * [http://www.assemblee-nationale.fr/histoire/biographies/IVRepublique/gilliot-jean-06061890.asp Biografija] {{ikona fr}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gilliot, Auguste-Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Metza]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] n82km9pv2y0fckyent4xzq05rsshoys Paul-Camille-Lucien Gilson 0 287092 6768823 5934327 2026-10-23T10:18:11Z Engelbert 76895 pp 6768823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Camille-Lucien Gilson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1950 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Camille-Lucien Gilson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. junij]] [[1891]], † [[15. marec]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gilson/Paul-Camille-Lucien/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gilson, Paul-Camille-Lucien}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 66k945of47iqog22dsjiaoklqgmcp1d Gaston Gimpel 0 287093 6768827 5928603 2026-10-23T10:21:37Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6768827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston Gimpel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston Gimpel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. junij]] [[1883]], † [[7. maj]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gimpel/Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{nano-stub}} {{DEFAULTSORT:Gimpel, Gaston}} [[Kategorija:Rojeni leta 1883]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] a3owpd6u9ax3x3hay9hnizxj6tn1vzi 6768830 6768827 2026-10-23T10:22:20Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1950]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston Gimpel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston Gimpel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. junij]] [[1883]], † [[7. maj]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gimpel/Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{nano-stub}} {{DEFAULTSORT:Gimpel, Gaston}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 5idtyfhtuvn9fm4lseq0w46uhyxy9jw Hvalec 0 290215 6768824 6106076 2026-10-23T10:19:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6768824 wikitext text/x-wiki '''Hvalec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 253 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Darin Hvalec]] (*1965), fizik?, policist =? *[[Franc Hvalec]] (1924-2018), kemik, gospodarstvenik, bančnik * [[Helena Hvalec]], političarka * [[Robert Hvalc]] (1969-1991), policist, žrtev vojne za Slovenijo glej š priimke [[Hvalc]], [[Hvale]], [[Hvauc]], [[Hvalica]], [[Hvala]], [[Hvalič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hvalec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 62xm4bvg6pdzjmotit2ilud0klpel4v 6768825 6768824 2026-10-23T10:20:07Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6768825 wikitext text/x-wiki '''Hvalec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 253 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Darin Hvalec]] (*1965), fizik?, policist =? *[[Franc Hvalec]] (1924-2018), kemik, gospodarstvenik, bančnik * [[Helena Hvalec]], političarka * [[Robert Hvalc]] (1969-1991), policist, žrtev vojne za Slovenijo == Glej tudi == * priimke [[Hvalc]], [[Hvale]], [[Hvauc]], [[Hvalica]], [[Hvala]], [[Hvalič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hvalec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bwfng70teo5h2nghstm3ui5etf72gwk 6768832 6768825 2026-10-23T10:25:11Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6768832 wikitext text/x-wiki '''Hvalec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 253 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Darin Hvalec]] (*1965), fizik?, policist =? *[[Franc Hvalec]] (1924-2018), kemik, gospodarstvenik, bančnik * [[Helena Hvalec]], političarka == Glej tudi == * [[Robert Hvalc]] (1969-1991), policist, žrtev vojne za Slovenijo * priimke [[Hvalc]], [[Hvale]], [[Hvauc]], [[Hvalica]], [[Hvala]], [[Hvalič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hvalec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8zh13ajiws4k6cnl0x90mjkfp7hkk5f Hvale 0 290216 6768828 6273586 2026-10-23T10:21:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6768828 wikitext text/x-wiki '''Hvale''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 23 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Janez Hvale]] (1951 - 2021), bobnar, kitarist, besedilopisec, pevec itd., preds. [[SAZAS]] * [[Matija Hvale]] (1470—1518), filozof == Glej tudi == * priimke [[Hvala]], [[Hvalec]], [[Hvalc]], [[Hvalič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hvale}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i4j78o0cmp5gd2foapebd677yatjgds 6768829 6768828 2026-10-23T10:22:06Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6768829 wikitext text/x-wiki '''Hvale''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 23 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Janez Hvale]] (1951—2021), bobnar, kitarist, besedilopisec, pevec itd., preds. [[SAZAS]] * [[Matija Hvale]] (1470—1518), filozof == Glej tudi == * priimke [[Hvala]], [[Hvalec]], [[Hvalc]], [[Hvalič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hvale}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4bd5vbqodr80010plgdyb7nj0ur5a2t Jama (priimek) 0 290505 6768721 5969767 2026-10-22T22:05:33Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768721 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jama}} '''Jama''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 28 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Matija Jama]] (1872–1947), slikar, član SAZU == Glej tudi == * priimek [[Jamar]] * priimek [[Jamnik]], [[Jamnikar]] * priimek [[Jamšek]], [[Jamnišek]] * priimek [[Jambrek]], [[Jambrišak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jama}} {{priimek|Jama}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jy1qyhvj63zv0fi9uug8i0n90kpvpl0 Jambrek 0 290506 6768723 6249159 2026-10-22T22:06:45Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768723 wikitext text/x-wiki '''Jambrek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 31 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Boštjan Miha Jambrek]] (*1973), scenarist, filmski režiser. publicist *[[Jerneja Jambrek]] [[Varga (priimek)|Varga]] (*1960), kostumografinja *[[Marija Kobi]] (Jambrek) (1929–2010), kostumografinja * [[Mojca Jambrek-Herzog]], arhitektka * [[Peter Jambrek]] (*1940), sociolog, pravnik, ustavni sodnik in politik * [[Polona Jambrek]], TV-voditeljica == Glej tudi == * priimek [[Jambrišak]] * priimke [[Jamnik]], [[Jamšek]], [[Jamnišek]], [[Jamar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jambrek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7w4ybdwwuauwtvfnp8ftql6ce5w52vw Igf1 0 293049 6768841 6603524 2026-10-23T11:20:29Z Yerpo 8417 /* Delovanje proteina IGF1 */ np 6768841 wikitext text/x-wiki '''Gen IGF1''' kodira ''' [[inzulin]]u podoben rastni faktor 1''' ([[angleščina|ang.]] ''Insulin-like growth factor 1''), poznan tudi pod imenom '''somatomedin C'''. == Pozicija gena == Lokacija gena IGF1 se razlikuje od vrste do vrste.<ref>http://www.ncbi.nlm.nih.gov/gene/?term=IGF1</ref> {| class="wikitable" |- ! Vrsta !! Kromosom !! Natančna lokacija na kromosomu |- | Človek (''[[Homo sapiens]]'') || 12 || 12q23.2 |- | Podgana (''[[Podgana|Rattus norvegicus]]'') || 7 || 7q12-q13 |- | Miš (''[[Mus musculus]]'')|| 10 || 48,0 cM |- | Domača kokoš (''[[Gallus gallus]]'') || 1 || |- | Navadna cebrica (''Danio rerio'') || 4 || |- | Govedo (''[[Bos taurus]]'') || 5 || |- | Divja svinja (''[[Sus scrofa]]'') || 5 || |- | Navadni šimpanz (''[[Pan troglodytes]]'') || 12 || |- | Pes (''[[Canis lupus familiaris]]'') || 15 || |- | Konj (''[[Konj|Equus caballus]]'') || 28 || |} == Delovanje proteina IGF1 == Inzulinu podoben rastni faktor 1 spodbuja rast organizma s celim omrežjem reakcij, ki v končni fazi spodbujajo nastajanje proteinov, celično proliferacijo, diferenciacijo tkiva in celo zaščito proti [[apoptoza|celični apopotozi]]. Aktivacija IGF1 pride s strani rastnega hormona [[Hipofiza|hipofize]], njegova sinteza pa poteka v jetrih, od kjer deluje na različna tkiva in se veže na svoje [[Receptor (biokemija)|receptorje]]. IGF1 se nahaja v 2 oblikah. Lahko se veže direktno na svoj receptor ali pa se prilepi na IGF-vezavni protein, kjer se zakoplje v zaščitno ovojnico in s tem zavlačuje in prilagaja reakcijo IGF1 s svojim receptorjem. IGF1 naj bi vplival tudi na [[dolgoživost]] celotnega organizma. == Vpliv gena na velikost psov == Gen IGF1 je povezan z majhno velikostjo domačega psa. Raziskava<ref>http://www.sciencemag.org/content/316/5821/112.short</ref> je dokazala povezavo med različnimi [[Haplotip|haplotipi]] gena IGF1 in velikostjo psov. Haplotipi gena '''A''', '''B''' in '''C''' so povezani z majhno velikostjo. Homozigoti teh 3 haplotipov imajo manjšo velikost okostja in manjšo maso. Odkrita je tudi manjša vsebnost IGF1 v krvnem serumu. Homozigoti haplotipa '''D do L''' imajo večjo telesno maso in večje okostje. Pri pasmi Portugalski vodni pes, kjer je velika raznolikost v velikosti, imajo psi 2 haplotipa, '''B''' in '''I'''. Psi, ki so homozigoti haplotipa B so manjši kot homozigoti I in heterozigoti. V splošnem je heterozigotnost haplotipov majhna. Pri manjših pasmah predstavlja le 25% heterozigotnosti velikih pasem. Mutacija gena je na [[Mutacija#SNP|SNP]] 5 (''44,228,468bp''), ki lahko ločuje med haplotipi A, B in C, ter haplotipi D do L. SNP 5 sinonimen [[Ekson|ekson]] IGF1 se pri psih nahaja na eksonu 3. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == Sutter NB, Bustamante CD, Chase K, Gray MM, Zhao KY, Zhu L, Padhukasahasram B, Karlins E, Davis S, Jones PG et al: A single IGF1 allele is a major determinant of small size in dogs. Science 2007, 316(5821):112-115. [[Kategorija:Geni]] t79e8h34n9v0yb7nqi4qribnzpfvt2g Koler 0 293090 6768550 5716019 2026-10-22T13:44:28Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6768550 wikitext text/x-wiki '''Koler''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 197 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Božo Koler]] (*1961), geodet * [[Franc Koler]] (1915–1996), organist, glasbeni pedagog * [[Ljubomir Koler]] (1917–1981), član organizacije [[TIGR]] in politik * [[Teja Koler Povh]] (*1962), inž. gozdarstva, bibliotekarka knjižnice FGG == Glej tudi == * priimek [[Koller]] * priimek [[Kolar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koler}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Bavarski priimki]] ltnpju0w63kyzn5wbjpdoqovzeu7sxc Koller 0 293092 6768572 6291787 2026-10-22T15:12:51Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768572 wikitext text/x-wiki '''Koller''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 36 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andrej Koller]], upravnik Zoisovih fužin (oče Jožefa) * [[Jože Koller (fizik)|Jože Koller]] (1944–2024), fizik in kemik, univ. prof. * [[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798–1870), gozdar == Znani tuji nosilci primka == * [[Arnold Koller]] (*1933), švicarski politik, nekdanji predsednik * [[Carl Koller]] (1857–1944), avstrijsko-ameriški zdravnik, oftalmolog * [[Franz Koller]] (1767–1826), avstrijski general * [[Hans Koller]] (1921–2003), avstrijski jazz glasbenik, saksofonist * [[Jan Koller]] (*1973), češki nogometaš * [[Marcel Koller]] (*1960), švicarski nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Koler]] * priimke [[Keller]], [[Killer]], [[Kolar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koller}} {{priimek}} [[Kategorija:Bavarski priimki]] b4b5waqg0sacl8atuls3yy8b27hdwuj Seznam uniformnih poliedrov 0 297243 6768560 6761985 2026-10-22T14:07:03Z Д.Ильин 115952 6768560 wikitext text/x-wiki '''Seznam uniformnih poliedrov''' vsebuje * vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov * nekaj predstavnikov neskončne množice [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]] * posebni primer poliedra: [[Skillingova oblika]] s prekrivajočimi se robovi Na seznamu pa ni * 40 potencialno uniformnih poliedrov z izrojenimi oblikami oglišč, ki pa imajo prekrivajoče se robove * 11 uniformnih poploščenj s konveksnimi ploskvami * 14 uniformnih poploščenj z nekoveksnimi ploskvami * neskončna množica uniformnih poploščenj v hiperbolični ravnini == Seznam uniformnih poliedrov == Konveksni uniformni poliedri so našteti po stopnjah [[konfiguracija oglišča|konfiguracije oglišč]] od 3 stranskih ploskev na eno oglišče in v rastočem redu števila stranic stranskih ploskev. Ta urejenost omogoča prikaz topoloških podobnosti. === Konveksne oblike (3 [[stranska ploskev|stranske ploskve]]/[[oglišče]]) === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center"" ! ime ! slika ! razred telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! [[oglišče|oglišča]] (V) ! robovi (E) ! [[stranska ploskev|stranske ploskve]] (F) ! χ = V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[tetraeder]] | [[Slika:Tetrahedron.png|60px]] | R | 3&#124;2 3 | [[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3 | Tet | T<sub>d</sub> | W001 | U01 | K06 | 4 | 6 | 4 | 2 | 4{3} |- | [[tristrana prizma]] | [[Slika:Triangular prism.png|60px]] | P | 2 3&#124;2 | [[Slika:Triangular prism vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4 | Trip | D<sub>3h</sub> | -- | -- | -- | 6 | 9 | 5 | 2 | 2{3}+3{4} |- | [[prisekani tetraeder]] | [[Slika:Truncated tetrahedron.png|60px]] | A | 2 3&#124;3 | [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.6.6 | Tut | T<sub>d</sub> | W006 | U02 | K07 | 12 | 18 | 8 | 2 | 4{3}+4{6} |- | [[prisekana kocka]] | [[Slika:Truncated hexahedron.png|60px]] | A | 2 3&#124;4 | [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.8.8 | Tic | O<sub>h</sub> | W008 | U09 | K14 | 24 | 36 | 14 | 2 | 8{3}+6{8} |- | [[prisekani dodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecahedron.png|60px]] | A | 2 3&#124;5 | [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.10.10 | Tid | I<sub>h</sub> | W010 | U26 | K31 | 60 | 90 | 32 | 2 | 20{3}+12{10} |- | [[kocka]] | [[Slika:hexahedron.png|60px]] | R | 3&#124;2 4 | [[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]<BR>4.4.4 | Cube | O<sub>h</sub> | W003 | U06 | K11 | 8 | 12 | 6 | 2 | 6{4} |- | [[petstrana prizma]] | [[Slika:Pentagonal prism.png|60px]] | P | 2 5&#124;2 | [[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.5 | Pip | D<sub>5h</sub> | -- | U76 | K01 | 10 | 15 | 7 | 2 | 5{4}+2{5} |- | [[šeststrana prizma]] | [[Slika:Hexagonal prism.png|60px]] | P | 2 6&#124;2 | [[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.6 | Hip | D<sub>6h</sub> | -- | -- | -- | 12 | 18 | 8 | 2 | 6{4}+2{6} |- | [[osemstrana prizma]] | [[Slika:Octagonal prism.png|60px]] | P | 2 8&#124;2 | [[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]<BR>4.4.8 | Op | D<sub>8h</sub> | -- | -- | -- | 16 | 24 | 10 | 2 | 8{4}+2{8} |- | [[desetstrana prizma]] | [[Slika:Decagonal prism.png|60px]] | P | 2 10&#124;2 | [[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.10 | Dip | D<sub>10h</sub> | -- | -- | -- | 20 | 30 | 12 | 2 | 10{4}+2{10} |- | [[dvanajststrana prizma]] | [[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]] | P | 2 12&#124;2 | [[Slika:Dodecagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.12 | Twip | D<sub>12h</sub> | -- | -- | -- | 24 | 36 | 14 | 2 | 12{4}+2{12} |- | [[prisekani oktaeder]] | [[Slika:Truncated octahedron.png|60px]] | A | 2 4&#124;3 | [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.6 | Toe | O<sub>h</sub> | W007 | U08 | K13 | 24 | 36 | 14 | 2 | 6{4}+8{6} |- | [[prisekani kubooktaeder|veliki rombikubooktaeder]] | [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|60px]] | A | 2 3 4&#124; | [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.8 | Girco | O<sub>h</sub> | W015 | U11 | K16 | 48 | 72 | 26 | 2 | 12{4}+8{6}+6{8} |- | [[Prisekani ikozidodekaeder|veliki rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|60px]] | A | 2 3 5&#124; | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.10 | Grid | I<sub>h</sub> | W016 | U28 | K33 | 120 | 180 | 62 | 2 | 30{4}+20{6}+12{10} |- | [[dodekaeder]] | [[Slika:Dodecahedron.png|60px]] | R | 3&#124;2 5 | [[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.5.5 | Doe | I<sub>h</sub> | W005 | U23 | K28 | 20 | 30 | 12 | 2 | 12{5} |- | [[prisekani ikozaeder]] | [[Slika:Truncated icosahedron.png|60px]] | A | 2 5&#124;3 | [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.6.6 | Ti | I<sub>h</sub> | W009 | U25 | K30 | 60 | 90 | 32 | 2 | 12{5}+20{6} |} === Konveksne oblike (4 stranske ploskve/oglišče) === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ = V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[oktaeder]] | [[Slika:Octahedron.png|60px]] | R | 4&#124;2 3 | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3 | Oct | O<sub>h</sub> | W002 | U05 | K10 | 6 | 12 | 8 | 2 | 8{3} |- | [[kvadratna antiprizma]] | [[Slika:Square antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 4 | [[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.4 | Squap | D<sub>4d</sub> | -- | -- | -- | 8 | 16 | 10 | 2 | 8{3}+2{4} |- | [[petstrana antiprizma]] | [[Slika:Pentagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 5 | [[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.5 | Pap | D<sub>5d</sub> | -- | U77 | K02 | 10 | 20 | 12 | 2 | 10{3}+2{5} |- | [[šeststrana antiprizma]] | [[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 6 | [[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.6 | Hap | D<sub>6d</sub> | -- | -- | -- | 12 | 24 | 14 | 2 | 12{3}+2{6} |- | [[osemstrana antiprizma]] | [[Slika:Octagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 8 | [[Slika:Octagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.8 | Oap | D<sub>8d</sub> | -- | -- | -- | 16 | 32 | 18 | 2 | 16{3}+2{8} |- | [[desetstrana antiprizma]] | [[Slika:Decagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 10 | [[Slika:Decagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.10 | Dap | D<sub>10d</sub> | -- | -- | -- | 20 | 40 | 22 | 2 | 20{3}+2{10} |- | [[dvanajststrana antiprizma]] | [[Slika:Dodecagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 12 | [[Slika:Dodecagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.12 | Twap | D<sub>12d</sub> | -- | -- | -- | 24 | 48 | 26 | 2 | 24{3}+2{12} |- | [[kubooktaeder]] | [[Slika:Cuboctahedron.png|60px]] | A | 2&#124;3 4 | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.3.4 | Co | O<sub>h</sub> | W011 | U07 | K12 | 12 | 24 | 14 | 2 | 8{3}+6{4} |- | [[mali rombikubooktaeder]] | [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|60px]] | A | 3 4&#124;2 | [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4.4 | Sirco | O<sub>h</sub> | W013 | U10 | K15 | 24 | 48 | 26 | 2 | 8{3}+(6+12){4} |- | [[mali rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|60px]] | A | 3 5&#124;2 | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.5.4 | Srid | I<sub>h</sub> | W014 | U27 | K32 | 60 | 120 | 62 | 2 | 20{3}+30{4}+12{5} |- | [[ikozidodekaeder]] | [[Slika:Icosidodecahedron.png|60px]] | A | 2&#124;3 5 | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.5.3.5 | Id | I<sub>h</sub> | W012 | U24 | K29 | 30 | 60 | 32 | 2 | 20{3}+12{5} |} === Konveksne oblike (5 stranskih ploskev/oglišče) === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ=V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[ikozaeder]] | [[Slika:Icosahedron.png|60px]] | R | 5&#124;2 3 | [[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.3 | Ike | I<sub>h</sub> | W004 | U22 | K27 | 12 | 30 | 20 | 2 | 20{3} |- | [[prirezana kocka]] | [[Slika:Snub hexahedron.png|60px]] | A | &#124;2 3 4 | [[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.4 | Snic | O | W017 | U12 | K17 | 24 | 60 | 38 | 2 | (8+24){3}+6{4} |- | [[prirezani dodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|60px]] | A | &#124;2 3 5 | [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.5 | Snid | I | W018 | U29 | K34 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{5} |} === Nekonveksne oblike s konveksnimi stranskimi ploskvami === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) !χ = V-E+F ! tip stranskih ploskev |- | [[oktahemioktaeder]] | [[Slika:Octahemioctahedron_3-color.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;3 | [[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3 | Oho | T<sub>d</sub> | W068 | U03 | K08 | 12 | 24 | 12 | 0 | 8{3}+4{6} |- | [[tetrahemiheksaeder]] | [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;2 | [[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3 | Thah | T<sub>d</sub> | W067 | U04 | K09 | 6 | 12 | 7 | 1 | 4{3}+3{4} |- | [[kubohemioktaeder]] | [[Slika:Cubohemioctahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 4&#124;3 | [[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.4 | Cho | O<sub>h</sub> | W078 | U15 | K20 | 12 | 24 | 10 | -2 | 6{4}+4{6} |- | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|60px]] | R+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 5 | [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(5.5.5.5.5)/<SUB>2</SUB> | Gad | I<sub>h</sub> | W021 | U35 | K40 | 12 | 30 | 12 | -6 | 12{5} |- | [[veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great icosahedron.png|60px]] | R+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 3 | [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(3.3.3.3.3)/<SUB>2</SUB> | Gike | I<sub>h</sub> | W041 | U53 | K58 | 12 | 30 | 20 | 2 | 20{3} |- | [[veliki ditrigonalni ikozaeder]] | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 5 | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(5.3.5.3.5.3)/<SUB>2</SUB> | Gidtid | I<sub>h</sub> | W087 | U47 | K52 | 20 | 60 | 32 | -8 | 20{3}+12{5} |- | [[mali rombiheksaeder]] | [[Slika:Small rhombihexahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2 4&#124; | [[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.8.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.8 | Sroh | O<sub>h</sub> | W086 | U18 | K23 | 24 | 48 | 18 | -6 | 12{4}+6{8} |- | [[mali kubikubooktaeder]] | [[Slika:Small cubicuboctahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4&#124;4 | [[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR>8.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.8.4 | Socco | O<sub>h</sub> | W069 | U13 | K18 | 24 | 48 | 20 | -4 | 8{3}+6{4}+6{8} |- | [[nekonveksen veliki rombikubooktaeder]] | [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4&#124;2 | [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4 | Querco | O<sub>h</sub> | W085 | U17 | K22 | 24 | 48 | 26 | 2 | 8{3}+(6+12){4} |- | [[mali dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5&#124;5 | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.10.5 | Sidhid | I<sub>h</sub> | W091 | U51 | K56 | 30 | 60 | 18 | -12 | 12{5}+6{10} |- | [[veliki dodekahemiikozaeder]] | [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5&#124;3 | [[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.6.5 | Gidhei | I<sub>h</sub> | W102 | U65 | K70 | 30 | 60 | 22 | -8 | 12{5}+10{6} |- | [[mali ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;5 | [[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.3 | Seihid | I<sub>h</sub> | W089 | U49 | K54 | 30 | 60 | 26 | -4 | 20{3}+6{10} |- | [[mali dodekikozaeder]] | [[Slika:Small dodecicosahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 5&#124; | [[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.6.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB> | Siddy | I<sub>h</sub> | W090 | U50 | K55 | 60 | 120 | 32 | -28 | 20{6}+12{10} |- | [[mali rombidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombidodecahedron.png|60px]] | C+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124; | [[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.4.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | Sird | I<sub>h</sub> | W074 | U39 | K44 | 60 | 120 | 42 | -18 | 30{4}+12{10} |- | [[mali dodekikozidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;5 | [[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.5 | Saddid | I<sub>h</sub> | W072 | U33 | K38 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{5}+12{10} |- | [[rombikozaeder]] | [[Slika:Rhombicosahedron.png|60px]] | C+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124; | [[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.4.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | Ri | I<sub>h</sub> | W096 | U56 | K61 | 60 | 120 | 50 | -10 | 30{4}+20{6} |} === Nekonveksne prizmatične oblike === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ = V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[pentagramska prizma]] | [[Slika:Pentagrammic prism.png|60px]] | P+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 | [[Slika:Pentagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4 | Stip | D<sub>5h</sub> | -- | U78 | K03 | 10 | 15 | 7 | 2 | 5{4}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[heptagramska prizma (7/3)]] | [[Slika:Heptagrammic prism 7-3.png|60px]] | P+ | 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;2 | [[Slika:Septagrammic prism-3-7 vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.4 | Giship | D<sub>7h</sub> | -- | -- | -- | 14 | 21 | 9 | 2 | 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[heptagramska prizma (7/2)]] | [[Slika:Heptagrammic prism 7-2.png|60px]] | P+ | 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 | [[Slika:Septagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4 | Ship | D<sub>7h</sub> | -- | -- | -- | 14 | 21 | 9 | 2 | 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[pentagramska antiprizma]] | [[Slika:Pentagrammic antiprism.png|60px]] | P+ | &#124;2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Pentagrammic antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.3.3 | Stap | D<sub>5h</sub> | -- | U79 | K04 | 10 | 20 | 12 | 2 | 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[pentagramska križna antiprizma]] | [[Slika:Pentagrammic crossed antiprism.png|60px]] | P+ | &#124;2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Pentagrammic crossed-antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.3 | Starp | D<sub>5d</sub> | -- | U80 | K05 | 10 | 20 | 12 | 2 | 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |} === Druge nekonveksne oblike z nekonveksnimi stranskimi ploskvami === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča ! robovi ! stranske ploskve ! χ ! tip stranske ploskve |- |- | [[mali zvezdni dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|60px]] | R+ | 5&#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>5</SUP> | Sissid | I<sub>h</sub> | W020 | U34 | K39 | 12 | 30 | 12 | -6 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki zvezdni dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|60px]] | R+ | 3&#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>3</SUP> | Gissid | I<sub>h</sub> | W022 | U52 | K57 | 20 | 30 | 12 | 2 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[Ditrigonalni dodecadodecaeder]] | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5 | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.5)<SUP>3</SUP> | Ditdid | I<sub>h</sub> | W080 | U41 | K46 | 20 | 60 | 24 | -16 | 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[Small ditrigonal icosidodecahedron]] | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>3</SUP> | Sidtid | I<sub>h</sub> | W070 | U30 | K35 | 20 | 60 | 32 | -8 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[zvezdni prisekani heksaeder]] | [[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|60px]] | S+ | 2 3&#124;<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Quith | O<sub>h</sub> | W092 | U19 | K24 | 24 | 36 | 14 | 2 | 8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki rombiheksaeder]] | [[Slika:Great rhombihexahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2&#124; | [[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>5</SUB> | Groh | O<sub>h</sub> | W103 | U21 | K26 | 24 | 48 | 18 | -6 | 12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki kubikubooktaeder]] | [[Slika:Great cubicuboctahedron.png|60px]] | S+ | 3 4&#124;<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4 | Gocco | O<sub>h</sub> | W077 | U14 | K19 | 24 | 48 | 20 | -4 | 8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Gidhid | I<sub>h</sub> | W107 | U70 | K75 | 30 | 60 | 18 | -12 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[mali dodekahemiikozaeder]] | [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 | [[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Sidhei | I<sub>h</sub> | W100 | U62 | K67 | 30 | 60 | 22 | -8 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6} |- | [[dodekadodekaeder]] | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | 2&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5 | [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.5)<SUP>2</SUP> | Did | I<sub>h</sub> | W073 | U36 | K41 | 30 | 60 | 24 | -6 | 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Geihid | I<sub>h</sub> | W106 | U71 | K76 | 30 | 60 | 26 | -4 | 20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | 2&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>2</SUP> | Gid | I<sub>h</sub> | W094 | U54 | K59 | 30 | 60 | 32 | 2 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[kubiprirezan kubooktaeder]] | [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 4&#124; | [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.8 | Cotco | O<sub>h</sub> | W079 | U16 | K21 | 48 | 72 | 20 | -4 | 8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki prirezan kubooktaeder]] | [[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3&#124; | [[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6 | Quitco | O<sub>h</sub> | W093 | U20 | K25 | 48 | 72 | 26 | 2 | 12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[prirezan veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great truncated dodecahedron.png|60px]] | S+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;5 | [[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.10.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Tigid | I<sub>h</sub> | W075 | U37 | K42 | 60 | 90 | 24 | -6 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10} |- | [[mali zvezdni prirezan dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|60px]] | S+ | 2 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5 | Quitsissid | I<sub>h</sub> | W097 | U58 | K63 | 60 | 90 | 24 | -6 | 12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki zvezdni prirezan dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|60px]] | S+ | 2 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Quitgissid | I<sub>h</sub> | W104 | U66 | K71 | 60 | 90 | 32 | 2 | 20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[prirezan veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great truncated icosahedron.png|60px]] | S+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 | [[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Tiggy | I<sub>h</sub> | W095 | U55 | K60 | 60 | 90 | 32 | 2 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- | [[veliki dodekikozaeder]] | [[Slika:Great dodecicosahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124; | [[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB> | Giddy | I<sub>h</sub> | W101 | U63 | K68 | 60 | 120 | 32 | -28 | 20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki rombidodekaeder]] | [[Slika:Great rhombidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2&#124; | [[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB> | Gird | I<sub>h</sub> | W109 | U73 | K78 | 60 | 120 | 42 | -18 | 30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[ikozidodekadodekaeder]] | [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5&#124;3 | [[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5 | Ided | I<sub>h</sub> | W083 | U44 | K49 | 60 | 120 | 44 | -16 | 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- | [[veliki ikozikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;3 | [[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.5 | Giid | I<sub>h</sub> | W088 | U48 | K53 | 60 | 120 | 52 | -8 | 20{3}+12{5}+20{6} |- | [[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3&#124;5 | [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.10.3 | Sidditdid | I<sub>h</sub> | W082 | U43 | K48 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{<SUP>;5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10} |- | [[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | 3 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5 | Gidditdid | I<sub>h</sub> | W081 | U42 | K47 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Gaddid | I<sub>h</sub> | W099 | U61 | K66 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[mali ikoziikozidodekaeder]] | [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;3 | [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3 | Siid | I<sub>h</sub> | W071 | U31 | K36 | 60 | 120 | 52 | -8 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- | [[rombidodekadodekaeder]] | [[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;2 | [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.5 | Raded | I<sub>h</sub> | W076 | U38 | K43 | 60 | 120 | 54 | -6 | 30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[nekonveksen veliki rombiikozaeder]] | [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3&#124;2 | [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3 | Qrid | I<sub>h</sub> | W105 | U67 | K72 | 60 | 120 | 62 | 2 | 20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[zvrnjeni dodekadodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5 | [[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.5 | Siddid | I | W111 | U40 | K45 | 60 | 150 | 84 | -6 | 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[obrnjeni zvrnjeni dodekadodekaeder]] | [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5 | [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.5 | Isdid | I | W114 | U60 | K65 | 60 | 150 | 84 | -6 | 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki zvrnjeni ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Gosid | I | W116 | U57 | K62 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki obrnjeni zvrnjeni ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3 | [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | Gisid | I | W113 | U69 | K74 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki retrozvrnjeni ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 | [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB> | Girsid | I | W117 | U74 | K79 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki zvrnjeni dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Gisdid | I | W115 | U64 | K69 | 60 | 180 | 104 | -16 | (20+60){3}+(12+12){<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[zvrnjeni ikozidodekadodekaeder]] | [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5 | [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.5.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | Sided | I | W112 | U46 | K51 | 60 | 180 | 104 | -16 | (20+60){3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[mali zvrnjeni ikoziikozidodekaeder]] | [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 3 | [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Seside | I<sub>h</sub> | W110 | U32 | K37 | 60 | 180 | 112 | -8 | (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[mali retrozvrnjeni ikoziikozidodekaeder]] | [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>)/<SUB>2</SUB> | Sirsid | I<sub>h</sub> | W118 | U72 | K77 | 60 | 180 | 112 | -8 | (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki dirombikozododekaeder]] | [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3.<BR> 4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB></SMALL> | Gidrid | I<sub>h</sub> | W119 | U75 | K80 | 60 | 240 | 124 | -56 | 40{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[ikoziprisekani dodekadodekaeder]] | [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5&#124; | [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.10 | Idtid | I<sub>h</sub> | W084 | U45 | K50 | 120 | 180 | 44 | -16 | 20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[prisekani dodekadodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5&#124; | [[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.10 | Quitdid | I<sub>h</sub> | W098 | U59 | K64 | 120 | 180 | 54 | -6 | 30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki prisekani ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3&#124; | [[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6 | Gaquatid | I<sub>h</sub> | W108 | U68 | K73 | 120 | 180 | 62 | 2 | 30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |} === Posebni primer === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ =V-E+F ! tip stranskih ploskev |- | [[veliki zvrnjeni dirhombidodekaeder]]<BR>Skillingova oblika | [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron.png|60px]] | S++ | &#124; (3/2) 5/3 (3) 5/2 | [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3.3.3.4. <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4)/<SUB>2</SUB></SMALL> | Gidisdrid | I<sub>h</sub> | -- | -- | -- | 60 | 240 (*1) | 204 | 24 | 120{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |} <small>Pojasnila: * W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919) :za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119 ** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih ** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre ** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu) ** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 - K80) </small> * χ je [[Eulerjeva karakteristika]] * razred telesa je lahko ** R = 5 za [[platonsko telo|platonska telesa]] ** R+ = 4 so [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] ** A =13 so [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]] ** C+ = 14 so nekonveksni poliedri s samo konveksnimi stranskimi ploskvami (vsi ti uniformni poliedri imajo stranske ploskve, ki se medsebojno sekajo) ** S+ = 39 so nekonveksni poliedri s [[kompleksni mnogokotnik|kompleksnimi]] ([[zvezdasti mnogokotnik]]) stranskimi ploskvami ** P pomeni neskončno skupino pravilnih konveksnih [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]] ** P+ pomeni neskončno skupino nekonveksnih prizem in antiprizem ** T = 11 [[ravnina|ravninska]] [[teselacija]] == Zunanje povezave == * [http://www.software3d.com/Stella.php Navigator po poliedrih (Stella)] {{ikona en}} * [http://paulbourke.net/geometry/polyhedra/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} * {{MathWorld|urlname=UniformPolyhedron|title=Uniform Polyhedron}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Uniformni poliedri]] [[Kategorija:Matematični seznami]] qi1qwjnrzgepctzauoqzasl1iiqo4k8 6768781 6768560 2026-10-23T07:55:50Z Д.Ильин 115952 6768781 wikitext text/x-wiki '''Seznam uniformnih poliedrov''' vsebuje * vseh 75 neprizmatičnih uniformnih poliedrov * nekaj predstavnikov neskončne množice [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]] * posebni primer poliedra: [[Skillingova oblika]] s prekrivajočimi se robovi Na seznamu pa ni * 40 potencialno uniformnih poliedrov z izrojenimi oblikami oglišč, ki pa imajo prekrivajoče se robove * 11 uniformnih poploščenj s konveksnimi ploskvami * 14 uniformnih poploščenj z nekoveksnimi ploskvami * neskončna množica uniformnih poploščenj v hiperbolični ravnini == Seznam uniformnih poliedrov == Konveksni uniformni poliedri so našteti po stopnjah [[konfiguracija oglišča|konfiguracije oglišč]] od 3 stranskih ploskev na eno oglišče in v rastočem redu števila stranic stranskih ploskev. Ta urejenost omogoča prikaz topoloških podobnosti. === Konveksne oblike (3 [[stranska ploskev|stranske ploskve]]/[[oglišče]]) === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center"" ! ime ! slika ! razred telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! [[oglišče|oglišča]] (V) ! robovi (E) ! [[stranska ploskev|stranske ploskve]] (F) ! χ = V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[tetraeder]] | [[Slika:Tetrahedron.png|60px]] | R | 3&#124;2 3 | [[Slika:Tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3 | Tet | T<sub>d</sub> | W001 | U01 | K06 | 4 | 6 | 4 | 2 | 4{3} |- | [[tristrana prizma]] | [[Slika:Triangular prism.png|60px]] | P | 2 3&#124;2 | [[Slika:Triangular prism vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4 | Trip | D<sub>3h</sub> | -- | -- | -- | 6 | 9 | 5 | 2 | 2{3}+3{4} |- | [[prisekani tetraeder]] | [[Slika:Truncated tetrahedron.png|60px]] | A | 2 3&#124;3 | [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.6.6 | Tut | T<sub>d</sub> | W006 | U02 | K07 | 12 | 18 | 8 | 2 | 4{3}+4{6} |- | [[prisekana kocka]] | [[Slika:Truncated hexahedron.png|60px]] | A | 2 3&#124;4 | [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.8.8 | Tic | O<sub>h</sub> | W008 | U09 | K14 | 24 | 36 | 14 | 2 | 8{3}+6{8} |- | [[prisekani dodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecahedron.png|60px]] | A | 2 3&#124;5 | [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.10.10 | Tid | I<sub>h</sub> | W010 | U26 | K31 | 60 | 90 | 32 | 2 | 20{3}+12{10} |- | [[kocka]] | [[Slika:hexahedron.png|60px]] | R | 3&#124;2 4 | [[Slika:Cube vertfig svg.svg|50px]]<BR>4.4.4 | Cube | O<sub>h</sub> | W003 | U06 | K11 | 8 | 12 | 6 | 2 | 6{4} |- | [[petstrana prizma]] | [[Slika:Pentagonal prism.png|60px]] | P | 2 5&#124;2 | [[Slika:Pentagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.5 | Pip | D<sub>5h</sub> | -- | U76 | K01 | 10 | 15 | 7 | 2 | 5{4}+2{5} |- | [[šeststrana prizma]] | [[Slika:Hexagonal prism.png|60px]] | P | 2 6&#124;2 | [[Slika:Hexagonal prism vertfig.png|50px]]<BR>4.4.6 | Hip | D<sub>6h</sub> | -- | -- | -- | 12 | 18 | 8 | 2 | 6{4}+2{6} |- | [[osemstrana prizma]] | [[Slika:Octagonal prism.png|60px]] | P | 2 8&#124;2 | [[Slika:Octagonal prism vertfig.svg|50px]]<BR>4.4.8 | Op | D<sub>8h</sub> | -- | -- | -- | 16 | 24 | 10 | 2 | 8{4}+2{8} |- | [[desetstrana prizma]] | [[Slika:Decagonal prism.png|60px]] | P | 2 10&#124;2 | [[Slika:Decagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.10 | Dip | D<sub>10h</sub> | -- | -- | -- | 20 | 30 | 12 | 2 | 10{4}+2{10} |- | [[dvanajststrana prizma]] | [[Slika:Dodecagonal prism.png|60px]] | P | 2 12&#124;2 | [[Slika:Dodecagonal prism vf.png|50px]]<BR>4.4.12 | Twip | D<sub>12h</sub> | -- | -- | -- | 24 | 36 | 14 | 2 | 12{4}+2{12} |- | [[prisekani oktaeder]] | [[Slika:Truncated octahedron.png|60px]] | A | 2 4&#124;3 | [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.6 | Toe | O<sub>h</sub> | W007 | U08 | K13 | 24 | 36 | 14 | 2 | 6{4}+8{6} |- | [[prisekani kubooktaeder|veliki rombikubooktaeder]] | [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|60px]] | A | 2 3 4&#124; | [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.8 | Girco | O<sub>h</sub> | W015 | U11 | K16 | 48 | 72 | 26 | 2 | 12{4}+8{6}+6{8} |- | [[Prisekani ikozidodekaeder|veliki rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|60px]] | A | 2 3 5&#124; | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.6.10 | Grid | I<sub>h</sub> | W016 | U28 | K33 | 120 | 180 | 62 | 2 | 30{4}+20{6}+12{10} |- | [[dodekaeder]] | [[Slika:Dodecahedron.png|60px]] | R | 3&#124;2 5 | [[Slika:Dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.5.5 | Doe | I<sub>h</sub> | W005 | U23 | K28 | 20 | 30 | 12 | 2 | 12{5} |- | [[prisekani ikozaeder]] | [[Slika:Truncated icosahedron.png|60px]] | A | 2 5&#124;3 | [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>5.6.6 | Ti | I<sub>h</sub> | W009 | U25 | K30 | 60 | 90 | 32 | 2 | 12{5}+20{6} |} === Konveksne oblike (4 stranske ploskve/oglišče) === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ = V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[oktaeder]] | [[Slika:Octahedron.png|60px]] | R | 4&#124;2 3 | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3 | Oct | O<sub>h</sub> | W002 | U05 | K10 | 6 | 12 | 8 | 2 | 8{3} |- | [[kvadratna antiprizma]] | [[Slika:Square antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 4 | [[Slika:Square antiprism vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.4 | Squap | D<sub>4d</sub> | -- | -- | -- | 8 | 16 | 10 | 2 | 8{3}+2{4} |- | [[petstrana antiprizma]] | [[Slika:Pentagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 5 | [[Slika:Pentagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.5 | Pap | D<sub>5d</sub> | -- | U77 | K02 | 10 | 20 | 12 | 2 | 10{3}+2{5} |- | [[šeststrana antiprizma]] | [[Slika:Hexagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 6 | [[Slika:Hexagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.6 | Hap | D<sub>6d</sub> | -- | -- | -- | 12 | 24 | 14 | 2 | 12{3}+2{6} |- | [[osemstrana antiprizma]] | [[Slika:Octagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 8 | [[Slika:Octagonal antiprism vertfig.png|50px]]<BR>3.3.3.8 | Oap | D<sub>8d</sub> | -- | -- | -- | 16 | 32 | 18 | 2 | 16{3}+2{8} |- | [[desetstrana antiprizma]] | [[Slika:Decagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 10 | [[Slika:Decagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.10 | Dap | D<sub>10d</sub> | -- | -- | -- | 20 | 40 | 22 | 2 | 20{3}+2{10} |- | [[dvanajststrana antiprizma]] | [[Slika:Dodecagonal antiprism.png|60px]] | P | &#124;2 2 12 | [[Slika:Dodecagonal antiprism vf.png|50px]]<BR>3.3.3.12 | Twap | D<sub>12d</sub> | -- | -- | -- | 24 | 48 | 26 | 2 | 24{3}+2{12} |- | [[kubooktaeder]] | [[Slika:Cuboctahedron.png|60px]] | A | 2&#124;3 4 | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.3.4 | Co | O<sub>h</sub> | W011 | U07 | K12 | 12 | 24 | 14 | 2 | 8{3}+6{4} |- | [[mali rombikubooktaeder]] | [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|60px]] | A | 3 4&#124;2 | [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.4.4 | Sirco | O<sub>h</sub> | W013 | U10 | K15 | 24 | 48 | 26 | 2 | 8{3}+(6+12){4} |- | [[mali rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|60px]] | A | 3 5&#124;2 | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.4.5.4 | Srid | I<sub>h</sub> | W014 | U27 | K32 | 60 | 120 | 62 | 2 | 20{3}+30{4}+12{5} |- | [[ikozidodekaeder]] | [[Slika:Icosidodecahedron.png|60px]] | A | 2&#124;3 5 | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.5.3.5 | Id | I<sub>h</sub> | W012 | U24 | K29 | 30 | 60 | 32 | 2 | 20{3}+12{5} |} === Konveksne oblike (5 stranskih ploskev/oglišče) === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ=V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[ikozaeder]] | [[Slika:Icosahedron.png|60px]] | R | 5&#124;2 3 | [[Slika:Icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.3 | Ike | I<sub>h</sub> | W004 | U22 | K27 | 12 | 30 | 20 | 2 | 20{3} |- | [[prirezana kocka]] | [[Slika:Snub hexahedron.png|60px]] | A | &#124;2 3 4 | [[Slika:Snub cube vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.4 | Snic | O | W017 | U12 | K17 | 24 | 60 | 38 | 2 | (8+24){3}+6{4} |- | [[prirezani dodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|60px]] | A | &#124;2 3 5 | [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>3.3.3.3.5 | Snid | I | W018 | U29 | K34 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{5} |} === Nekonveksne oblike s konveksnimi stranskimi ploskvami === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) !χ = V-E+F ! tip stranskih ploskev |- | [[oktahemioktaeder]] | [[Slika:Octahemioctahedron_3-color.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;3 | [[Slika:Octahemioctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3 | Oho | T<sub>d</sub> | W068 | U03 | K08 | 12 | 24 | 12 | 0 | 8{3}+4{6} |- | [[tetrahemiheksaeder]] | [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;2 | [[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3 | Thah | T<sub>d</sub> | W067 | U04 | K09 | 6 | 12 | 7 | 1 | 4{3}+3{4} |- | [[kubohemioktaeder]] | [[Slika:Cubohemioctahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 4&#124;3 | [[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.4 | Cho | O<sub>h</sub> | W078 | U15 | K20 | 12 | 24 | 10 | -2 | 6{4}+4{6} |- | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|60px]] | R+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 5 | [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(5.5.5.5.5)/<SUB>2</SUB> | Gad | I<sub>h</sub> | W021 | U35 | K40 | 12 | 30 | 12 | -6 | 12{5} |- | [[veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great icosahedron.png|60px]] | R+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 3 | [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(3.3.3.3.3)/<SUB>2</SUB> | Gike | I<sub>h</sub> | W041 | U53 | K58 | 12 | 30 | 20 | 2 | 20{3} |- | [[veliki ditrigonalni ikozaeder]] | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 5 | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(5.3.5.3.5.3)/<SUB>2</SUB> | Gidtid | I<sub>h</sub> | W087 | U47 | K52 | 20 | 60 | 32 | -8 | 20{3}+12{5} |- | [[mali rombiheksaeder]] | [[Slika:Small rhombihexahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2 4&#124; | [[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.8.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.8 | Sroh | O<sub>h</sub> | W086 | U18 | K23 | 24 | 48 | 18 | -6 | 12{4}+6{8} |- | [[mali kubikubooktaeder]] | [[Slika:Small cubicuboctahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4&#124;4 | [[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR>8.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.8.4 | Socco | O<sub>h</sub> | W069 | U13 | K18 | 24 | 48 | 20 | -4 | 8{3}+6{4}+6{8} |- | [[nekonveksen veliki rombikubooktaeder]] | [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4&#124;2 | [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR>4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4 | Querco | O<sub>h</sub> | W085 | U17 | K22 | 24 | 48 | 26 | 2 | 8{3}+(6+12){4} |- | [[mali dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5&#124;5 | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.10.5 | Sidhid | I<sub>h</sub> | W091 | U51 | K56 | 30 | 60 | 18 | -12 | 12{5}+6{10} |- | [[veliki dodekahemiikozaeder]] | [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB> 5&#124;3 | [[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>.6.5 | Gidhei | I<sub>h</sub> | W102 | U65 | K70 | 30 | 60 | 22 | -8 | 12{5}+10{6} |- | [[mali ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;5 | [[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.3 | Seihid | I<sub>h</sub> | W089 | U49 | K54 | 30 | 60 | 26 | -4 | 20{3}+6{10} |- | [[mali dodekikozaeder]] | [[Slika:Small dodecicosahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 5&#124; | [[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.6.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB> | Siddy | I<sub>h</sub> | W090 | U50 | K55 | 60 | 120 | 32 | -28 | 20{6}+12{10} |- | [[mali rombidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombidodecahedron.png|60px]] | C+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124; | [[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.4.<SUP>10</SUP>/<SUB>9</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | Sird | I<sub>h</sub> | W074 | U39 | K44 | 60 | 120 | 42 | -18 | 30{4}+12{10} |- | [[mali dodekikozidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;5 | [[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.10.5 | Saddid | I<sub>h</sub> | W072 | U33 | K38 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{5}+12{10} |- | [[rombikozaeder]] | [[Slika:Rhombicosahedron.png|60px]] | C+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124; | [[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.4.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | Ri | I<sub>h</sub> | W096 | U56 | K61 | 60 | 120 | 50 | -10 | 30{4}+20{6} |} === Nekonveksne prizmatične oblike === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ = V-E+F ! tip stranske ploskve |- | [[pentagramska prizma]] | [[Slika:Pentagrammic prism.png|60px]] | P+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 | [[Slika:Pentagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4 | Stip | D<sub>5h</sub> | -- | U78 | K03 | 10 | 15 | 7 | 2 | 5{4}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[heptagramska prizma (7/3)]] | [[Slika:Heptagrammic prism 7-3.png|60px]] | P+ | 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;2 | [[Slika:Septagrammic prism-3-7 vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.4 | Giship | D<sub>7h</sub> | -- | -- | -- | 14 | 21 | 9 | 2 | 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[heptagramska prizma (7/2)]] | [[Slika:Heptagrammic prism 7-2.png|60px]] | P+ | 2 <SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 | [[Slika:Septagrammic prism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.4 | Ship | D<sub>7h</sub> | -- | -- | -- | 14 | 21 | 9 | 2 | 7{4}+2{<SUP>7</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[pentagramska antiprizma]] | [[Slika:Pentagrammic antiprism.png|60px]] | P+ | &#124;2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Pentagrammic antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.3.3 | Stap | D<sub>5h</sub> | -- | U79 | K04 | 10 | 20 | 12 | 2 | 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[pentagramska križna antiprizma]] | [[Slika:Pentagrammic crossed antiprism.png|60px]] | P+ | &#124;2 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Pentagrammic crossed-antiprism vertfig.png|50px]]<BR><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.3 | Starp | D<sub>5d</sub> | -- | U80 | K05 | 10 | 20 | 12 | 2 | 10{3}+2{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |} === Druge nekonveksne oblike z nekonveksnimi stranskimi ploskvami === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča ! robovi ! stranske ploskve ! χ ! tip stranske ploskve |- |- | [[mali zvezdni dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|60px]] | R+ | 5&#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>5</SUP> | Sissid | I<sub>h</sub> | W020 | U34 | K39 | 12 | 30 | 12 | -6 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki zvezdni dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|60px]] | R+ | 3&#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)<SUP>3</SUP> | Gissid | I<sub>h</sub> | W022 | U52 | K57 | 20 | 30 | 12 | 2 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[Ditrigonalni dodecadodecaeder]] | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5 | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.5)<SUP>3</SUP> | Ditdid | I<sub>h</sub> | W080 | U41 | K46 | 20 | 60 | 24 | -16 | 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[Small ditrigonal icosidodecahedron]] | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>3</SUP> | Sidtid | I<sub>h</sub> | W070 | U30 | K35 | 20 | 60 | 32 | -8 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[zvezdni prisekani heksaeder]] | [[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|60px]] | S+ | 2 3&#124;<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Quith | O<sub>h</sub> | W092 | U19 | K24 | 24 | 36 | 14 | 2 | 8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki rombiheksaeder]] | [[Slika:Great rhombihexahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 2&#124; | [[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>8</SUP>/<SUB>5</SUB> | Groh | O<sub>h</sub> | W103 | U21 | K26 | 24 | 48 | 18 | -6 | 12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki kubikubooktaeder]] | [[Slika:Great cubicuboctahedron.png|60px]] | S+ | 3 4&#124;<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4 | Gocco | O<sub>h</sub> | W077 | U14 | K19 | 24 | 48 | 20 | -4 | 8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Gidhid | I<sub>h</sub> | W107 | U70 | K75 | 30 | 60 | 18 | -12 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[mali dodekahemiikozaeder]] | [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 | [[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Sidhei | I<sub>h</sub> | W100 | U62 | K67 | 30 | 60 | 22 | -8 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6} |- | [[dodekadodekaeder]] | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | 2&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5 | [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.5)<SUP>2</SUP> | Did | I<sub>h</sub> | W073 | U36 | K41 | 30 | 60 | 24 | -6 | 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Geihid | I<sub>h</sub> | W106 | U71 | K76 | 30 | 60 | 26 | -4 | 20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | 2&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3)<SUP>2</SUP> | Gid | I<sub>h</sub> | W094 | U54 | K59 | 30 | 60 | 32 | 2 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[kubiprirezan kubooktaeder]] | [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 4&#124; | [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.8 | Cotco | O<sub>h</sub> | W079 | U16 | K21 | 48 | 72 | 20 | -4 | 8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki prirezan kubooktaeder]] | [[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3&#124; | [[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6 | Quitco | O<sub>h</sub> | W093 | U20 | K25 | 48 | 72 | 26 | 2 | 12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[prirezan veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great truncated dodecahedron.png|60px]] | S+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;5 | [[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.10.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Tigid | I<sub>h</sub> | W075 | U37 | K42 | 60 | 90 | 24 | -6 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10} |- | [[mali zvezdni prirezan dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|60px]] | S+ | 2 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5 | Quitsissid | I<sub>h</sub> | W097 | U58 | K63 | 60 | 90 | 24 | -6 | 12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki zvezdni prirezan dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|60px]] | S+ | 2 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Quitgissid | I<sub>h</sub> | W104 | U66 | K71 | 60 | 90 | 32 | 2 | 20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[prirezan veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great truncated icosahedron.png|60px]] | S+ | 2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 | [[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Tiggy | I<sub>h</sub> | W095 | U55 | K60 | 60 | 90 | 32 | 2 | 12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- | [[veliki dodekikozaeder]] | [[Slika:Great dodecicosahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124; | [[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>6</SUP>/<SUB>5</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB> | Giddy | I<sub>h</sub> | W101 | U63 | K68 | 60 | 120 | 32 | -28 | 20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki rombidodekaeder]] | [[Slika:Great rhombidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2&#124; | [[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>7</SUB> | Gird | I<sub>h</sub> | W109 | U73 | K78 | 60 | 120 | 42 | -18 | 30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[ikozidodekadodekaeder]] | [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 5&#124;3 | [[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5 | Ided | I<sub>h</sub> | W083 | U44 | K49 | 60 | 120 | 44 | -16 | 12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- | [[veliki ikozikozidodekaeder]] | [[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|60px]] | C+ | <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;3 | [[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.5 | Giid | I<sub>h</sub> | W088 | U48 | K53 | 60 | 120 | 52 | -8 | 20{3}+12{5}+20{6} |- | [[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3&#124;5 | [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>10.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.10.3 | Sidditdid | I<sub>h</sub> | W082 | U43 | K48 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{<SUP>;5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10} |- | [[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | 3 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.5 | Gidditdid | I<sub>h</sub> | W081 | U42 | K47 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.3 | Gaddid | I<sub>h</sub> | W099 | U61 | K66 | 60 | 120 | 44 | -16 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[mali ikoziikozidodekaeder]] | [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3&#124;3 | [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.6.3 | Siid | I<sub>h</sub> | W071 | U31 | K36 | 60 | 120 | 52 | -8 | 20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- | [[rombidodekadodekaeder]] | [[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;2 | [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.5 | Raded | I<sub>h</sub> | W076 | U38 | K43 | 60 | 120 | 54 | -6 | 30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[nekonveksen veliki rombiikozaeder]] | [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3&#124;2 | [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3 | Qrid | I<sub>h</sub> | W105 | U67 | K72 | 60 | 120 | 62 | 2 | 20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[zvrnjeni dodekadodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 5 | [[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.3.5 | Siddid | I | W111 | U40 | K45 | 60 | 150 | 84 | -6 | 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[obrnjeni zvrnjeni dodekadodekaeder]] | [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5 | [[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.3.5 | Isdid | I | W114 | U60 | K65 | 60 | 150 | 84 | -6 | 60{3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki zvrnjeni ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;2 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Gosid | I | W116 | U57 | K62 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki obrnjeni zvrnjeni ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3 | [[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | Gisid | I | W113 | U69 | K74 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki retrozvrnjeni ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 | [[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>4</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB> | Girsid | I | W117 | U74 | K79 | 60 | 150 | 92 | 2 | (20+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki zvrnjeni dodeciikozidodekaeder]] | [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 | [[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>3</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.3.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Gisdid | I | W115 | U64 | K69 | 60 | 180 | 104 | -16 | (20+60){3}+(12+12){<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[zvrnjeni ikozidodekadodekaeder]] | [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5 | [[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3.<SUP>3</SUP>.5.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> | Sided | I | W112 | U46 | K51 | 60 | 180 | 104 | -16 | (20+60){3}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[mali zvrnjeni ikoziikozidodekaeder]] | [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> 3 3 | [[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | Seside | I<sub>h</sub> | W110 | U32 | K37 | 60 | 180 | 112 | -8 | (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[mali retrozvrnjeni ikoziikozidodekaeder]] | [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR>(3<SUP>5</SUP>.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>)/<SUB>2</SUB> | Sirsid | I<sub>h</sub> | W118 | U72 | K77 | 60 | 180 | 112 | -8 | (40+60){3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[veliki dirombikozododekaeder]] | [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|60px]] | S+ | &#124;<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB> | [[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(4.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.3.<BR> 4.<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>)/<SUB>2</SUB></SMALL> | Gidrid | I<sub>h</sub> | W119 | U75 | K80 | 60 | 240 | 124 | -56 | 40{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |- | [[ikoziprisekani dodekadodekaeder]] | [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 3 5&#124; | [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.10 | Idtid | I<sub>h</sub> | W084 | U45 | K50 | 120 | 180 | 44 | -16 | 20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[prisekani dodekadodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 5&#124; | [[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.10 | Quitdid | I<sub>h</sub> | W098 | U59 | K64 | 120 | 180 | 54 | -6 | 30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |- | [[veliki prisekani ikozidodekaeder]] | [[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|60px]] | S+ | <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB> 2 3&#124; | [[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.6 | Gaquatid | I<sub>h</sub> | W108 | U68 | K73 | 120 | 180 | 62 | 2 | 30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} |} === Posebni primer === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! ime ! slika ! razred<BR>telesa ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|konfiguracija oglišč]] ! [[Bowersova okrajšava]] ! [[grupa simetrije|grupa simetrije]] ! W# ! U# ! K# ! oglišča (V) ! robovi (E) ! stranske ploskve (F) ! χ =V-E+F ! tip stranskih ploskev |- | [[veliki zvrnjeni dirhombidodekaeder]]<BR>Skillingova oblika | [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron.png|60px]] | S++ | &#124; (3/2) 5/3 (3) 5/2 | [[Slika:Great disnub dirhombidodecahedron vertfig.png|50px]]<BR><SMALL>(<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>.4.3.3.3.4. <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.4.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.<SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>.4)/<SUB>2</SUB></SMALL> | Gidisdrid | I<sub>h</sub> | -- | -- | -- | 60 | 240 (*1) | 204 | 24 | 120{3}+60{4}+24{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} |} <small>Pojasnila: * W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919) :za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119 ** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih ** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre ** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu) ** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 - K80) </small> * χ je [[Eulerjeva karakteristika]] * razred telesa je lahko ** R = 5 za [[platonsko telo|platonska telesa]] ** R+ = 4 so [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] ** A =13 so [[arhimedsko telo|arhimedska telesa]] ** C+ = 14 so nekonveksni poliedri s samo konveksnimi stranskimi ploskvami (vsi ti uniformni poliedri imajo stranske ploskve, ki se medsebojno sekajo) ** S+ = 39 so nekonveksni poliedri s [[kompleksni mnogokotnik|kompleksnimi]] ([[zvezdasti mnogokotnik]]) stranskimi ploskvami ** P pomeni neskončno skupino pravilnih konveksnih [[prizma|prizem]] in [[antiprizma|antiprizem]] ** P+ pomeni neskončno skupino nekonveksnih prizem in antiprizem ** T = 11 [[ravnina|ravninska]] [[teselacija]] == Zunanje povezave == * [http://www.software3d.com/Stella.php Navigator po poliedrih (Stella)] {{ikona en}} * [http://paulbourke.net/geometry/polyhedra/ Uniformni poliedri] {{ikona en}} * {{MathWorld|urlname=UniformPolyhedron|title=Uniform Polyhedron}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Uniformni poliedri]] [[Kategorija:Matematični seznami]] tn33mpwz4objxi4db75i9gzz5ucsf1b Ribarič 0 305439 6768700 6753382 2026-10-22T21:23:13Z ~2026-44996-51 264415 6768700 wikitext text/x-wiki '''Ribarič''' [ríbarič] je [[priimek]] več znanih [[Slovenke|Slovenk]] in [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960), ekologinja, političarka, predavateljica * [[Elvis Ribarič]] (*1972), nogometaš * [[Irina Milisav Ribarič]], profesorica ZF UL * [[Lea Ribarič]] (1974&ndash;1994), alpska smučarka * [[Marijan Ribarič]] (1932&ndash;2022), fizik, matematik, univerzitetni profesor, zaslužni član [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] * [[Mateja Ribarič]], kustosinja Šolskega muzeja * [[Miha Ribarič]] (1934&ndash;2026), pravnik, politolog, svetovalec, univ. prof. * [[Miho Ribarič]] (1895&ndash;1976), profesor * [[Neža Ribarič]], eksperimentalna fizikčarka delcev, dvigovalka uteži * [[Primož Ribarič]], ''meteorolog, ekolog'' * [[Samo Ribarič]], medicinec patofiziolog, univerzitetni profesor MF * [[Slobodan Ribarič]] * [[Vera Ribarič]], igralka hazene po 1. svetovni vojni * [[Vladimir Ribarič]] (1928&ndash;2002), geofizik, seizmolog, univerzitetni profesor, poljudni publicist == Glej tudi == * [[Josip Ribarić]] (1880&ndash;1954), hrvaški filolog, jezikoslovec, dialektolog * priimka [[Ribič (priimek)|Ribič]] in [[Ribičič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] s8wc0acpksxgc4ob1mamo43k27n8ygn 6768701 6768700 2026-10-22T21:26:16Z ~2026-44996-51 264415 6768701 wikitext text/x-wiki '''Ribarič''' [ríbarič] je [[priimek]] več znanih [[Slovenke|Slovenk]] in [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960), ekologinja, političarka, predavateljica * [[Elvis Ribarič]] (*1972), nogometaš * [[Irina Milisav Ribarič]], profesorica ZF UL * [[Lea Ribarič]] (1974&ndash;1994), alpska smučarka * [[Marijan Ribarič]] (1932&ndash;2022), fizik, matematik, univerzitetni profesor, zaslužni član [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] * [[Mateja Ribarič]], kustosinja Šolskega muzeja * [[Miha Ribarič]] (1934&ndash;2026), pravnik, politolog, svetovalec, univ. prof. * [[Miho Ribarič]] (1895&ndash;1976), profesor * [[Mitja Ribarič]] (1959–2023), geolog, direktor ... * [[Neža Ribarič]], eksperimentalna fizikčarka delcev, dvigovalka uteži * [[Primož Ribarič]], ''meteorolog, ekolog'' * [[Samo Ribarič]], medicinec patofiziolog, univerzitetni profesor MF * [[Slobodan Ribarič]] * [[Vera Ribarič]], igralka hazene po 1. svetovni vojni * [[Vladimir Ribarič]] (1928&ndash;2002), geofizik, seizmolog, univerzitetni profesor, poljudni publicist == Glej tudi == * [[Josip Ribarić]] (1880&ndash;1954), hrvaški filolog, jezikoslovec, dialektolog * priimka [[Ribič (priimek)|Ribič]] in [[Ribičič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3idti6jpxfaqmvjbca8xe17u7yat0e7 6768702 6768701 2026-10-22T21:26:21Z VidicK01 193275 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-44996-51|~2026-44996-51]] ([[User talk:~2026-44996-51|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-45085-22|~2026-45085-22]] 6753382 wikitext text/x-wiki '''Ribarič''' [ríbarič] je [[priimek]] več znanih [[Slovenke|Slovenk]] in [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960), ekologinja, političarka, predavateljica * [[Elvis Ribarič]] (*1972), nogometaš * [[Irina Milisav Ribarič]], profesorica ZF UL * [[Lea Ribarič]] (1974&ndash;1994), alpska smučarka * [[Marijan Ribarič]] (1932&ndash;2022), fizik, matematik, univerzitetni profesor, zaslužni član [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] * [[Mateja Ribarič]], kustosinja Šolskega muzeja * [[Miha Ribarič]] (1934&ndash;2026), pravnik, politolog * [[Miho Ribarič]] (1895&ndash;1976), profesor * [[Neža Ribarič]], eksperimentalna fizikčarka delcev, dvigovalka uteži * [[Primož Ribarič]], ''meteorolog, ekolog'' * [[Samo Ribarič]], medicinec patofiziolog, univerzitetni profesor MF * [[Slobodan Ribarič]] * [[Vera Ribarič]], igralka hazene po 1. svetovni vojni * [[Vladimir Ribarič]] (1928&ndash;2002), geofizik, seizmolog, univerzitetni profesor, poljudni publicist == Glej tudi == * [[Josip Ribarić]] (1880&ndash;1954), hrvaški filolog, jezikoslovec, dialektolog * priimka [[Ribič (priimek)|Ribič]] in [[Ribičič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] eypnlfn6u5xjx91pzvlbvh3f5vdijc7 6768705 6768702 2026-10-22T21:29:29Z VidicK01 193275 delna vrnitev zaradi navzkrižja z razveljavitvijo dodajanja akademskih titul 6768705 wikitext text/x-wiki '''Ribarič''' [ríbarič] je [[priimek]] več znanih [[Slovenke|Slovenk]] in [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960), ekologinja, političarka, predavateljica * [[Elvis Ribarič]] (*1972), nogometaš * [[Irina Milisav Ribarič]], profesorica ZF UL * [[Lea Ribarič]] (1974&ndash;1994), alpska smučarka * [[Marijan Ribarič]] (1932&ndash;2022), fizik, matematik, univerzitetni profesor, zaslužni član [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] * [[Mateja Ribarič]], kustosinja Šolskega muzeja * [[Miha Ribarič]] (1934&ndash;2026), pravnik, politolog * [[Miho Ribarič]] (1895&ndash;1976), profesor * [[Mitja Ribarič]] (1959–2023), inženir, manager * [[Neža Ribarič]], eksperimentalna fizikčarka delcev, dvigovalka uteži * [[Primož Ribarič]], ''meteorolog, ekolog'' * [[Samo Ribarič]], medicinec patofiziolog, univerzitetni profesor MF * [[Slobodan Ribarič]] * [[Vera Ribarič]], igralka hazene po 1. svetovni vojni * [[Vladimir Ribarič]] (1928&ndash;2002), geofizik, seizmolog, univerzitetni profesor, poljudni publicist == Glej tudi == * [[Josip Ribarić]] (1880&ndash;1954), hrvaški filolog, jezikoslovec, dialektolog * priimka [[Ribič (priimek)|Ribič]] in [[Ribičič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7cy74z99x1rgimyj5dx0g29jizwpwil Ribičič 0 305598 6768708 5626884 2026-10-22T21:36:25Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768708 wikitext text/x-wiki '''Ribičič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ciril Ribičič]] (*1947), pravnik, univ. profesor, politik, ustavni sodnik, publicist *[[Danica - Vera Ribičič]], šifrantka * [[Josip Ribičič]] (1886–1969), učitelj, mladinski pisatelj in urednik *[[Jurij Ribičič]] (1922–1994), politik ? * [[Marinka Ribičič]] (1914–1976), političarka * [[Mihael Ribičič|Mihael "Mišo" Ribičič]] (*1946), geolog, geotehnik, univ. prof. * [[Mitja Ribičič]] (1919–2013), partizan, pesnik, oznovec in politik *[[Mitko Ribičič]] (1948), športni delavec * [[Roža Ribičič]] (1886–1982), učiteljica *[[Vida Ribičič|Vid(k)a Ribičič]], otroška psihologinja ==Glej tudi== * priimke [[Ribič]], [[Ribarič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribičič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] s127pz5j0ulfmo7ixz1lg0xtvwmcmpv Rybář 0 305721 6768709 6304311 2026-10-22T21:36:59Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768709 wikitext text/x-wiki '''Rybář''' je [[priimek]] češkega izvora ter priimek več znanih oseb na Slovenskem: * [[Dušan Rybář]] (1898–1959), novinar in publicist * [[Jan Rybář]] (1833–1913), železniški gradbeni strokovnjak * [[Miloš Rybář (bančnik)|Miloš Rybář]] (1896–1971), bančni inšpektor in društveni delavec * [[Miloš Rybář]] (1928–1995), pravnik, zgodovinar in bibliotekar * [[Miran Rybář]] (1901–1977), ekonomist * [[Otokar Rybář]] (1865–1927), politik in diplomat * [[Vladimir Rybář]] (1894–1946), diplomat == Glej tudi == * priimka [[Ribar]] in [[Ribič]]{{priimek}} ki2usap96ca7l9sq416jeu4jaoj1hb7 6768710 6768709 2026-10-22T21:37:43Z TadejM 738 /* Glej tudi */ pnp 6768710 wikitext text/x-wiki '''Rybář''' je [[priimek]] češkega izvora ter priimek več znanih oseb na Slovenskem: * [[Dušan Rybář]] (1898–1959), novinar in publicist * [[Jan Rybář]] (1833–1913), železniški gradbeni strokovnjak * [[Miloš Rybář (bančnik)|Miloš Rybář]] (1896–1971), bančni inšpektor in društveni delavec * [[Miloš Rybář]] (1928–1995), pravnik, zgodovinar in bibliotekar * [[Miran Rybář]] (1901–1977), ekonomist * [[Otokar Rybář]] (1865–1927), politik in diplomat * [[Vladimir Rybář]] (1894–1946), diplomat == Glej tudi == * priimka [[Ribar]] in [[Ribič (priimek)|Ribič]]{{priimek}} g09gnagdgykjk1qoax0onpeuqzb1xkn Županič 0 305966 6768524 6594901 2026-10-22T12:17:44Z ~2026-45085-22 264465 6768524 wikitext text/x-wiki '''Županič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tujcev ([[Čehi|Čehov]]): * [[Anže Županič]] (*1981) matematični biolog, bioinformatik, direktor [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]] (NIB) * [[David Županič]], nogometaš * [[Davorin Zupanič]] (1912—1983), dirigent in glasbeni urednik * [[Franc Željko Županič]] (*1962), elektrotehnik, vojaški pilot, polkovnik SV, ataše, dr. varstvoslovja *[[Jan Županič]] (*1972), češki zgodovinar * [[Jernej Županič]] (*1982), literarni kritik, prevajalec, pesnik, pisatelj * [[Katarina Županič]] (1855—1921), narodopiska (mati Nika Županiča) *[[Ladislav Županič]] (*1943), češki igralec * [[Niko Županič]] (1876—1961), zgodovinar, arheolog, paleoetnolog/antropolog, politik, univ. profesor == Glej tudi == * priimke [[Zupanič]], [[Župančič]], [[Zupančič]], [[Žunič]], [[Župan (priimek)|Župan]], [[Županović]] ... *[[Župan]] *[[Županija]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Županič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] k7pjugxuutevc7m85fm4aanrqwxvr9b 6768525 6768524 2026-10-22T12:19:21Z ~2026-45085-22 264465 6768525 wikitext text/x-wiki '''Županič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tujcev ([[Čehi|Čehov]]): * [[Anže Županič]] (*1981) matematični biolog, bioinformatik, direktor [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]] (NIB) * [[David Županič]], nogometaš * [[Franc Željko Županič]] (*1962), elektrotehnik, vojaški pilot, polkovnik SV, ataše, dr. varstvoslovja *[[Jan Županič]] (*1972), češki zgodovinar * [[Jernej Županič]] (*1982), literarni kritik, prevajalec, pesnik, pisatelj * [[Katarina Županič]] (1855—1921), narodopiska (mati Nika Županiča) *[[Ladislav Županič]] (*1943), češki igralec * [[Niko Županič]] (1876—1961), zgodovinar, arheolog, paleoetnolog/antropolog, politik, univ. profesor == Glej tudi == * priimke [[Zupanič]], [[Župančič]], [[Zupančič]], [[Žunič]], [[Župan (priimek)|Župan]], [[Županović]] ... *[[Župan]] *[[Županija]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Županič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ij3ny1t44fefvgkwd60an93ku3ef3nx Zupanič 0 306763 6768526 6642761 2026-10-22T12:20:20Z ~2026-45085-22 264465 6768526 wikitext text/x-wiki '''Zupanič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Andi Zupanič]] (*1968), kriminalist *([[Davorin Zupanič]], tudi [[Županič, Županić]]) (1912—1983), dirigent in glasbeni urednik *[[Erik Zupanič]] (*1978), fizik (kvantni računalniki) *[[Franc Zupanič]] (*1966), metalurg, prof. FS UM *[[Ivo Zupanič]] (1890—1986), agronom, vinogradniški in vinarski strokovnjak *[[Irena Zupanič Pajnič]], biologinja *[[Katja Zupanič]] (*1974), zgodovinarka, arhivistka (Ptuj) * [[Jelka Zupanič]], novinarka * [[Miran Zupanič]] (*1961), scenarist in filmski režiser *[[Niko Županič|Niko Zupanič]] ([[Županič]]) (1876—1961), zgodovinar, arheolog, paleoetnolog/antropolog, politik, univ. profesor *[[Saša Zupanič]] (*1969), bibliotekarka * [[Zvonka Zupanič Slavec]] (*1958), zgodovinarka medicine, prof. MF == Glej tudi == *priimek [[Zupančič]] *priimek [[Zupan]] *priimek [[Zupanec]] *priimek [[Županič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zupanič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5sq5qxqmt5zrpfpiftnxobvcm40i6am Golubac 0 319779 6768858 6725611 2026-10-23T11:55:51Z PetarM 129205 + boljša slika v Infoboxu 6768858 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Golubac}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |slika=Golubac_Fortress_01.jpg |vrsta= [[Seznam mest v Srbiji|Mesto]] |prebivalstvo=1896 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=87 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Golubac|Golubac]] |okraj=[[Braničevski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Golubac''' (izvirno {{lang-sr|Голубац}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki je središče [[občina Golubac|istoimenske občine]]; slednja pa je del [[Braničevski upravni okraj|Braničevskega upravnega okraja]]. Leži na desni strani [[Donava|Donave]], na vzhodu meji na [[Romunija|Romunijo]], na zahodu na [[Veliko Gradište]] in na jugu na [[Kučevo]]. V vasi živi 1655 prebivalcev, v občini pa je 8161 prebivalcev. Zaradi številnih bližnjih arheoloških najdišč in narodnega parka Đerdap je vas priljubljena turistična, ribiška in jadralska destinacija. Kraj je poznan po obrambnih stolpih na [[Trdnjava Golubac|obdonavski trdnjavi]], ki stoji na rimskih temeljih. ==Ime== [[Image:Golubac.JPG|thumb|200px|left|Pogled na trdnjavo Golubac iz Donave]] V srbščini mesto znano kot ''Golubac'' (''Голубац''), izhaja iz ''golub'' (golob) in se zato pogosto prevaja kot ''mesto golobov''. Druga imena: {{lang-ro|Golubăț}} (znan tudi kot ''Golumbacu Mare'' ali ''Columbacu''), {{lang-hu|Galambóc}}, {{lang-de|Taubenberg}} in {{lang-tr|Güvercinlik}} pomeni ''golobnjak''. Zgodovinsko gledano je bilo v [[latinščina|latinščini]] znano kot ''Columbria'', kar je skrčenje (''castrum'') Columbaria, kar pomeni ''mesto golobov'' (latinsko ''Columba'', grško ''kòlymbos''), in kot mesto, ki izvira iz ''Cuppae'' v predrimskem obdobju. == Zgodovina == V rimskih in zgodnjebizantskih časih (1-6. stoletje) je bila trdnjava, imenovana ''Cuppae'', in se je leta 554/5 našega štetja spremenila v mesto (''Columbria'').<ref>Notitia Dignitatum, the Synekdêmos and Prokopios’s Buildings IV.v.-vii, x</ref> Arheološka najdišča vključujejo ostanke ene od miz rimskega cesarja [[Trajan]]a pri [[Trajanov most|Trajanovem mostu]], najdene ob njegovi cesti skozi Donavska železna vrata; in rimska trdnjava Diana. [[Trdnjava Golubac]], 4 km dolvodno, je iz 14. stoletja in je prav tako zanimiva. Trdnjava je bila prizorišče bitke proti Turkom leta 1428, kjer so Turki ujeli in usmrtili poljskega viteza Zawisza Czarnyja. Karel I. Ogrski je osvojil trdnjavo leta 1334. Leta 1387 jo je oblegal [[Stefan Lazarević]]. Ko je v letih 1403–1404 postal madžarski zaveznik, je prejel veliko posesti, vključno s pomembno beograjsko in Golubačko trdnjavo. Turki so ga prvič zasedli leta 1391, nato pa ga je ponovno osvojil Péter Perényi. Ogrski kralj Sigismund je Golubac pridobil s pogodbo leta 1427, vendar ga je srbski kapitan prodal Turkom za dvanajst tisoč zlatih. Sigismund je v odgovor oblegal trdnjavo spomladi 1428, vendar je misija propadla, samega kralja so Turki skoraj ubili. Leta 1458 ga je [[Matija Korvin]] poskušal ponovno zavzeti, a so obleganje prekinili madžarski notranji spopadi. Od leta 1929 do 1941 je bil Golubac del [[Moravska banovina|Moravske banovine]] [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevine Jugoslavije]]. == Demografija == V naselju živi 1655 prebivalcev (census 2011). To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]]. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <div style="text-align: center;"> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:2394 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:1596 color:gray1 from:start till:end bar:798 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,117)(77,121) color:blue width:2 points:(77,121)(100,143) color:blue width:2 points:(100,143)(128,146) color:blue width:2 points:(128,146)(157,156) color:blue width:2 points:(157,156)(185,161) color:blue width:2 points:(185,161)(217,154) color:blue width:2 </timeline> |} </div> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=1373 |l1953=1430 |l1961=1743 |l1971=1779 |l1981=1924 |l1991=1995 |l1991н=1909 |l2002с=2072 |l2002=1896 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|1716|90.50}} {{Vrsta-odstotek|[[Vlahi (Srbija)|Vlahi]]|blue|88|4.64}} {{Vrsta-odstotek|[[Romuni]]|red|19|1.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|green|11|0.58}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|orange|9|0.47}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|cyan|3|0.15}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|magenta|3|0.15}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|black|2|0.10}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusi]]|gray|2|0.10}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|pink|1|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|navy|1|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Bolgari]]|silver|1|0.05}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|purple|29|1.52}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|8|7.33|9.17|10}} {{vrsta levo desno|80+|gray|13|11.92|21.10|23}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|13|11.92|33.94|37}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|48|44.03|52.29|57}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|53|48.62|51.37|56}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|40|36.69|63.30|69}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|40|36.69|43.11|47}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|70|64.22|66.05|72}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|91|83.48|65.13|71}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|72|66.05|71.55|78}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|57|52.29|58.71|64}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|64|58.71|65.13|71}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|56|51.37|50.45|55}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|65|59.63|49.54|54}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|65|59.63|54.12|59}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|63|57.79|47.70|52}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|56|51.37|50.45|55}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|44|40.36|44.03|48}} |povprečnoм=38.0 |povprečnoж=41.2 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|401|397|581|565|625|625|653|154|149|114|145|45|31|11|3|-|1|2.90}} {{PorokeNaseljaSrbija|755|204|478|40|29|4|823|143|483|141|53|3}} {{PokliciNaseljaSrbija|384|59|1|55|26|20|24|29|27|34|314|39|-|12|41|6|2|72|24|5|698|98|1|67|67|26|26|101|51|39|3|9|43|13|20|6|-|-|15|4|7|23|18|41|11|-|-|9|7|16|66|31|61|17|-|-|24}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Braničevskega upravnega okraja]] c4h4nkfbf6p8qgx493b3u9658elbogq Jamšek 0 327166 6768722 6763286 2026-10-22T22:06:10Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768722 wikitext text/x-wiki '''Jamšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2011 uporabljalo 574 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Barbara Jamšek]] (*1980), lutkarica, igralka * [[Erika Jamšek]], agronomka, strok. za namakanje? * [[Franc Jamšek]] (1840–1892), nadučitelj, ravnatelj in šolski nadzornik * Franc Jamšek (*1949), menedžer, svetovalec * [[Franc Anton Jamšek|Jamšek]] (Jambšek), družina slikarjev, podobarjev in kiparjev v 17. in 18. stoletju iz Škofje Loke * [[Joža Jamšek|Joža (Joca) Jamšek]] (*1963), arhitektka, fotografinja, glasbenica, pevka * [[Magda Jamšek]], agronomka * [[Marija Jamšek]], zdravnica toksikologinja? * [[Marija Jamšek Vilfan]] (1945–2009), fizičarka * [[Peter Jamšek]], arhitekt * [[Primož Jamšek]], humanitarec * [[Svetka Jamšek Korić]], agronomka == Glej tudi == * priimke [[Zajamšek (priimek)|Zajamšek]], [[Jamnišek]], [[Jamar]], [[Jamnik]] (-ar), [[Jambrek]], [[Jambrišak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jamšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] asn5qkr6hy10zbm5wr5hsd6bcsp5mej Gerontologija 0 332897 6768850 6536856 2026-10-23T11:33:42Z Yerpo 8417 /* Zgodovina gerontologije */ čiščenje, slovnica 6768850 wikitext text/x-wiki '''Gerontologíja''' je [[veda]], ki z [[biologija|biološkega]] in [[sociologija|sociološkega]] vidika raziskuje [[staranje]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gerontologija{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 4. 2012.</ref> Zdravnik specialist za gerontologijo se imenuje '''gerontolog'''.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gerontolog{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 4. 2012.</ref> Beseda gerontologija (izhaja iz [[Antična Grčija|grške]] besede γέρων, Geron, »star človek« »v-λογία, -logija, »študij«; prvi jo je omenil [[Ilja Iljič Mečnikov]] leta 1903), je študij [[Sociologija|socioloških]], [[Psihologija|psiholoških]] in [[Biologija|bioloških]] vidikov staranja. Razlikujemo jo od [[geriatrije]], medicinske vede, ki se ukvarja z boleznimi starejših ljudi. Gerontologi so raziskovalci in praktiki s področja biologije, medicine, optometrije, zobozdravstva, socialnega dela, fizične in delovne terapije, psihologije, psihiatrije, sociologije, ekonomije, političnih ved, arhitekture, farmacije, zdravstvene nege, gospodinjstva in antropologije. <ref name=Hooyman>{{navedi knjigo |last1=Hooyman |first1=N.R. |last2=Kiyak |first2=H.A. |title=Social gerontology: A multidisciplinary perspective |url=https://archive.org/details/socialgerontolog0000hooy |publisher=Pearson Education |location=Boston |year=2011 |isbn=0205763138 |edition=9th }}</ref> Gerontologija vključuje: • preučevanje fizičnih, duševnih in socialnih sprememb zaradi staranja ljudi, • preiskovanje samega procesa staranja (biogerontologija), • preiskovanje povezave med normalnim staranjem in s starostjo povezanih bolezni (gero-znanost), • preiskovanje posledic staranja prebivalstva na družbo, • uporaba tega znanja v politikah in programih, vključno z makroskopskimi (na primer vladno načrtovanje) in mikroskopskimi (na primer oskrba na domu) vidiki. Multidisciplinarna narava gerontologije pomeni, da se gerontologija prepleta s številnimi drugimi področji kot sta na primer psihologija in sociologija. Gerontologi preučujejo staranje v smislu štirih različnih procesov: kronološko staranje, biološko staranje, psihološko staranje in socialno staranje. Kronološko staranje je definirano kot staranje, ki temelji na številu let določene osebe. [1] Biološko staranje se nanaša na fizične spremembe, ki zmanjšujejo učinkovitost organskih sistemov. Psihološko staranje vključuje spremembe, ki se pojavljajo v čustvenih in zaznavnih procesih, kognitivnih sposobnostih, sposobnostih prilagajanja in osebnosti starostnika. Socialno staranje se nanaša na spremembno vloge in odnosa starosnika do družine, prijateljev in na drugo neformalno podporo ter aktivno vlogo organizacij. <ref name=Hooyman/> V Sloveniji se [[socialna gerontologija]] lahko študira na prvi, drugi (magistrski) in tretji (doktorski) stopnji na fakulteti Alma Mater Europaea [http://www.almamater.si]. ==Zgodovina gerontologije== V [[Islamska zlata doba|srednjeveškem islamskem svetu]] je več zdravnikov pisalo o vprašanjih povezanih z gerontologijo. [[Avicenna]] je v knjigi ''[[Kanon medicine]]'' (1025) ponudil navodila za nego starostnika, vključno z dieto in nasveti za težave, kot je na primer zaprtje.<ref name=Howell87>{{Cite journal|last=Howell|first=Trevor H.|title=Avicenna and His Regimen of Old Age|url=https://archive.org/details/sim_age-and-ageing_1987-01_16_1/page/58|journal=Age and Ageing|year=1987|volume=16|pages=58–59|doi=10.1093/ageing/16.1.58|pmid=3551552|issue=1}}</ref> Arabski zdravnik [[Ibn Al-Džazar|Ibn Al-Džazar Al-Kajravani]] (Algizar, c. 898-980) je pisal o bolečinah in razmerah za starejše (Ammar 1998, str. 4).<ref>{{cite journal |last1= Ammar |first1= S |year= 1998 |title= Vesalius |journal= Official Journal of The International Society for the History of Medicine |volume= 4 |pages= 48 |url= http://www.bium.univ-paris5.fr/ishm/vesalius/VESx1998x04x01.pdf}}</ref> Njegovo znanstveno delo obsega [[spanje|motnje spanja]], pozabljivost, kako krepiti [spomin]<ref>[http://www.medarus.org/Medecins/MedecinsTextes/al_jazzar.htm Algizar a web page in french]</ref><ref>[http://www.nlm.nih.gov/hmd/arabic/bioI.html#jazzar Ibn Jazzar]</ref><ref>[Geritt Bos, ''Ibn al-Jazzar'', ''Risala fi l-isyan'' (Treatise on forgetfulness), London, 1995 ]</ref> in vzroke [[Umrljivost|umrljivosti]].<ref name="Al Jazzar">{{Navedi splet |url=http://www.islam.org.br/al_jazzar.htm |title=Al Jazzar |accessdate=2013-06-20 |archive-date=2008-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706155736/http://www.islam.org.br/al_jazzar.htm |url-status=dead }}</ref> [[Išak Ibn Hunajn]] (umrl leta 910) je prav tako pisal o zdravljenju pozabljivosti.<ref>[http://www.nlm.nih.gov/exhibition/islamic_medical/islamic_08.html Islamic culture and medical arts] (Nacionalna medicinska knjižnica v ZDA, 1994)</ref> V 14. stoletju sta začela naraščati tako število starih ljudi kot tudi življenjska doba. Takrat je družba smatrala skrb za starejše sorodnike kot družinsko vprašanje. Šele s prihodom [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] se je pojavila ideja o sistemu družbenega varstva, ki bi lahko bil koristen. Domovi ostarelih so se pojavili v 19. stoletju. Nekateri začetniki gerontologije, kot je [[Michel-Eugène Chevreul|Michel Eugène Chevreul]], ki je sam živel 102 leti, so verjeli, da bi morala biti starost znanost, ki jo je potrebno preučevati. [[Ilja Iljič Mečnikov]] je leta 1903 prvi uporabil izraz "gerontologija".<ref>[http://careersinpsychology.org/become-a-gerontologist/ Careers In Psychology<!-- Bot generated title -->]</ref> Šele leta 1940 ([[James Birren]]) so začeli obravnavati gerontologijo kot samostojno področju. Ob spoznanju, da se strokovnjaki na številnih področjih ukvarjajo s starejšo populacijo, je postalo jasno, da je potrebna skupina kot je [[Ameriško gerontološko društvo]] (ustanovljeno leta 1945). Dve desetletji pozneje je bil James Birren imenovan za direktorja in ustanovitelja prvega znanstveno-raziskovalnega centra, Gerontološki center Ethele Percy Andrus<ref>{{Navedi splet |url=http://gero.usc.edu/about/ethel-percy-andrus |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130716070713/http://gero.usc.edu/about/ethel-percy-andrus/ |url-status=dead }}</ref> na [[Univerza Južne Kalifornije|Univerzi Južne Kalifornije]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.usc.edu/dept/gero/research.shtml |title=USC Andrus Gerontology Center |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226035834/http://www.usc.edu/dept/gero/research.shtml |url-status=dead }}</ref><ref name=Liebig>{{cite journal |last=Liebig |first=Phoebe S. |last2=Birren |first2=James E. |authorlink2=James Birren |title=The Andrus Center: A tale of gerontological firsts |journal=Contemporary Gerontology |volume=10 |issue=1 |year=2003 |pages=7–12 |url=http://www-scf.usc.edu/~sga/documents/Liebig%20Birren.pdf |accessdate=2010-08-23 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715063729/http://www-scf.usc.edu/~sga/documents/Liebig%20Birren.pdf |url-status=dead }}</ref> ki je bil namenjen izključno preučevanju staranja. Baltimore Longitudinalnova je 1958 pričel s študijo staranja, z namenom preučiti fiziološke spremembe pri zdravih ljudeh srednjih let in starejših moških, in sicer tako, da so vsaki dve leti testirali njihove fiziološke parametre.<ref name=Hooyman /> Leta 1967 sta [[Univerza Južne Floride]] in [[Univerza Severnega Teksasa]] (prej Državna univerza Severnega Teksasa) prejeli s strani ameriške administracije subvencijo za izobraževanje, da bi začeli izvajati študijski program gerontologije tudi na magistrski stopnji. Leta 1975 je Fakulteta za gerontologijo Leonarda Davisa na Univerzi Južne Kalifornije, z Birrenom kot ustanovnim dekanom, postala prva Fakulteta za gerontologijo v državi v okviru univerze, kasneje pa je ponudila tudi prvi doktorski študij na tem področju. Od takrat so številne druge univerze oblikovale oddelke ali fakultete za gerontologijo ter študije o staranju. Gerontološko izobraževanje je zacvetelo v Združenih državah Amerike od leta 1967 dalje in sedaj številne fakultete in univerze ponujajo izobraževanje na vseh študijskih stopnjah.<ref name=Haley>{{cite journal |last=Haley |first=William E. |last2=Zelinski |first2=Elizabeth |title=Progress and challenges in graduate education in gerontology: The U.S. experience |url=https://archive.org/details/sim_gerontology-geriatrics-education_2007_27_3/page/11 |journal=Gerontology & Geriatrics Education |volume=27 |issue=3 |year=2007 |pages=11–26 |doi=10.1300/J021v27n03_02}}</ref> Eden od začetnikov gerontologije Robert N. Butler, se je zavzemal za nego in spoštovanje od starejših. Butler je dobil Pulitzerjevo nagrado za njegova knjiga z naslovom "Zakaj preživeti? Biti star v Ameriki", kjer je opisano kako so starejši prezrti, se z njimi grdo ravna in so včasih celo zlorabljeni. Njegova knjiga jasno dokazuje potrebo, da kot družba spremenimo vedenje do starejših. Na univerzah so bili ustanovljeni številni centri, ki se ukvarajo s staranjem, kot so Center staranja na Duke Univerzi, Institut za gerontologijo na Univerzi v Gruziji, Center staranja na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]<ref>http://www.spc.uchicago.edu/coa/</ref> in Center za dolgoživost na Stanfordu.<ref name=Hooyman /> Razmeroma malo univerz ponuja doktorat iz gerontologije. Trenutno je doktorski program gerontologije na voljo na [[Univerza v Miamiju|Univerzi v Miamiju]]<ref>{{Navedi splet |url=http://scripps.muohio.edu/content/phd-social-gerontology |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130509174227/http://scripps.muohio.edu/content/phd-social-gerontology |url-status=dead }}</ref>, [[Univerza Kansasa|Univerzi Kansasa]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.ku.edu/~kugeron/program/phd.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2009-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090531090528/http://www2.ku.edu/~kugeron/program/phd.shtml |url-status=dead }}</ref> [[Univerza Kentuckyja|Univerzi Kentuckyja]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mc.uky.edu/gerontology/programs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130903050314/http://www.mc.uky.edu/gerontology/programs.html |url-status=dead }}</ref> [[Univerza Marylanda v Baltimoreu|Univerzi Marylanda v Baltimoreu]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gerontologyphd.umaryland.edu/application.html |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130514041849/http://www.gerontologyphd.umaryland.edu/application.html |url-status=dead }}</ref> [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.umb.edu/academics/mgs/gerontology/graduate/gerontology_phd |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130510233854/http://www.umb.edu/academics/mgs/gerontology/graduate/gerontology_phd |url-status=dead }}</ref> in Univerzi Južne Kalifornije.<ref>{{Navedi splet |url=https://catalogue.usc.edu/schools/pharmacy/graduate/#gero |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927084817/https://catalogue.usc.edu/schools/pharmacy/graduate/#gero |url-status=dead }}</ref> Zaradi znatnega povečanja staranja prebivalstva med post-industrijskimi zahodnimi narodi je to postalo eno najhitreje rastočih področij. Od leta 1950 do leta 1970, so se gerontologi ukvarajali predvem s socialnim vidikom, na primer z domovi za ostarele in zdravstvenim varstvom. Raziskava, ki jo je leta 1960 opravil [[Leonard Hayflick]], je privedla do razvoja ločene veje, biogerontologije. Postalo je jasno, da zgolj zdravljenje ostarelih ni dovolj. V ospredje je prišlo vprašanje razumevanja procesa staranja in kaj je mogoče storiti na tem področju. Biogerontologija se je okrepila tudi ob pomoči raziskav Cynthia Kenyona in drugih, ki so pokazale, da je možno podaljšanje življenjske dobe pri nižjih življenjskih oblikah, kot so [[Drosophila melanogaster|vinske mušice]], [[nematod]]i in [[Kvasovka|kvasovke]]. Zaenkat pa se pri nobeni vrsti sesalcev ni pokazalo nič več kot le majhno zvišanje življenjske dobe. ==Demografija staranja== Po vsem svetu je pričakovati hitro [[Staranje|staranje prebivalstva]]. Leta 1900 je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] živelo 3,1 milijona ljudi starejših od 65 let. Ta populacija je v 20. stoletju rastla še naprej in je leta 1990 dosegla 31,2, leta 2000 35 in leta 2010 40,3 milijona ljudi. Predvsem v Združenih državah Amerike je "[[baby boom]]" generacija v letu 2011 pričela dosegati starost okoli 65 let. V zadnjem času v ZDA raste število ljudi starih 65 in več let hitreje od celotnega prebivalstva. Skupno število prebivalcev se je med letoma 2000 in 2010 povečalo za 9,7%, iz 281.400.000 na 308.700.000. Prebivalstvo staro 65 let in več pa se je v istem obdobju povečalo za 15,1%.<ref name="census.gov">{{navedi splet |author=Carrie A. Werner |title=The Older Population: 2010 |year=2010 |work=2010 Census Briefs |publisher=U.S. Census Bureau |url=http://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-09.pdf |id=C2010BR-09 |format=PDF}}</ref> Ocenjuje se, da bo leta 2025 kar 25% prebivalcev v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] starih 65 let in več. Poleg tega je napovedano, da bo do leta 2050, prvič v zgodovini Združenih držav Amerike, število oseb starih 60 let in več večje od števila otrok starih od 0 do 14 let.<ref name= Taylor /> Število oseb starih 85 let in več (najstarejši ljudje) se bo do leta 2050 predvidoma povečalo iz 5.300.000 na 21.000.000.<ref>{{navedi knjigo |chapter=Population |chapter-url=http://www.agingstats.gov/agingstatsdotnet/Main_Site/Data/2008_Documents/Population.aspx |title=2008 Older Americans : Key indicators of Well-Being |year=2008 |url=http://www.agingstats.gov/agingstatsdotnet/Main_Site/Data/Data_2008.aspx |access-date=2013-06-28 |archive-date=2013-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130210045635/http://www.agingstats.gov/agingstatsdotnet/Main_Site/Data/Data_2008.aspx |url-status=dead }}</ref> Največje povečanje odstotne točke med najstarejšimi ljudmi je bilo znotraj starostne skupine 90 do 94 let, ki se je povečala s 25,0% v letu 1990 na 26,4% v letu 2010.<ref name="census.gov"/> S hitrim staranjem prebivalstva narašča tudi povpraševanje po znanjih s področja socialnega dela, specialnem usposabljanju za delo s starejšimi in praktikantih zainteresiranih za delo s starejšimi.<ref>{{navedi splet |title=Institute for Geriatric Social Work |publisher=Boston University |url=http://www.bu.edu/igsw/who-we-are/ |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2010-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100711073154/http://www.bu.edu/igsw/who-we-are/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Geriatric Social Work Initiative |url=http://www.gswi.org/ |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113154950/https://www.gswi.org/ |url-status=dead }}</ref> V zadnjem desetletju so izobraževanja s področja geriatričnega socialnega dela, praksa in raziskave prejeli veliko podporo od ustanov kot so John Hartford Foundation, Robert Wood Johnson Foundation, in Atlantic Philanthropies.<ref>{{navedi splet |title=Not Just Another Population |format=PDF |url=https://www.familiesinsociety.org/new/SpecialIssue/OlderAdults/86_3/PDFs/Ed_Austi.pdf |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130831222729/https://www.familiesinsociety.org/new/SpecialIssue/OlderAdults/86_3/PDFs/Ed_Austi.pdf |url-status=dead }}</ref> Od približno 150.000 ljudi, ki umrejo vsak dan po svetu, je približno dve tretjini, to je 100,000 ljudi na dan, takih, ki umrejo zaradi vzrokov povezanih s starostjo.<ref name="doi10.2202/1941-6008.1011">{{cite journal | last = Aubrey D.N.J | first = de Grey | authorlink = Aubrey de Grey | title = Life Span Extension Research and Public Debate: Societal Considerations | journal = Studies in Ethics, Law, and Technology | volume = 1 | issue = 1, Article 5 | year = 2007 | url = http://www.sens.org/files/pdf/ENHANCE-PP.pdf | format = PDF | doi = 10.2202/1941-6008.1011 | access-date = 2013-06-28 | archive-date = 2019-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190212132207/http://www.sens.org/files/pdf/ENHANCE-PP.pdf | url-status = dead }}</ref> V industrijskih državah je ta delež še višji in dosega 90%. <ref name="doi10.2202/1941-6008.1011"/> ==Razlike med spoloma po starosti== V Združenih državah Amerike je prišlo do velikih razhajanj med številom moških in žensk v starejši populaciji. Tako v letu 2000 kot tudi leta 2010 so ženske presegle število moških v starejši populaciji po posameznih letih starosti (v starostni skupini od 65 do 100 let in več). [[Razmerje med spoloma]], ki je merilo za izmero ravnotežja med moškimi in ženskami v populaciji, se izračuna tako, da se število moških deli s številom žensk in nato pomnoži s 100. Zato je razmerje med spoloma število moških na 100 žensk. V letu 2010 je bilo 90,5 moških na 100 žensk v populaciji ljudi starih 65 let. Vendar pa ta podatek predstavlja povišanje razmerja, saj je bilo leta 1990 le 82,7 moških na 100 žensk, leta 2000 pa je znašalo razmerje med spoloma 88.1. Čeprav se razkorak med spoloma zmanjšuje, imajo ženske še vedno višjo pričakovano življenjsko dobo in nižjo stopnjo umrljivosti v višjih starostih kot moški. Na primer, popis leta 2010 je pokazal, da je bilo v ZDA približno dvakrat toliko žensk kot moških starih 89 let (361.309 proti 176.689, v tem zaporedju).<ref name="census.gov"/> S starostjo povezane spremembe pri moških po navadi napredujejo hitreje kot s starostjo povezane sprememb pri ženskah. Nevronski sistemi, povezani z vedenjskim področjem, zaznajo vpliv starosti na vedenje in možganske parametre, ki kažejo izrazitejše spremembe povezane s starostjo pri moških kot pri ženskah.<ref>{{navedi splet|last=Silverman LK.|first=Phillips|title=Homogeneity of effect sizes for sex across spatial tests and cultures: implications for hormonal theories.|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8790937|work=1996;31:90–94.|publisher=Brain Cogn.}}</ref> Raziskave in študije so pokazale trdne dokaze, da igrajo ženski hormoni ključno vlogo pri vedenjskih in možganskih funkcijah, kar privede do premoči žensk na področju kognitivnega in zdravega staranja. ==Geografska porazdelitev starostnikov== Število in odstotek starejših ljudi, ki živijo v Združenih državah Amerike, se po popisu v ZDA razlikuje po štirih različnih regijah (severovzhod, sredji zahod, zahod in jug). Leta 2010 je bilo na jugu ZDA največ oseb starih 65 let in več ter 85 let in več. Vendar gledano proporcionalno ima severovzhod ZDA največji odstotek ljudi starih 65 let in več (14,1%), sledi srednji zahod (13,5%), nato jug (13,0%) in na koncu zahod (11,9%). V primerjavi s popisom leta 2000 je v vseh geografskih regijah dokazana rast populacije ljudi, starih 65 let in več ter 85 let in več. Najhitrejša rast prebivalstva starega 65 let in več je bila zaznana na zahodu ZDA (23,5%), kar se je število povečalo iz 6,9 milijona v letu 2000 na 8.5 milijona v letu 2010. Prav tako se je na zahodu ZDA pokazala najhitrejša rast prebivalstva starega 85 let in več (42,8%), iz 806.000 v letu 2000 na 1,2 milijona leta 2010. Opozoriti je treba, da je bila edina država Rhode Island, kjer se je zmanjšalo število ljudi starih 65 let in več, iz 152.402 v letu 2000 na 151.881 v letu 2010. Prav v vse državah pa se je v letih od 2000 do 2010 povečalo število ljudi starih 85 let in več. <ref name="census.gov"/> ==Biogerontologija== Biogerontologija je podpodročje gerontologije, ki se ukvarja z [[Staranje|biološkimi procesi]] staranja in njihovim evolucijskim izvorom. Gre za interdisciplinarno raziskovanje bioloških vzrokov staranja, učinkov in mehanizmov. Konzervativni biogerontologi kot je [[Leonard Hayflick]] so napovedali, da bo pričakovana življenjska doba ljudi dosegla starost približno 92 let<ref>{{cite journal |author=Watts G |title=Leonard Hayflick and the limits of ageing |journal=Lancet |volume=377 |issue=9783 |page=2075 |date=junij 2011 |pmid=21684371 |doi=10.1016/S0140-6736(11)60908-2 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0140-6736(11)60908-2}}</ref>, a obstaja konsenz, da bo ta številka še naprej naraščala. [[Biomedicinska gerontologija]], znana tudi kot eksperimentalna gerontologija in [[podaljšanje življenjske dobe]], je podpodročje biogerontologije, ki si prizadeva upočasniti, preprečiti in celo spreobrniti staranje pri ljudeh in živalih. Pristopi vključujejo zdravljenje s starostjo povezanih bolezni in upočasnitev osnovnih procesov staranja. Večina "podaljševalcev življenja" je prepričanih, da se bo življenjska doba ljudi povišala v naslednjem stoletju, če ne prej. Optimisti, kot so [[Aubrey de Grey]], celo ocenjujejo, da bi naj bila prva oseba, ki bo doživela tisoč let, že rojena. Nekateri biogerontologi so zavzeli vmesno stališče, sklicujoč se na študijo o procesu staranja kot sredstvu za blaženje [[s staranjem povezana bolezen|s staranjem povezanih bolezni]], in trdijo, da se [[najvišja življenjska doba]] ne more spremeniti oziroma da je ni zaželeno poskušati spreminjati. Kot pri biogerontologiji, geriatristi preučujejo biološke vzroke in posledice staranja. Obe področji sta po mnenju mnogih znanstvenikov najpomembnejši področji raziskovanja staranja. ==Biološke teorije staranja== Teorije o staranju, so številne, a še nobena ni bila sprejeta. Obstaja širok spekter vrst teorij o vzrokih staranja. Vsem teorijam je skupno spoznanje, da s staranjem ljudi upada njihova telesna funkcija.<ref name=Taylor>{{navedi knjigo |first1=Albert W. |last1=Taylor |first2=Michel J.| author2-last=Johnson |title=Physiology of Exercise and Healthy Aging |url=http://books.google.com/books?id=fcGtzfxkFhwC |year=2008 |publisher=Human Kinetics |isbn=978-0-7360-5838-4}}</ref> ==Obraba in trganje== Teorije obrabe in trganja kažejo, da, ko se posameznik stara, se deli telesa kot so celice in organi obrabijo. Obraba telesa je lahko posledica notranjih ali zunanjih vzrokov, ki sčasoma privedejo do kopičenja težav, ki presegajo zmogljivosti za obnovo. Zaradi teh notranjih in zunanjih vzrokov, celice izgubijo sposobnost regeneriranja, kar v končni fazi vodi do mehanske in kemične izčrpanosti. Nekateri vzroki vključujejo kemikalije v zraku, hrani in tudi dim. Drugi vzroki so lahko virusi, poškodbe prostih radikalov, navzkrižno povezovanje in visoka telesna temperatura.<ref name= Taylor /> ==Genetika== Genetske teorije staranja pravijo, da je staranje programirano v genih vsakega posameznika in da geni narekujejo življenjsko dobo celic. Smrt celice ali [[apoptoza]], je določena z "biološko uro" preko genetske informacije v jedru celice. Geni odgovorni za apoptozo lahko razložijo smrt celice, niso pa primerni za razlago smrti celotnega organizma. Povečanje celične apoptoze je lahko v korelaciji s staranjem, vendar ni "vzrok smrti". Okoljski dejavniki in genetske mutacije lahko vplivajo na genske ekspresije in pospešijo staranje. ==Splošno neravnovesje== Teorije o splošnem neravnovesju pri staranju kažejo, da se delovanje telesnih sistemov, kot so endokrini, živčni in imunski sistem, postopoma zmanjšuje in na koncu prenehajo delovati. Stopnja neravnovesja se razlikuje med posameznimi sistemi.<ref name= Taylor /> ==Kopičenje== Teorije kopičenja pri staranju kažejo, da je staranje telesno upadanje, ki je posledica kopičenja elementov. Elementi so lahko zunanji, vnešeni v telo iz okolja. Drugi elementi so lahko naravna posledica celične presnove.<ref name= Taylor /> Primer teorije kopičenja je teorija o [[Radikal (kemija)|prostih radikalih]]. Po tej teoriji stranski produkti redne celične presnove imenovani prosti radikali vplivajo na celične komponente, kot so [[Celična membrana|celične membrane]] in [[DNK]] ter s tem povzročajo nepopravljivo škodo.<ref name=Schneider>Schneider, E. L. (1992). "Biological theories of aging." Generations, 16(4), 7.</ref> Novejša in celovita teorija komulacije Aubreya de Greya predpostavlja, da je staranje posledica kopičenja 7 vrst "škode" na molekularni, celični in znotraj celični ravni. <ref name="pmid12844502">de Grey, Aubrey (January 8, 2003). "[http://www.mfoundation.org/files/sens/manu16.pdf An engineer's approach to the development of real anti-aging medicine]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}". ''Sci Aging Knowledge Environ''. 2003 (1): VP1. {{doi|10.1126/sageke.2003.1.vp1}}. PMID 12844502.</ref> ==Teorija prostih radikalov== Idejo, da so prosti radikali strupeni, je prva zagovarjala [[Rebeca Gerschman]] s sodelavci.<ref>{{cite journal|last=Gerschman|first=Rebecca|author2=Gilbert, DL|author3= Nye, SW|author4= Dwyer, P|author5= Fenn WO|title=Oxygen poisoning and x-irradiation: a mechanism in common|journal=Science|date=7. maj 1954|volume=119|issue=3097|pages=623–626|pmid=13156638|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/13156638|accessdate=6 May 2013}}</ref> Leta 1956 je [[Denham Harman]] razvil teorijo prostih radikalov pri staranju in z njo pokazala, da prosto radikalne reakcije prispevajo k degradaciji bioloških sistemov.[35] Staranje je rezultat škode, ki jo povzročijo [[Reaktivna kisikova spojina|reaktivne kisikove spojine]] (ROS).<ref>{{cite journal|last=Harman|first=D|title=The aging process|journal=Proc Natl Acad Sci|date=november 1981|volume=78|issue=11|pages=7124–7128|pmid=6947277|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC349208/pdf/pnas00662-0586.pdf|accessdate=6 May 2013}}</ref> Reaktivne kisikove spojine so majhne, zelo reaktivne, kisikove molekule, ki lahko poškodujejo kompleks celičnih sestavin, kot so maščobe, beljakovine ali DNK. Nastajajo v majhnih količinah med presnovnim procesom v telesu. Pogostejši so s staranjem, z njimi pa povezujejo tudi bolezni stranja kot so demenca, rak in bolezni srca. Teorija prostih radikalov ni vsesplošno sprejeta, ker ne moremo dokazati kaj nastopi prej, prosti radikali ali proces staranja in če je tako, zakaj se človeško telo stara. Razumno je, da lahko škoda, ki jo povzročijo prosti radikali, nastane šele s pričetokom procesa staranja. Prihodnje raziskave je treba usmeriti v dokazovanje, ali je možno s stabilizacijo prostih radikalov zamakniti staranje. ==Teorija podškodb DNA== Poškodbe DNA so eden od številnih vzrokov bolezni povezanih s staranjem. Hipoteza Gioacchina Failla iz leta 1958<ref>{{cite journal|last=Failla|first=G|title=The aging process and cancerogenesis|journal=Ann N Y Acad Sci|year=1958|volume=71|issue=6|pages=1124–1140|pmid=13585876|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/13583876?dopt=Abstract|accessdate=7 May 2013}}</ref> je, da kopičenje poškodb DNK povzroča staranje. Hipotezo je kmalu razvil fizik Leo Szilard.<ref>{{cite journal|last=Szilard|first=Leo|title=On the nature of the aging process|journal=Proc Natl Acad Sci|date=januar 1959|volume=45|issue=1|pages=30–45|pmid=16590351|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC222509/|accessdate=7 May 2013}}</ref> Ta teorija se je z leti spreminjala, saj so nove raziskava pokazale nove vrste poškodb in mutacij DNA, in več teorij staranja je zagovarjalo stališče, da poškodbe DNK, z ali brez mutacij, povzročajo staranje.<ref>{{cite journal|last=Freitas|first=AA|author2==de Magalhaes, JP|title=A review and appraisal of the DNA damage theory of ageing|journal=Mutat Res|date=Jul–Oct 2011|volume=728|issue=(1-2)|pages=12–22|pmid=21600302|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21600302?dopt=Abstract|accessdate=7 May 2013}}</ref> Če bi bilo mogoče konzervirati poškodbe DNK in druge stresorje, bi lahko odzivi celic proti raku in za preživetje povečali obrambo, ki ohranja celovitost celice. S tem bi lahko izboljšali zdravje in podaljšali življenjsko dobo. Pomemnost poškodb DNK in vzdrževanja genoma v povezavi s staranjem prebivalstva, je mogoče preučevati v zdravstvene namene. ==Socialna gerontologija== '''Socialna gerontologija''' je multidisciplinarno področje, ki se specializira v preučevanju in delu s starostniki. Socialni gerontolog lahko ima izobrazbo ali usposabljanje v [[socialno delo|socialnem delu]],zdravstveni negi, [[psihologija|psihologiji]], [[sociologija|sociologiji]], [[demografija|demografiji]], [[gerontologija|gerontologiji]] ali v ostalih [[družboslovje|družboslovnih]] disciplinah. Socialni gerontologi so odgovorni za izobraževanje in raziskovanje vzrokov stanj, v katerih se znajdejo starejši. Ker vprašanje življenjske dobe in podaljševanje življenjske dobe potrebuje numerološke prikaze, se veda prekriva z [[demografija|demografijo]] . Se pa študija demografije življenjske dobe človeka razlikuje od socialne demografije [[staranje|staranja]]. == Socialno delo s starejšimi == Socialno delo s starejšimi, poznano tudi kot socialno delo z ostarelimi, se šteje kot mikro in makro praksa dela s starejšimi od 60 oz. 65 let, njihovimi družinami, z okoljem, s smernicami povezanimi s staranjem in z raziskovanjem staranja. Socialni delavci starejših običajno ponujajo svetovanje, neposredno pomoč, koordinacijo nege občanov, načrtovanje skupnosti in zagovorništvo na področju agencij, organizacij vključujoč privatne prakse na domu, v soseskah, bolnišnicah, [[dom za ostarele|domovih za ostarele]], [[hospic]]ih, [[Onkologija|onkoloških inštitutih]] in stanovanjskih kompleksih za starejše. Na makro ravni socialni delavci starejših delajo v okviru Ministrstva za zdravje, društev za zaščito starejših in v šolstvu. == Socialne teorije staranja == Kot meni Dannefer, je staranje interaktivni proces, v katerem okolje vpliva na posameznika, prav tako pa posameznik vpliva na okolje v katerem se on stara. Razvijajo se številne teorije staranja, ki preučujejo proces staranja starejših v družbi, kakor tudi kako si moški in ženske ta proces razlagajo.<ref name=Phillipson>{{navedi knjigo |first1=C. |last1=Phillipson |first2=J. |last2=Baars |chapter=Ch. 4: Social theory and social ageing |chapter-url=http://books.google.com.au/books?id=wtYhf5fdTl4C&pg=PA68 |editor1-first=J. |editor1-last=Bond |editor2-last=S.M. Peace |editor3-last=F. Dittmann-Kohli |editor4-last=G. Westerhof |title=Ageing in Society |url=http://books.google.com/books?id=wtYhf5fdTl4C |year=2007 |publisher=SAGE |isbn=978-1-4129-0020-1 |pages=68–84 |edition=3.}}</ref> === Teorija dejavnosti === Teorijo dejavnosti so razvili Cavan, Havighurst in Albrecht. Ta teorija pravi, da je samopodoba starejših odvisna od družbenih interakcij. Da bi morala starejših bila višja, moramo nadomestiti izgubljene vloge starejših. Primer izgubljene vloge je lahko upokojitev iz službe ali pa izguba partnerja.<ref name=Phillipson/> Aktivnost je bolj dobrodošla od neaktivnosti, saj izboljšuje počutje na več nivojih. Zaradi izboljšanega splošnega zdravstva starejše populacije, je aktivnost mnogo lažje zagotoviti, kot pred šestimi desetletji, ko je Havighurst predlagal to teorijo. Teorijo dejavnosti je možno vpeljati v stabilno, post-industrijsko družbo, ki nudi starejšim veliko priložnosti za smiselno udeležbo. Slabost: Nekateri starejši ne morejo vzdrževati aktivnega stila življenja zaradi telesnih omejitev, pomanjkanja denarja ali pomanjkanja želje po aktivnosti. Mnogi starejši nimajo sredstev za ohranjanje aktivne vloge v družbi. Po drugi strani pa nekateri starejši vztrajajo pri aktivnem življenju, čeprav lahko to povzroča nevarnost njim in ostalim ljudem, na primer vožnja ponoči z omejeno vidljivostjo, ali pa opravljanje vzdrževalnih del na hiši, navkljub hudemu [[Revmatoidni artritis|artritisu]] v kolenih. S takšnimi dejanji zanikajo svoje omejitve in se udeležujejo nevarnih aktivnosti.<ref name="allnurses-breakroom.com">VickyRN. (August 2, '09). Theories of Aging (Part 3) - Sociological Theories. Retrieved Friday, April 20, 2012, from http://allnurses-breakroom.com/showthread.php?t=412760 {{Webarchive|url=https://archive.today/20120707200256/http://allnurses-breakroom.com/showthread.php?t=412760 |date=2012-07-07 }}</ref> === Teorija umika === Teorijo umika sta razvila Cumming in Henry. Po tej teoriji starejši ljudje in okolje pričnejo s postopkom odtujitve drug od drugega. Primer odtujitve je upokojitev iz službe. Teorija tudi meni, da starejši začnejo izgubljati »ego-energijo« in se vedno bolj zapirajo vase. Na takšen način je vzdrževanje morale veliko bolj zahteven postopek, kot če se starejši trudijo vzdrževati aktivni stil življenja. Ta teorija je bila deležna kritik, ker bi naj imela napako, in sicer se bi naj starejši, ki ohranjajo aktiven stil življenja, neuspešno privadili na starost.<ref name=Phillipson/> Postopno umikanje iz družbe in odnosov ohranja socialno ravnotežje in samorefleksijo za starejše, ki so osvobojeni družbenih vlog. Na ta način se zagotavlja prenos znanja, kapitala in moči od starejše generacije na mlade. Tako je možno, da družba funkcionira naprej, tudi ko pomembnejši starejši občani umrejo. Slabost: Ni nikakršnih raziskav in dokazov za potrditev te teorije. Poleg tega, veliko starejših želi ostati vključenih v družbo in aktivnih. Prisilen umik starejših iz družbe je lahko škodljiv za njih, kakor tudi za družbo. To teorijo so gerontologi večinoma ovrgli.<ref name="allnurses-breakroom.com"/> === Teorija kontinuitete === Teorija kontinuitete je zelo zavajajoč koncept. Po eni strani, kontinuiteta lahko pomeni, da ostane enaka, enotna, homogena in nespremenljiva. Ta statičen pogled na kontinuiteto pa ni ravno pravilno prenesti v človeško staranje. Po drugi strani pa dinamičen pogled meni, da kontinuiteta sloni na ideji o osnovni strukturi, ki traja dlje časa, vendar dovoljuje različne spremembe v določenem kontekstu, ki ga poda osnovna struktura. Osnovna struktura je skladna, ima urejeno in logično razmerje delov, ki so prepoznavni in edinstveni in ki nam omogočajo razlikovati to strukturo od ostalih. Z uvedbo koncepta časa, ideje kot so smer, zaporedje, razvoj značaja in zgodba dobijo nov koncept kontinuitete, kot se uporablja za razvoj človeških bitij. V tem članku je dinamičen koncept razvit in vključen v težavo prilagajanja na normalno staranje.<ref>{{navedi knjigo |author=Blalock, H.M. |title=Conceptualization and measurement in the social sciences |url=https://archive.org/details/conceptualizatio0000blal |publisher=Sage |location=Beverly Hills |year=1982 |isbn=0803918046 }}</ref> Osrednja predpostavka teorije kontinuitete je, da se pri prilagajanju, odrasli in starejši trudijo ohraniti obstoječe notranje in zunanje strukture, le-to pa se trudijo doseči z uporabo kontinuitete (na poznanih področjih življenja). V zrelih in starejših letih, se odrasli poslužujejo preteklih izkušenj in uporabljajo kontinuiteto kot primarno strategijo prilagajanja na spremembe povezane z normalnim staranjem. Spremembe so del kontinuitete, saj imajo dostop do preteklosti osebe. Kot rezultat lastnih zaznav, kakor tudi pritiskov iz okolja, so posamezniki, ki se prilagajajo na normalno staranje, nagnjeni in motivirani k notranji, kakor tudi zunanji kontinuiteti socialnega vedenja in okoliščin.<ref>{{navedi knjigo |author=Hage, J. |title=Techniques and problems of theory construction in sociology |url=https://archive.org/details/techniquesproble0000hage |publisher=Wiley Interscience |location=New York |year=1972 |isbn=0471338605 }}</ref> Teorija kontinuitete vidi tako notranjo kot zunanjo kontinuiteto kot robustno zbirko prilagodljivostnih strategij, ki jo podpirajo tako individualne preference, kakor tudi sociološke sankcije. Teorija kontinuitete sestoji iz splošnih prilagodljivostnih principov, ki bi jih naj ljudje, ki se normalno starajo upoštevali, ter iz specifikacij splošnih primerov iz življenja v katerih bi se ti principi lahko uporabili. Posledično, teorija kontinuitete poseduje ogromen potencial, kot splošna teorija o prilagajanju na staranje posameznikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Abraham |last=Kaplan |title=The Conduct of Inquiry: Methodology for Behavioral Science |url=http://books.google.com/books?id=ks8wuZHSKs8C |year=1964 |publisher=Transaction Publishers |isbn=978-0-7658-0448-8}}</ref> === Teorija stratifikacije starosti === Po tej teoriji, starejši rojeni v različnih časovnih obdobjih tvorijo [[Kohorta|kohorte]], ki definirajo starostne sloje. Znotraj slojev sta dve večji razliki: kronološka starost in zgodovinske izkušnje. Ta teorija vsebuje dva glavna argumenta: # Starost je mehanizem za uravnavanje vedenja in kot posledica določa dostop do položajev moči. # Generacije igrajo pomembno vlogo v procesu družbenih sprememb.<ref name=Phillipson/> === Teorija življenjskega procesa === Po tej teoriji, ki izvira iz Life Course Perspective (Bengston and Allen, 1993),<ref name=life>Life Course Theory-Historical Development, Key Principles and Concepts, Selected Research Applications:http://family.jrank.org/pages/1074/Life-Course-Theory.html</ref> se staranje dogaja od rojstva do smrti. Staranje vključuje družbene, psihološke in biološke procese. Izkušnje povezane s staranjem so odvisne od zgodovinskih faktorjev starostnega sloja.<ref name=Phillipson/> Dramatično zmanjšanje smrtnosti, obolevnosti in rodnosti v zadnjih nekaj desetletjih, je tako spremenilo organizacijo poteka življenjskih obdobij in vrste izobraževalnih, delavnih, družinskih in udobnostnih izkušenj, da se je zdaj možno postarati na povsem nove načine. Konfiguracije in vsebina drugih obdobij življenja se je prav tako spremenila, zlasti za ženske. Posledično bodo morale biti teorije starosti in staranja ponovno preučene.<ref>{{navedi knjigo |author=Rowe, J.W.|author2= Kahn, R.L. |title=Successful aging |url=https://archive.org/details/successfulaging00rowe|publisher=Pantheon |location=New York |year=1998 |isbn=0375400451 }}</br>Webster, N. (2003). Webster’s new American dictionary. New York: HarperCollins.</ref> === Teorija kumulativne prednosti/slabosti === Po tej teoriji, ki sta jo razvila Derek Price in Robert Merton leta 1960,<ref name=Dennefer>{{cite journal |author=Dannefer D |title=Cumulative advantage/disadvantage and the life course: cross-fertilizing age and social science theory |journal=J Gerontol B Psychol Sci Soc Sci |volume=58 |issue=6 |pages=S327–37 |date=november 2003 |pmid=14614120 }}</ref> podrobno pa jo je preučilo več raziskovalcev, kot npr. Dale Dannefer, imajo neenakosti težnjo, da postanejo bolj izrazite čez celoten proces staranja. Paradigma te teorije se lahko izrazi v reku »bogati postajajo še bogatejši, revni pa revnejši«. Prednosti in slabosti imajo v zgodnjem obdobju življenja velik vpliv na celotno življenje. Prednosti in slabosti v zrelem obdobju življenja, pa imajo neposreden vpliv na ekonomsko in zdravstveno stanje v starejših letih.<ref name=Phillipson/> === Študij in delo === V Sloveniji je Socialno gerontologijo možno študirati le na eni fakulteti, tj. na Alma Mater Europaea. Je eden od deficitarnih poklicev, v prihodnosti, ko bo delež starejših ljudi večji, pa bo potreba po tem poklicu še narasla. == Viri == {{seznam_referenc}} {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Staranje]] [[Kategorija:Medicina]] {{normativna kontrola}} nh2jv7l5m2v0a344h40g61kt4zs1c2n 6768851 6768850 2026-10-23T11:34:27Z Yerpo 8417 še 6768851 wikitext text/x-wiki '''Gerontologíja''' je [[veda]], ki z [[biologija|biološkega]] in [[sociologija|sociološkega]] vidika raziskuje [[staranje]].<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gerontologija{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 4. 2012.</ref> Zdravnik specialist za gerontologijo se imenuje '''gerontolog'''.<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=gerontolog{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 4. 2012.</ref> Beseda gerontologija (izhaja iz [[Antična Grčija|grške]] besede γέρων, Geron, »star človek« »v-λογία, -logija, »študij«; prvi jo je omenil [[Ilja Iljič Mečnikov]] leta 1903), je študij [[Sociologija|socioloških]], [[Psihologija|psiholoških]] in [[Biologija|bioloških]] vidikov staranja. Razlikujemo jo od [[Geriatrija|geriatrije]], medicinske vede, ki se ukvarja z boleznimi starejših ljudi. Gerontologi so raziskovalci in praktiki s področja biologije, medicine, optometrije, zobozdravstva, socialnega dela, fizične in delovne terapije, psihologije, psihiatrije, sociologije, ekonomije, političnih ved, arhitekture, farmacije, zdravstvene nege, gospodinjstva in antropologije. <ref name=Hooyman>{{navedi knjigo |last1=Hooyman |first1=N.R. |last2=Kiyak |first2=H.A. |title=Social gerontology: A multidisciplinary perspective |url=https://archive.org/details/socialgerontolog0000hooy |publisher=Pearson Education |location=Boston |year=2011 |isbn=0205763138 |edition=9th }}</ref> Gerontologija vključuje: • preučevanje fizičnih, duševnih in socialnih sprememb zaradi staranja ljudi, • preiskovanje samega procesa staranja (biogerontologija), • preiskovanje povezave med normalnim staranjem in s starostjo povezanih bolezni (gero-znanost), • preiskovanje posledic staranja prebivalstva na družbo, • uporaba tega znanja v politikah in programih, vključno z makroskopskimi (na primer vladno načrtovanje) in mikroskopskimi (na primer oskrba na domu) vidiki. Multidisciplinarna narava gerontologije pomeni, da se gerontologija prepleta s številnimi drugimi področji kot sta na primer psihologija in sociologija. Gerontologi preučujejo staranje v smislu štirih različnih procesov: kronološko staranje, biološko staranje, psihološko staranje in socialno staranje. Kronološko staranje je definirano kot staranje, ki temelji na številu let določene osebe. [1] Biološko staranje se nanaša na fizične spremembe, ki zmanjšujejo učinkovitost organskih sistemov. Psihološko staranje vključuje spremembe, ki se pojavljajo v čustvenih in zaznavnih procesih, kognitivnih sposobnostih, sposobnostih prilagajanja in osebnosti starostnika. Socialno staranje se nanaša na spremembno vloge in odnosa starosnika do družine, prijateljev in na drugo neformalno podporo ter aktivno vlogo organizacij. <ref name=Hooyman/> V Sloveniji se [[socialna gerontologija]] lahko študira na prvi, drugi (magistrski) in tretji (doktorski) stopnji na fakulteti [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|Alma Mater Europaea]]. ==Zgodovina gerontologije== V [[Islamska zlata doba|srednjeveškem islamskem svetu]] je več zdravnikov pisalo o vprašanjih povezanih z gerontologijo. [[Avicenna]] je v knjigi ''[[Kanon medicine]]'' (1025) ponudil navodila za nego starostnika, vključno z dieto in nasveti za težave, kot je na primer zaprtje.<ref name=Howell87>{{Cite journal|last=Howell|first=Trevor H.|title=Avicenna and His Regimen of Old Age|url=https://archive.org/details/sim_age-and-ageing_1987-01_16_1/page/58|journal=Age and Ageing|year=1987|volume=16|pages=58–59|doi=10.1093/ageing/16.1.58|pmid=3551552|issue=1}}</ref> Arabski zdravnik [[Ibn Al-Džazar|Ibn Al-Džazar Al-Kajravani]] (Algizar, c. 898-980) je pisal o bolečinah in razmerah za starejše (Ammar 1998, str. 4).<ref>{{cite journal |last1= Ammar |first1= S |year= 1998 |title= Vesalius |journal= Official Journal of The International Society for the History of Medicine |volume= 4 |pages= 48 |url= http://www.bium.univ-paris5.fr/ishm/vesalius/VESx1998x04x01.pdf}}</ref> Njegovo znanstveno delo obsega [[spanje|motnje spanja]], pozabljivost, kako krepiti [spomin]<ref>[http://www.medarus.org/Medecins/MedecinsTextes/al_jazzar.htm Algizar a web page in french]</ref><ref>[http://www.nlm.nih.gov/hmd/arabic/bioI.html#jazzar Ibn Jazzar]</ref><ref>[Geritt Bos, ''Ibn al-Jazzar'', ''Risala fi l-isyan'' (Treatise on forgetfulness), London, 1995 ]</ref> in vzroke [[Umrljivost|umrljivosti]].<ref name="Al Jazzar">{{Navedi splet |url=http://www.islam.org.br/al_jazzar.htm |title=Al Jazzar |accessdate=2013-06-20 |archive-date=2008-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706155736/http://www.islam.org.br/al_jazzar.htm |url-status=dead }}</ref> [[Išak Ibn Hunajn]] (umrl leta 910) je prav tako pisal o zdravljenju pozabljivosti.<ref>[http://www.nlm.nih.gov/exhibition/islamic_medical/islamic_08.html Islamic culture and medical arts] (Nacionalna medicinska knjižnica v ZDA, 1994)</ref> V 14. stoletju sta začela naraščati tako število starih ljudi kot tudi življenjska doba. Takrat je družba smatrala skrb za starejše sorodnike kot družinsko vprašanje. Šele s prihodom [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] se je pojavila ideja o sistemu družbenega varstva, ki bi lahko bil koristen. Domovi ostarelih so se pojavili v 19. stoletju. Nekateri začetniki gerontologije, kot je [[Michel-Eugène Chevreul|Michel Eugène Chevreul]], ki je sam živel 102 leti, so verjeli, da bi morala biti starost znanost, ki jo je potrebno preučevati. [[Ilja Iljič Mečnikov]] je leta 1903 prvi uporabil izraz "gerontologija".<ref>[http://careersinpsychology.org/become-a-gerontologist/ Careers In Psychology<!-- Bot generated title -->]</ref> Šele leta 1940 ([[James Birren]]) so začeli obravnavati gerontologijo kot samostojno področju. Ob spoznanju, da se strokovnjaki na številnih področjih ukvarjajo s starejšo populacijo, je postalo jasno, da je potrebna skupina kot je [[Ameriško gerontološko društvo]] (ustanovljeno leta 1945). Dve desetletji pozneje je bil James Birren imenovan za direktorja in ustanovitelja prvega znanstveno-raziskovalnega centra, Gerontološki center Ethele Percy Andrus<ref>{{Navedi splet |url=http://gero.usc.edu/about/ethel-percy-andrus |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130716070713/http://gero.usc.edu/about/ethel-percy-andrus/ |url-status=dead }}</ref> na [[Univerza Južne Kalifornije|Univerzi Južne Kalifornije]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.usc.edu/dept/gero/research.shtml |title=USC Andrus Gerontology Center |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2012-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226035834/http://www.usc.edu/dept/gero/research.shtml |url-status=dead }}</ref><ref name=Liebig>{{cite journal |last=Liebig |first=Phoebe S. |last2=Birren |first2=James E. |authorlink2=James Birren |title=The Andrus Center: A tale of gerontological firsts |journal=Contemporary Gerontology |volume=10 |issue=1 |year=2003 |pages=7–12 |url=http://www-scf.usc.edu/~sga/documents/Liebig%20Birren.pdf |accessdate=2010-08-23 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715063729/http://www-scf.usc.edu/~sga/documents/Liebig%20Birren.pdf |url-status=dead }}</ref> ki je bil namenjen izključno preučevanju staranja. Baltimore Longitudinalnova je 1958 pričel s študijo staranja, z namenom preučiti fiziološke spremembe pri zdravih ljudeh srednjih let in starejših moških, in sicer tako, da so vsaki dve leti testirali njihove fiziološke parametre.<ref name=Hooyman /> Leta 1967 sta [[Univerza Južne Floride]] in [[Univerza Severnega Teksasa]] (prej Državna univerza Severnega Teksasa) prejeli s strani ameriške administracije subvencijo za izobraževanje, da bi začeli izvajati študijski program gerontologije tudi na magistrski stopnji. Leta 1975 je Fakulteta za gerontologijo Leonarda Davisa na Univerzi Južne Kalifornije, z Birrenom kot ustanovnim dekanom, postala prva Fakulteta za gerontologijo v državi v okviru univerze, kasneje pa je ponudila tudi prvi doktorski študij na tem področju. Od takrat so številne druge univerze oblikovale oddelke ali fakultete za gerontologijo ter študije o staranju. Gerontološko izobraževanje je zacvetelo v Združenih državah Amerike od leta 1967 dalje in sedaj številne fakultete in univerze ponujajo izobraževanje na vseh študijskih stopnjah.<ref name=Haley>{{cite journal |last=Haley |first=William E. |last2=Zelinski |first2=Elizabeth |title=Progress and challenges in graduate education in gerontology: The U.S. experience |url=https://archive.org/details/sim_gerontology-geriatrics-education_2007_27_3/page/11 |journal=Gerontology & Geriatrics Education |volume=27 |issue=3 |year=2007 |pages=11–26 |doi=10.1300/J021v27n03_02}}</ref> Eden od začetnikov gerontologije Robert N. Butler, se je zavzemal za nego in spoštovanje od starejših. Butler je dobil Pulitzerjevo nagrado za njegova knjiga z naslovom "Zakaj preživeti? Biti star v Ameriki", kjer je opisano kako so starejši prezrti, se z njimi grdo ravna in so včasih celo zlorabljeni. Njegova knjiga jasno dokazuje potrebo, da kot družba spremenimo vedenje do starejših. Na univerzah so bili ustanovljeni številni centri, ki se ukvarajo s staranjem, kot so Center staranja na Duke Univerzi, Institut za gerontologijo na Univerzi v Gruziji, Center staranja na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]<ref>http://www.spc.uchicago.edu/coa/</ref> in Center za dolgoživost na Stanfordu.<ref name=Hooyman /> Razmeroma malo univerz ponuja doktorat iz gerontologije. Trenutno je doktorski program gerontologije na voljo na [[Univerza v Miamiju|Univerzi v Miamiju]]<ref>{{Navedi splet |url=http://scripps.muohio.edu/content/phd-social-gerontology |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130509174227/http://scripps.muohio.edu/content/phd-social-gerontology |url-status=dead }}</ref>, [[Univerza Kansasa|Univerzi Kansasa]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.ku.edu/~kugeron/program/phd.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2009-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090531090528/http://www2.ku.edu/~kugeron/program/phd.shtml |url-status=dead }}</ref> [[Univerza Kentuckyja|Univerzi Kentuckyja]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mc.uky.edu/gerontology/programs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130903050314/http://www.mc.uky.edu/gerontology/programs.html |url-status=dead }}</ref> [[Univerza Marylanda v Baltimoreu|Univerzi Marylanda v Baltimoreu]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gerontologyphd.umaryland.edu/application.html |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130514041849/http://www.gerontologyphd.umaryland.edu/application.html |url-status=dead }}</ref> [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.umb.edu/academics/mgs/gerontology/graduate/gerontology_phd |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130510233854/http://www.umb.edu/academics/mgs/gerontology/graduate/gerontology_phd |url-status=dead }}</ref> in Univerzi Južne Kalifornije.<ref>{{Navedi splet |url=https://catalogue.usc.edu/schools/pharmacy/graduate/#gero |title=arhivska kopija |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927084817/https://catalogue.usc.edu/schools/pharmacy/graduate/#gero |url-status=dead }}</ref> Zaradi znatnega povečanja staranja prebivalstva med post-industrijskimi zahodnimi narodi je to postalo eno najhitreje rastočih področij. Od leta 1950 do leta 1970, so se gerontologi ukvarajali predvem s socialnim vidikom, na primer z domovi za ostarele in zdravstvenim varstvom. Raziskava, ki jo je leta 1960 opravil [[Leonard Hayflick]], je privedla do razvoja ločene veje, biogerontologije. Postalo je jasno, da zgolj zdravljenje ostarelih ni dovolj. V ospredje je prišlo vprašanje razumevanja procesa staranja in kaj je mogoče storiti na tem področju. Biogerontologija se je okrepila tudi ob pomoči raziskav Cynthia Kenyona in drugih, ki so pokazale, da je možno podaljšanje življenjske dobe pri nižjih življenjskih oblikah, kot so [[Drosophila melanogaster|vinske mušice]], [[nematod]]i in [[Kvasovka|kvasovke]]. Zaenkat pa se pri nobeni vrsti sesalcev ni pokazalo nič več kot le majhno zvišanje življenjske dobe. ==Demografija staranja== Po vsem svetu je pričakovati hitro [[Staranje|staranje prebivalstva]]. Leta 1900 je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] živelo 3,1 milijona ljudi starejših od 65 let. Ta populacija je v 20. stoletju rastla še naprej in je leta 1990 dosegla 31,2, leta 2000 35 in leta 2010 40,3 milijona ljudi. Predvsem v Združenih državah Amerike je "[[baby boom]]" generacija v letu 2011 pričela dosegati starost okoli 65 let. V zadnjem času v ZDA raste število ljudi starih 65 in več let hitreje od celotnega prebivalstva. Skupno število prebivalcev se je med letoma 2000 in 2010 povečalo za 9,7%, iz 281.400.000 na 308.700.000. Prebivalstvo staro 65 let in več pa se je v istem obdobju povečalo za 15,1%.<ref name="census.gov">{{navedi splet |author=Carrie A. Werner |title=The Older Population: 2010 |year=2010 |work=2010 Census Briefs |publisher=U.S. Census Bureau |url=http://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-09.pdf |id=C2010BR-09 |format=PDF}}</ref> Ocenjuje se, da bo leta 2025 kar 25% prebivalcev v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] starih 65 let in več. Poleg tega je napovedano, da bo do leta 2050, prvič v zgodovini Združenih držav Amerike, število oseb starih 60 let in več večje od števila otrok starih od 0 do 14 let.<ref name= Taylor /> Število oseb starih 85 let in več (najstarejši ljudje) se bo do leta 2050 predvidoma povečalo iz 5.300.000 na 21.000.000.<ref>{{navedi knjigo |chapter=Population |chapter-url=http://www.agingstats.gov/agingstatsdotnet/Main_Site/Data/2008_Documents/Population.aspx |title=2008 Older Americans : Key indicators of Well-Being |year=2008 |url=http://www.agingstats.gov/agingstatsdotnet/Main_Site/Data/Data_2008.aspx |access-date=2013-06-28 |archive-date=2013-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130210045635/http://www.agingstats.gov/agingstatsdotnet/Main_Site/Data/Data_2008.aspx |url-status=dead }}</ref> Največje povečanje odstotne točke med najstarejšimi ljudmi je bilo znotraj starostne skupine 90 do 94 let, ki se je povečala s 25,0% v letu 1990 na 26,4% v letu 2010.<ref name="census.gov"/> S hitrim staranjem prebivalstva narašča tudi povpraševanje po znanjih s področja socialnega dela, specialnem usposabljanju za delo s starejšimi in praktikantih zainteresiranih za delo s starejšimi.<ref>{{navedi splet |title=Institute for Geriatric Social Work |publisher=Boston University |url=http://www.bu.edu/igsw/who-we-are/ |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2010-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100711073154/http://www.bu.edu/igsw/who-we-are/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Geriatric Social Work Initiative |url=http://www.gswi.org/ |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113154950/https://www.gswi.org/ |url-status=dead }}</ref> V zadnjem desetletju so izobraževanja s področja geriatričnega socialnega dela, praksa in raziskave prejeli veliko podporo od ustanov kot so John Hartford Foundation, Robert Wood Johnson Foundation, in Atlantic Philanthropies.<ref>{{navedi splet |title=Not Just Another Population |format=PDF |url=https://www.familiesinsociety.org/new/SpecialIssue/OlderAdults/86_3/PDFs/Ed_Austi.pdf |accessdate=2013-06-28 |archive-date=2013-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130831222729/https://www.familiesinsociety.org/new/SpecialIssue/OlderAdults/86_3/PDFs/Ed_Austi.pdf |url-status=dead }}</ref> Od približno 150.000 ljudi, ki umrejo vsak dan po svetu, je približno dve tretjini, to je 100,000 ljudi na dan, takih, ki umrejo zaradi vzrokov povezanih s starostjo.<ref name="doi10.2202/1941-6008.1011">{{cite journal | last = Aubrey D.N.J | first = de Grey | authorlink = Aubrey de Grey | title = Life Span Extension Research and Public Debate: Societal Considerations | journal = Studies in Ethics, Law, and Technology | volume = 1 | issue = 1, Article 5 | year = 2007 | url = http://www.sens.org/files/pdf/ENHANCE-PP.pdf | format = PDF | doi = 10.2202/1941-6008.1011 | access-date = 2013-06-28 | archive-date = 2019-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190212132207/http://www.sens.org/files/pdf/ENHANCE-PP.pdf | url-status = dead }}</ref> V industrijskih državah je ta delež še višji in dosega 90%. <ref name="doi10.2202/1941-6008.1011"/> ==Razlike med spoloma po starosti== V Združenih državah Amerike je prišlo do velikih razhajanj med številom moških in žensk v starejši populaciji. Tako v letu 2000 kot tudi leta 2010 so ženske presegle število moških v starejši populaciji po posameznih letih starosti (v starostni skupini od 65 do 100 let in več). [[Razmerje med spoloma]], ki je merilo za izmero ravnotežja med moškimi in ženskami v populaciji, se izračuna tako, da se število moških deli s številom žensk in nato pomnoži s 100. Zato je razmerje med spoloma število moških na 100 žensk. V letu 2010 je bilo 90,5 moških na 100 žensk v populaciji ljudi starih 65 let. Vendar pa ta podatek predstavlja povišanje razmerja, saj je bilo leta 1990 le 82,7 moških na 100 žensk, leta 2000 pa je znašalo razmerje med spoloma 88.1. Čeprav se razkorak med spoloma zmanjšuje, imajo ženske še vedno višjo pričakovano življenjsko dobo in nižjo stopnjo umrljivosti v višjih starostih kot moški. Na primer, popis leta 2010 je pokazal, da je bilo v ZDA približno dvakrat toliko žensk kot moških starih 89 let (361.309 proti 176.689, v tem zaporedju).<ref name="census.gov"/> S starostjo povezane spremembe pri moških po navadi napredujejo hitreje kot s starostjo povezane sprememb pri ženskah. Nevronski sistemi, povezani z vedenjskim področjem, zaznajo vpliv starosti na vedenje in možganske parametre, ki kažejo izrazitejše spremembe povezane s starostjo pri moških kot pri ženskah.<ref>{{navedi splet|last=Silverman LK.|first=Phillips|title=Homogeneity of effect sizes for sex across spatial tests and cultures: implications for hormonal theories.|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8790937|work=1996;31:90–94.|publisher=Brain Cogn.}}</ref> Raziskave in študije so pokazale trdne dokaze, da igrajo ženski hormoni ključno vlogo pri vedenjskih in možganskih funkcijah, kar privede do premoči žensk na področju kognitivnega in zdravega staranja. ==Geografska porazdelitev starostnikov== Število in odstotek starejših ljudi, ki živijo v Združenih državah Amerike, se po popisu v ZDA razlikuje po štirih različnih regijah (severovzhod, sredji zahod, zahod in jug). Leta 2010 je bilo na jugu ZDA največ oseb starih 65 let in več ter 85 let in več. Vendar gledano proporcionalno ima severovzhod ZDA največji odstotek ljudi starih 65 let in več (14,1%), sledi srednji zahod (13,5%), nato jug (13,0%) in na koncu zahod (11,9%). V primerjavi s popisom leta 2000 je v vseh geografskih regijah dokazana rast populacije ljudi, starih 65 let in več ter 85 let in več. Najhitrejša rast prebivalstva starega 65 let in več je bila zaznana na zahodu ZDA (23,5%), kar se je število povečalo iz 6,9 milijona v letu 2000 na 8.5 milijona v letu 2010. Prav tako se je na zahodu ZDA pokazala najhitrejša rast prebivalstva starega 85 let in več (42,8%), iz 806.000 v letu 2000 na 1,2 milijona leta 2010. Opozoriti je treba, da je bila edina država Rhode Island, kjer se je zmanjšalo število ljudi starih 65 let in več, iz 152.402 v letu 2000 na 151.881 v letu 2010. Prav v vse državah pa se je v letih od 2000 do 2010 povečalo število ljudi starih 85 let in več. <ref name="census.gov"/> ==Biogerontologija== Biogerontologija je podpodročje gerontologije, ki se ukvarja z [[Staranje|biološkimi procesi]] staranja in njihovim evolucijskim izvorom. Gre za interdisciplinarno raziskovanje bioloških vzrokov staranja, učinkov in mehanizmov. Konzervativni biogerontologi kot je [[Leonard Hayflick]] so napovedali, da bo pričakovana življenjska doba ljudi dosegla starost približno 92 let<ref>{{cite journal |author=Watts G |title=Leonard Hayflick and the limits of ageing |journal=Lancet |volume=377 |issue=9783 |page=2075 |date=junij 2011 |pmid=21684371 |doi=10.1016/S0140-6736(11)60908-2 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0140-6736(11)60908-2}}</ref>, a obstaja konsenz, da bo ta številka še naprej naraščala. [[Biomedicinska gerontologija]], znana tudi kot eksperimentalna gerontologija in [[podaljšanje življenjske dobe]], je podpodročje biogerontologije, ki si prizadeva upočasniti, preprečiti in celo spreobrniti staranje pri ljudeh in živalih. Pristopi vključujejo zdravljenje s starostjo povezanih bolezni in upočasnitev osnovnih procesov staranja. Večina "podaljševalcev življenja" je prepričanih, da se bo življenjska doba ljudi povišala v naslednjem stoletju, če ne prej. Optimisti, kot so [[Aubrey de Grey]], celo ocenjujejo, da bi naj bila prva oseba, ki bo doživela tisoč let, že rojena. Nekateri biogerontologi so zavzeli vmesno stališče, sklicujoč se na študijo o procesu staranja kot sredstvu za blaženje [[s staranjem povezana bolezen|s staranjem povezanih bolezni]], in trdijo, da se [[najvišja življenjska doba]] ne more spremeniti oziroma da je ni zaželeno poskušati spreminjati. Kot pri biogerontologiji, geriatristi preučujejo biološke vzroke in posledice staranja. Obe področji sta po mnenju mnogih znanstvenikov najpomembnejši področji raziskovanja staranja. ==Biološke teorije staranja== Teorije o staranju, so številne, a še nobena ni bila sprejeta. Obstaja širok spekter vrst teorij o vzrokih staranja. Vsem teorijam je skupno spoznanje, da s staranjem ljudi upada njihova telesna funkcija.<ref name=Taylor>{{navedi knjigo |first1=Albert W. |last1=Taylor |first2=Michel J.| author2-last=Johnson |title=Physiology of Exercise and Healthy Aging |url=http://books.google.com/books?id=fcGtzfxkFhwC |year=2008 |publisher=Human Kinetics |isbn=978-0-7360-5838-4}}</ref> ==Obraba in trganje== Teorije obrabe in trganja kažejo, da, ko se posameznik stara, se deli telesa kot so celice in organi obrabijo. Obraba telesa je lahko posledica notranjih ali zunanjih vzrokov, ki sčasoma privedejo do kopičenja težav, ki presegajo zmogljivosti za obnovo. Zaradi teh notranjih in zunanjih vzrokov, celice izgubijo sposobnost regeneriranja, kar v končni fazi vodi do mehanske in kemične izčrpanosti. Nekateri vzroki vključujejo kemikalije v zraku, hrani in tudi dim. Drugi vzroki so lahko virusi, poškodbe prostih radikalov, navzkrižno povezovanje in visoka telesna temperatura.<ref name= Taylor /> ==Genetika== Genetske teorije staranja pravijo, da je staranje programirano v genih vsakega posameznika in da geni narekujejo življenjsko dobo celic. Smrt celice ali [[apoptoza]], je določena z "biološko uro" preko genetske informacije v jedru celice. Geni odgovorni za apoptozo lahko razložijo smrt celice, niso pa primerni za razlago smrti celotnega organizma. Povečanje celične apoptoze je lahko v korelaciji s staranjem, vendar ni "vzrok smrti". Okoljski dejavniki in genetske mutacije lahko vplivajo na genske ekspresije in pospešijo staranje. ==Splošno neravnovesje== Teorije o splošnem neravnovesju pri staranju kažejo, da se delovanje telesnih sistemov, kot so endokrini, živčni in imunski sistem, postopoma zmanjšuje in na koncu prenehajo delovati. Stopnja neravnovesja se razlikuje med posameznimi sistemi.<ref name= Taylor /> ==Kopičenje== Teorije kopičenja pri staranju kažejo, da je staranje telesno upadanje, ki je posledica kopičenja elementov. Elementi so lahko zunanji, vnešeni v telo iz okolja. Drugi elementi so lahko naravna posledica celične presnove.<ref name= Taylor /> Primer teorije kopičenja je teorija o [[Radikal (kemija)|prostih radikalih]]. Po tej teoriji stranski produkti redne celične presnove imenovani prosti radikali vplivajo na celične komponente, kot so [[Celična membrana|celične membrane]] in [[DNK]] ter s tem povzročajo nepopravljivo škodo.<ref name=Schneider>Schneider, E. L. (1992). "Biological theories of aging." Generations, 16(4), 7.</ref> Novejša in celovita teorija komulacije Aubreya de Greya predpostavlja, da je staranje posledica kopičenja 7 vrst "škode" na molekularni, celični in znotraj celični ravni. <ref name="pmid12844502">de Grey, Aubrey (January 8, 2003). "[http://www.mfoundation.org/files/sens/manu16.pdf An engineer's approach to the development of real anti-aging medicine]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}". ''Sci Aging Knowledge Environ''. 2003 (1): VP1. {{doi|10.1126/sageke.2003.1.vp1}}. PMID 12844502.</ref> ==Teorija prostih radikalov== Idejo, da so prosti radikali strupeni, je prva zagovarjala [[Rebeca Gerschman]] s sodelavci.<ref>{{cite journal|last=Gerschman|first=Rebecca|author2=Gilbert, DL|author3= Nye, SW|author4= Dwyer, P|author5= Fenn WO|title=Oxygen poisoning and x-irradiation: a mechanism in common|journal=Science|date=7. maj 1954|volume=119|issue=3097|pages=623–626|pmid=13156638|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/13156638|accessdate=6 May 2013}}</ref> Leta 1956 je [[Denham Harman]] razvil teorijo prostih radikalov pri staranju in z njo pokazala, da prosto radikalne reakcije prispevajo k degradaciji bioloških sistemov.[35] Staranje je rezultat škode, ki jo povzročijo [[Reaktivna kisikova spojina|reaktivne kisikove spojine]] (ROS).<ref>{{cite journal|last=Harman|first=D|title=The aging process|journal=Proc Natl Acad Sci|date=november 1981|volume=78|issue=11|pages=7124–7128|pmid=6947277|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC349208/pdf/pnas00662-0586.pdf|accessdate=6 May 2013}}</ref> Reaktivne kisikove spojine so majhne, zelo reaktivne, kisikove molekule, ki lahko poškodujejo kompleks celičnih sestavin, kot so maščobe, beljakovine ali DNK. Nastajajo v majhnih količinah med presnovnim procesom v telesu. Pogostejši so s staranjem, z njimi pa povezujejo tudi bolezni stranja kot so demenca, rak in bolezni srca. Teorija prostih radikalov ni vsesplošno sprejeta, ker ne moremo dokazati kaj nastopi prej, prosti radikali ali proces staranja in če je tako, zakaj se človeško telo stara. Razumno je, da lahko škoda, ki jo povzročijo prosti radikali, nastane šele s pričetokom procesa staranja. Prihodnje raziskave je treba usmeriti v dokazovanje, ali je možno s stabilizacijo prostih radikalov zamakniti staranje. ==Teorija podškodb DNA== Poškodbe DNA so eden od številnih vzrokov bolezni povezanih s staranjem. Hipoteza Gioacchina Failla iz leta 1958<ref>{{cite journal|last=Failla|first=G|title=The aging process and cancerogenesis|journal=Ann N Y Acad Sci|year=1958|volume=71|issue=6|pages=1124–1140|pmid=13585876|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/13583876?dopt=Abstract|accessdate=7 May 2013}}</ref> je, da kopičenje poškodb DNK povzroča staranje. Hipotezo je kmalu razvil fizik Leo Szilard.<ref>{{cite journal|last=Szilard|first=Leo|title=On the nature of the aging process|journal=Proc Natl Acad Sci|date=januar 1959|volume=45|issue=1|pages=30–45|pmid=16590351|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC222509/|accessdate=7 May 2013}}</ref> Ta teorija se je z leti spreminjala, saj so nove raziskava pokazale nove vrste poškodb in mutacij DNA, in več teorij staranja je zagovarjalo stališče, da poškodbe DNK, z ali brez mutacij, povzročajo staranje.<ref>{{cite journal|last=Freitas|first=AA|author2==de Magalhaes, JP|title=A review and appraisal of the DNA damage theory of ageing|journal=Mutat Res|date=Jul–Oct 2011|volume=728|issue=(1-2)|pages=12–22|pmid=21600302|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21600302?dopt=Abstract|accessdate=7 May 2013}}</ref> Če bi bilo mogoče konzervirati poškodbe DNK in druge stresorje, bi lahko odzivi celic proti raku in za preživetje povečali obrambo, ki ohranja celovitost celice. S tem bi lahko izboljšali zdravje in podaljšali življenjsko dobo. Pomemnost poškodb DNK in vzdrževanja genoma v povezavi s staranjem prebivalstva, je mogoče preučevati v zdravstvene namene. ==Socialna gerontologija== '''Socialna gerontologija''' je multidisciplinarno področje, ki se specializira v preučevanju in delu s starostniki. Socialni gerontolog lahko ima izobrazbo ali usposabljanje v [[socialno delo|socialnem delu]],zdravstveni negi, [[psihologija|psihologiji]], [[sociologija|sociologiji]], [[demografija|demografiji]], [[gerontologija|gerontologiji]] ali v ostalih [[družboslovje|družboslovnih]] disciplinah. Socialni gerontologi so odgovorni za izobraževanje in raziskovanje vzrokov stanj, v katerih se znajdejo starejši. Ker vprašanje življenjske dobe in podaljševanje življenjske dobe potrebuje numerološke prikaze, se veda prekriva z [[demografija|demografijo]] . Se pa študija demografije življenjske dobe človeka razlikuje od socialne demografije [[staranje|staranja]]. == Socialno delo s starejšimi == Socialno delo s starejšimi, poznano tudi kot socialno delo z ostarelimi, se šteje kot mikro in makro praksa dela s starejšimi od 60 oz. 65 let, njihovimi družinami, z okoljem, s smernicami povezanimi s staranjem in z raziskovanjem staranja. Socialni delavci starejših običajno ponujajo svetovanje, neposredno pomoč, koordinacijo nege občanov, načrtovanje skupnosti in zagovorništvo na področju agencij, organizacij vključujoč privatne prakse na domu, v soseskah, bolnišnicah, [[dom za ostarele|domovih za ostarele]], [[hospic]]ih, [[Onkologija|onkoloških inštitutih]] in stanovanjskih kompleksih za starejše. Na makro ravni socialni delavci starejših delajo v okviru Ministrstva za zdravje, društev za zaščito starejših in v šolstvu. == Socialne teorije staranja == Kot meni Dannefer, je staranje interaktivni proces, v katerem okolje vpliva na posameznika, prav tako pa posameznik vpliva na okolje v katerem se on stara. Razvijajo se številne teorije staranja, ki preučujejo proces staranja starejših v družbi, kakor tudi kako si moški in ženske ta proces razlagajo.<ref name=Phillipson>{{navedi knjigo |first1=C. |last1=Phillipson |first2=J. |last2=Baars |chapter=Ch. 4: Social theory and social ageing |chapter-url=http://books.google.com.au/books?id=wtYhf5fdTl4C&pg=PA68 |editor1-first=J. |editor1-last=Bond |editor2-last=S.M. Peace |editor3-last=F. Dittmann-Kohli |editor4-last=G. Westerhof |title=Ageing in Society |url=http://books.google.com/books?id=wtYhf5fdTl4C |year=2007 |publisher=SAGE |isbn=978-1-4129-0020-1 |pages=68–84 |edition=3.}}</ref> === Teorija dejavnosti === Teorijo dejavnosti so razvili Cavan, Havighurst in Albrecht. Ta teorija pravi, da je samopodoba starejših odvisna od družbenih interakcij. Da bi morala starejših bila višja, moramo nadomestiti izgubljene vloge starejših. Primer izgubljene vloge je lahko upokojitev iz službe ali pa izguba partnerja.<ref name=Phillipson/> Aktivnost je bolj dobrodošla od neaktivnosti, saj izboljšuje počutje na več nivojih. Zaradi izboljšanega splošnega zdravstva starejše populacije, je aktivnost mnogo lažje zagotoviti, kot pred šestimi desetletji, ko je Havighurst predlagal to teorijo. Teorijo dejavnosti je možno vpeljati v stabilno, post-industrijsko družbo, ki nudi starejšim veliko priložnosti za smiselno udeležbo. Slabost: Nekateri starejši ne morejo vzdrževati aktivnega stila življenja zaradi telesnih omejitev, pomanjkanja denarja ali pomanjkanja želje po aktivnosti. Mnogi starejši nimajo sredstev za ohranjanje aktivne vloge v družbi. Po drugi strani pa nekateri starejši vztrajajo pri aktivnem življenju, čeprav lahko to povzroča nevarnost njim in ostalim ljudem, na primer vožnja ponoči z omejeno vidljivostjo, ali pa opravljanje vzdrževalnih del na hiši, navkljub hudemu [[Revmatoidni artritis|artritisu]] v kolenih. S takšnimi dejanji zanikajo svoje omejitve in se udeležujejo nevarnih aktivnosti.<ref name="allnurses-breakroom.com">VickyRN. (August 2, '09). Theories of Aging (Part 3) - Sociological Theories. Retrieved Friday, April 20, 2012, from http://allnurses-breakroom.com/showthread.php?t=412760 {{Webarchive|url=https://archive.today/20120707200256/http://allnurses-breakroom.com/showthread.php?t=412760 |date=2012-07-07 }}</ref> === Teorija umika === Teorijo umika sta razvila Cumming in Henry. Po tej teoriji starejši ljudje in okolje pričnejo s postopkom odtujitve drug od drugega. Primer odtujitve je upokojitev iz službe. Teorija tudi meni, da starejši začnejo izgubljati »ego-energijo« in se vedno bolj zapirajo vase. Na takšen način je vzdrževanje morale veliko bolj zahteven postopek, kot če se starejši trudijo vzdrževati aktivni stil življenja. Ta teorija je bila deležna kritik, ker bi naj imela napako, in sicer se bi naj starejši, ki ohranjajo aktiven stil življenja, neuspešno privadili na starost.<ref name=Phillipson/> Postopno umikanje iz družbe in odnosov ohranja socialno ravnotežje in samorefleksijo za starejše, ki so osvobojeni družbenih vlog. Na ta način se zagotavlja prenos znanja, kapitala in moči od starejše generacije na mlade. Tako je možno, da družba funkcionira naprej, tudi ko pomembnejši starejši občani umrejo. Slabost: Ni nikakršnih raziskav in dokazov za potrditev te teorije. Poleg tega, veliko starejših želi ostati vključenih v družbo in aktivnih. Prisilen umik starejših iz družbe je lahko škodljiv za njih, kakor tudi za družbo. To teorijo so gerontologi večinoma ovrgli.<ref name="allnurses-breakroom.com"/> === Teorija kontinuitete === Teorija kontinuitete je zelo zavajajoč koncept. Po eni strani, kontinuiteta lahko pomeni, da ostane enaka, enotna, homogena in nespremenljiva. Ta statičen pogled na kontinuiteto pa ni ravno pravilno prenesti v človeško staranje. Po drugi strani pa dinamičen pogled meni, da kontinuiteta sloni na ideji o osnovni strukturi, ki traja dlje časa, vendar dovoljuje različne spremembe v določenem kontekstu, ki ga poda osnovna struktura. Osnovna struktura je skladna, ima urejeno in logično razmerje delov, ki so prepoznavni in edinstveni in ki nam omogočajo razlikovati to strukturo od ostalih. Z uvedbo koncepta časa, ideje kot so smer, zaporedje, razvoj značaja in zgodba dobijo nov koncept kontinuitete, kot se uporablja za razvoj človeških bitij. V tem članku je dinamičen koncept razvit in vključen v težavo prilagajanja na normalno staranje.<ref>{{navedi knjigo |author=Blalock, H.M. |title=Conceptualization and measurement in the social sciences |url=https://archive.org/details/conceptualizatio0000blal |publisher=Sage |location=Beverly Hills |year=1982 |isbn=0803918046 }}</ref> Osrednja predpostavka teorije kontinuitete je, da se pri prilagajanju, odrasli in starejši trudijo ohraniti obstoječe notranje in zunanje strukture, le-to pa se trudijo doseči z uporabo kontinuitete (na poznanih področjih življenja). V zrelih in starejših letih, se odrasli poslužujejo preteklih izkušenj in uporabljajo kontinuiteto kot primarno strategijo prilagajanja na spremembe povezane z normalnim staranjem. Spremembe so del kontinuitete, saj imajo dostop do preteklosti osebe. Kot rezultat lastnih zaznav, kakor tudi pritiskov iz okolja, so posamezniki, ki se prilagajajo na normalno staranje, nagnjeni in motivirani k notranji, kakor tudi zunanji kontinuiteti socialnega vedenja in okoliščin.<ref>{{navedi knjigo |author=Hage, J. |title=Techniques and problems of theory construction in sociology |url=https://archive.org/details/techniquesproble0000hage |publisher=Wiley Interscience |location=New York |year=1972 |isbn=0471338605 }}</ref> Teorija kontinuitete vidi tako notranjo kot zunanjo kontinuiteto kot robustno zbirko prilagodljivostnih strategij, ki jo podpirajo tako individualne preference, kakor tudi sociološke sankcije. Teorija kontinuitete sestoji iz splošnih prilagodljivostnih principov, ki bi jih naj ljudje, ki se normalno starajo upoštevali, ter iz specifikacij splošnih primerov iz življenja v katerih bi se ti principi lahko uporabili. Posledično, teorija kontinuitete poseduje ogromen potencial, kot splošna teorija o prilagajanju na staranje posameznikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Abraham |last=Kaplan |title=The Conduct of Inquiry: Methodology for Behavioral Science |url=http://books.google.com/books?id=ks8wuZHSKs8C |year=1964 |publisher=Transaction Publishers |isbn=978-0-7658-0448-8}}</ref> === Teorija stratifikacije starosti === Po tej teoriji, starejši rojeni v različnih časovnih obdobjih tvorijo [[Kohorta|kohorte]], ki definirajo starostne sloje. Znotraj slojev sta dve večji razliki: kronološka starost in zgodovinske izkušnje. Ta teorija vsebuje dva glavna argumenta: # Starost je mehanizem za uravnavanje vedenja in kot posledica določa dostop do položajev moči. # Generacije igrajo pomembno vlogo v procesu družbenih sprememb.<ref name=Phillipson/> === Teorija življenjskega procesa === Po tej teoriji, ki izvira iz Life Course Perspective (Bengston and Allen, 1993),<ref name=life>Life Course Theory-Historical Development, Key Principles and Concepts, Selected Research Applications:http://family.jrank.org/pages/1074/Life-Course-Theory.html</ref> se staranje dogaja od rojstva do smrti. Staranje vključuje družbene, psihološke in biološke procese. Izkušnje povezane s staranjem so odvisne od zgodovinskih faktorjev starostnega sloja.<ref name=Phillipson/> Dramatično zmanjšanje smrtnosti, obolevnosti in rodnosti v zadnjih nekaj desetletjih, je tako spremenilo organizacijo poteka življenjskih obdobij in vrste izobraževalnih, delavnih, družinskih in udobnostnih izkušenj, da se je zdaj možno postarati na povsem nove načine. Konfiguracije in vsebina drugih obdobij življenja se je prav tako spremenila, zlasti za ženske. Posledično bodo morale biti teorije starosti in staranja ponovno preučene.<ref>{{navedi knjigo |author=Rowe, J.W.|author2= Kahn, R.L. |title=Successful aging |url=https://archive.org/details/successfulaging00rowe|publisher=Pantheon |location=New York |year=1998 |isbn=0375400451 }}</br>Webster, N. (2003). Webster’s new American dictionary. New York: HarperCollins.</ref> === Teorija kumulativne prednosti/slabosti === Po tej teoriji, ki sta jo razvila Derek Price in Robert Merton leta 1960,<ref name=Dennefer>{{cite journal |author=Dannefer D |title=Cumulative advantage/disadvantage and the life course: cross-fertilizing age and social science theory |journal=J Gerontol B Psychol Sci Soc Sci |volume=58 |issue=6 |pages=S327–37 |date=november 2003 |pmid=14614120 }}</ref> podrobno pa jo je preučilo več raziskovalcev, kot npr. Dale Dannefer, imajo neenakosti težnjo, da postanejo bolj izrazite čez celoten proces staranja. Paradigma te teorije se lahko izrazi v reku »bogati postajajo še bogatejši, revni pa revnejši«. Prednosti in slabosti imajo v zgodnjem obdobju življenja velik vpliv na celotno življenje. Prednosti in slabosti v zrelem obdobju življenja, pa imajo neposreden vpliv na ekonomsko in zdravstveno stanje v starejših letih.<ref name=Phillipson/> === Študij in delo === V Sloveniji je Socialno gerontologijo možno študirati le na eni fakulteti, tj. na Alma Mater Europaea. Je eden od deficitarnih poklicev, v prihodnosti, ko bo delež starejših ljudi večji, pa bo potreba po tem poklicu še narasla. == Viri == {{seznam_referenc}} {{medicinska škrbina}} [[Kategorija:Staranje]] [[Kategorija:Medicina]] {{normativna kontrola}} j7ccwzwhp6cqn2ione71wvgbqehusbn Slika oglišč 0 334196 6768561 6323430 2026-10-22T14:07:13Z Д.Ильин 115952 6768561 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triangular prism vertfig.svg|thumb|Slika oglišč [[tristrana prizma|tristrane prizme]] je enakokraki trikotnik.]] [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|thumb|Slika oglišč za [[veliki ikozaeder]] je pravilni [[petkotnik]] ali [[zvezdni mnogokotnik]] {5/2}.]] '''Slika oglišč''' je v [[geometrija|geometriji]] slika, ki jo dobimo takrat, ko v [[polieder|poliedru]] ali [[politop]]u odrežemo vogale. == Definicije == Poglejmo oglišče poliedra in označimo točko kjerkoli vzdolž vsakega roba. Potegnimo črto skozi povezane stranske ploskve tako, da povežemo sosednje točke. Te črte opisujejo celotno področje, to pa je mnogokotnik okoli oglišča. Ta mnogokotnik imenujemo slika oglišča. Ta definicija je lahko precej drugačna, kar je odvisno od okoliščin v katerih dajemo definicijo. Tako lahko naredimo na naslednje načine * z uporabo ploske rezine * kot sferni mnogokotnik * kot množico povezanih oglišč * s pomočjo abstraktne definicije Uporaba prvega načina: naredimo rezino skozi vogal poliedra in odrežemo vse robove, ki so povezani s tem ogliščem. Odrezana ploskev je slika oglišča. Ta način je najbolj uporabljan in tudi najbolj razumljiv. Različni avtorji naredijo rezino samo na različnih mestih == Splošne značilnosti == Slika oglišč za n-politop je (n -1) politop. Kot primer je slika oglišč za [[polieder]] slika [[mnogokotnik]]a. Za [[polihoron]] pa je [[polieder]]. Če obravnavamo samo povezljivost teh sosednjih oglišč se lahko slika oglišč konstruira za vsako oglišče politopa: * Vsako [[oglišče]] na sliki oglišč sovpada z oglišči prvotnega politopa. * Vsak [[teorija grafov|rob]] slike oglišč se nahaja znotraj ali zunaj prvotnega politopa tako, da izmenoma povezuje po dve oglišči prvotne stranske ploskve * Vsaka [[stranska ploskev]] slike oglišč se nahaja znotraj ali zunaj celice prvotnega n-politopa (velja za n>3) * tako se lahko nadaljuje za elemente višjega reda in tudi za višji red politopov. Slika oglišč je zelo uporaben pripomoček za [[uniformni politop|uniformne politope]], ker samo ena slika opiše celotni politop. {|border=1 |''Slika oglišč'': neuniformne [[kvadratna piramida|kvadratne piramide]] |[[Slika:Truncated cubic honeycomb verf.png|120px]]<BR>[[Schleglov diagram]] |[[Slika:VF-truncated cubic.png|120px]]<BR>perspektiva |- |kreirane kot [[kvadrat (geometrija)|kvadratna]] osnova iz [[oktaeder|oktaedra]] |[[Slika:Octahedron vertfig.svg|120px]]<BR>(3.3.3.3) |- |in štiri stranice [[enakostraničen trikotnik|enakostraničnega trikotnika]] iz [[prisekana kocka|prisekanih kock]] |[[Slika:Truncated cube vertfig.svg|120px]]<BR>(3.8.8) |} == Slika robov == Podobna sliki oglišč je ''slika robov'', ki je enaka sliki oglišč slike oglišč <ref>[http://www.bendwavy.org/klitzing/explain/verf.htm Klitzing: Vertex figures, etc.]</ref>. Slika robov se uporablja za prikazovanje odnosa med elementi v pravilnem in uniformnem politopu. Slika robov je politop (n -2), ki prikazuje razporeditev [[faceta (matematika)|facet]] okoli danega roba. Pravilni politopi in satovja imajo samo eno sliko robov, ki pa je pravilna. Za pravilne politope {p,q,r,s.....,z} je slika robov {r,s,.....,z}. V štirih razsežnostih je slika robov za [[4-politop]]e ali [[satovje|3-satovje]] mnogokotnik, ki predstavlja razvrstitev množice facet okoli roba. Zgled: slika robov za pravilno [[kubično satovje]] {4, 3, 4} je [[Kvadrat (geometrija)|kvadrat]] in za pravilni [[polihoron]] {p,q,r} je mnogokotnik {r}. == Pravilni politopi == Kadar je politop pravilen ga lahko predstavimo s [[Schläflijev simbol|Schläflijevim simbolom]]. Iz njega in iz [[celica (geometrija)|celic]] ga lahko dobimo na trivialen način V splošnem v pravilnem politopu s Schläflijevim simbolom {a, b, c,...,y, z} ima celice {a, b, c,...,y} in sliko oglišč {b, c,...,y, z}. # pravilni [[polieder]] {p, q} je slika oglišč {q}, kar pa je q-kotnik. #* zgled: slika oglišč kocke {4, 3} je trikotnik {3} # pravilni [[polihoron]] ali [[satovje (geometrija)|prostorska teselacija]] {p, q, r} ima sliko oglišč {q, r} #* zgled: slika oglišč hiperkocke {4, 3, 3} je slika oglišč pravilni tetraeder {3, 3}. #* slika oglišč za [[kubično satovje]] je tudi pravilno in ga lahko prikažemo s Schläflijevim simbolom z indeksi v obratnem vrstnem redu. Lahko se pokaže, da je dual slike oglišč celica dualnega politopa. Za pravilne poliedre je to posebna oblika [[Dorman Lukove konstrukcije]]. == Glej tudi == * [[seznam pravilnih politopov]] * [[konfiguracija oglišča]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Vertex figures}} * {{MathWorld|id=VertexFigure|title=Vertex Figure}} * [https://web.archive.org/web/20070207021813/http://members.aol.com/Polycell/glossary.html#V Slika oglišč v [[Glossary for Hyperspace]] ] {{ikona en}} * [http://www.steelpillow.com/polyhedra/vertex_figures/VertexFigures.htm Slika oglišč] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Politopi]] ewe1ww1ma5xgg1h9txlq1dr7irnnel3 Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč 0 334239 6768562 6761991 2026-10-22T14:07:58Z Д.Ильин 115952 6768562 wikitext text/x-wiki {|class="wikitable" align="right" |-valign="top" |colspan=2 bgcolor=#e7dcc3 align=center|'''[[Polieder]]''' |-valign="top" !razred !število in značilnosti |-valign="top" |[[platonsko telo|platonska telesa]]<br> |([[:Kategorija:platonsko telo|5]], konveksna, pravilna) |-valign="top" |[[arhimedsko telo|arhimedska telesa]]<br> |([[:Kategorija:Arhimedska telesa|13]], konveksna, uniformna) |-valign="top" |[[Kepler-Poinsotov polieder]]<br> |([[:Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri|4]], pravilni, nekonveksni) |-valign="top" |[[uniformni polieder|uniformni poliedri]]<br> |([[:Kategorija:Uniformni poliedri|75]], uniformni) |-valign="top" |[[prizmatoid]]:<br>[[prizma|prizme]], [[antiprizma]] itd. |([[:Kategorija:Prizmatoidni poliedri|4]] neskončni uniformni razredi) |-valign="top" |[[teselacija|tlakovanja poliedrov]] |([[:Kategorija:Teselacija|11 pravilnih]] v ravnini) |-valign="top" |kvazi-pravilni poliedri<br> |([[:Kategorija:Kvazipravilni poliedri|8]]) |-valign="top" |[[Johnsonovo telo]] |([[:Kategorija:Johnsonova telesa|92]] konveksni, neuniformni) |-valign="top" |[[piramida (geometrija)|piramide]] in [[bipiramida|bipiramide]] |([[:Kategorija:Piramide in bipiramide|neskončno]]) |-valign="top" |[[stelacija|stelacije]] |[[:Kategorija:stelacija poliedrov|stelacija]] |-valign="top" |[[poliederski sestav]] |([[:Kategorija:Poliederski sestavi|5 pravilnih]]) |-valign="top" |[[deltaeder|deltaedri]] |([[:Kategorija:Deltaedri|deltaedri]],<br /> stranske ploskve so enakostranični trikotniki) |-valign="top" |[[prirezan polieder|prirezani poliedri]]<br /> |([[:Kategorija:Kiralni poliedri|12 uniformnih]] niso zrcalne slike) |-valign="top" |[[zonoeder]] |([[:Kategorija:Zonoedri|zonoedri]],<br />stranske ploskve imajo 180° simetrijo) |-valign="top" |colspan=2 align=center bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]] |-valign="top" |[[sebidualni polieder]] |([[:Kategorija:Sebidualni poliedri|neskončno]]) |-valign="top" |[[Catalanovo telo]] |([[:Kategorija:Catalanova telesa|13]], arhimedski duali) |} '''Seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč''' vsebuje pregled [[uniformni polieder|uniformnih poliedrov]] v odvisnosti od njihove slike oglišč. Nekateri uniformni poliedri se dobijo s prisekovanjem oglišč pravilnih ali kvazipravilnih poliedrov. == Slike oglišč poliedrov == Odnosi postanejo opazni s proučevanjem [[slika oglišča|slik oglišča]], ki jih dobimo z naštevanjem stranskih ploskev, ki so sosednje vsakemu oglišču. Primer: kocka ima sliko oglišč 4.4.4, kar pomeni tri sosednje stranske ploskve. Možni pa so: * 3 enakostranični trikotniki * 4 kvadrati * 5 pravilnih petkotnikov * 6 pravilnih šestkotnikov * 8 pravilnih osemkotnikov Nekatere stranske ploskve izgledajo kot, da so obratno orientirane, kar zapišemo kot * -3 trikotnik z obratno orientacijo (pogosto zapišemo kot 3/2) Drugi pa potekajo skozi izhodišče, kar zapišemo kot * 6<sup>*</sup> to pa je šestkotnik, ki gre skozi izhodišče. Johnson je razvrstil uniformne poliedre na naslednji način:[[Slika:Vertex figures_sl.png|320px|right|thumbnail|Primeri slik oglišč]] # pravilni (s pravilno mnogokotniško sliko oglišč): p<sup>q</sup>, z Wythoffovim simbolom q|p 2 # kvazi-pravilni (pravokotne ali ditrigonalne slike oglišč): p.q.p.q 2|p q ali p.q.p.q.p.q, Wythoffov simbol 3|p q # verzi-pravilni (ortodiagonalne slike oglišč), p.q*.-p.q*, Wythoffov simbol q q|p # prisekani pravilni (enakokrake trikotne slike oglišč): p.p.q, Wythoffov simbol q 2|p # verzi-kvazi-pravilni (dipteroidalne slike oglišč), p.q.p.r Wythoffov simbol q r|p # kvazi-kvazi-pravilni (trapezoidalne slike oglišč): p*.q.p*.-r q.r|p or p.q*.-p.q* p q r| # prisekani kvazi-pravilnir (raznostranične trikotne slike oglišč), p.q.r Wythoffov simbol p q r| # prirezani kvazi-pravilni (petkotne, šestkotne ali osemkotne slike oglišč), Wythoffov simbol p q r| # prizme (prisekani hozoedri), # antiprizme in križne antiprizme (prirezani diedri) == Prisekane oblike == === Pravilni poliedri in njihove prisekane oblike === {| class="wikitable" | slika oglišč | grupa | A: pravilni: p.p.p | B: prisekani pravilni: p.p.r |- | [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3<BR> [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.6.6 | T<sub>d</sub> | [[Slika:tetrahedron.jpg|100px]]<BR> [[tetraeder]]<BR> 3&#124;2 3<BR> W1, U01, K06, C15<BR> V 4,E 6,F 4=4{3} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncatedtetrahedron.svg|100px]]<BR> [[prisekani tetraeder]]<BR> 2 3&#124;3<BR> W6, U02, K07, C16<BR> V 12,E 18,F 8=4{3}+4{6} <br>''χ''=2 |- | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3<BR> [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6 | O<sub>h</sub> | [[Slika:octahedron.svg|100px]]<br> [[oktaeder]]<br> 4&#124;2 3, 3<sup>4</sup><br> W2, U05, K10, C17<br> V 6,E 12,F 8=8{3} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncatedoctahedron.svg|100px]]<BR> [[prisekani oktaeder]]<BR> 2 4&#124;3<BR> W7, U08, K13, C20<BR> V 24,E 36,F 14=6{4}+8{6} <br>''χ''=2 |- | [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>4.4.4<BR> [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8<br> | O<sub>h</sub> | [[Slika:hexahedron.jpg|100px]]<BR> [[heksaeder]] <BR> (kocka) <BR> 3&#124;2 4<BR> W3, U06, K11, C18<BR> V 8,E 12,F 6=6{4} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncatedhexahedron.svg|100px]]<BR> [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]]<BR> 2 3&#124;4<BR> W8, U09, K14, C21<BR> V 24,E 36,F 14=8{3}+6{8} <br>''χ''=2 |- | [[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<br> [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6 | I<sub>h</sub> | [[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR> [[ikozaeder]]<BR> 5&#124;2 3<BR> W4, U22, K27, C25<BR> V 12,E 30,F 20=20{3} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncatedicosahedron.svg|100px]]<BR> [[prisekani ikozaeder]]<BR> 2 5&#124;3<BR> W9, U25, K30, C27<BR> E 60,V 90,F 32=12{5}+20{6} <br>''χ''=2 |- | [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5<br> [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.10.10 | I<sub>h</sub> | [[Slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|100px]]<BR> [[dodekaeder]]<BR> 3&#124;2 5<BR> W5, U23, K28, C26<BR> V 20,E 30,F 12=12{5} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncateddodecahedron.jpg|100px]]<BR> [[prisekani dodekaeder]]<BR> 2 3&#124;5<BR> W10, U26, K31, C29<BR> V 60,E 90,F 32=20{3}+12{10} <br>''χ''=2 |- | [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<BR> [[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5/2.10.10 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki dodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 5<BR> W21, U35, K40, C44<BR> V 12,E 30,F 12=12{5} <br>''χ''=-6 | [[Slika:Great truncated dodecahedron.png|100px]]<BR> [[prisekani veliki dodekaeder]]<BR> 2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;5<br> W75, U37, K42, C47<BR> V 60,E 90,F 24=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10} <br>''χ''=-6 |- | [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3<BR> [[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<BR>5/2.6.6. | I<sub>h</sub> | [[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ikozaeder]]<BR> (16-to zvezdenje ikozaedra)<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 3<br> W41, U53, K58, C69<BR> V 12,E 30,F 20=20{3} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]]<BR> [[veliki prisekani ikozaeder]]<BR> 2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3<br> W95, U55, K60, C71<BR> V 60,E 90,F 32=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} <br>''χ''=2 |- | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR> | I<sub>h</sub> | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali zvezdni dodekaeder]]<BR> 5&#124;2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br> W20, U34, K39, C43<BR> V 12,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-6 | |- | [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5/2.5/2.5/2<br> | I<sub>h</sub> | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR> 3&#124;2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br> W22, U52, K57, C68<BR> V 20,E 30,F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=2 |} Dodatno obstajajo še tri kvazi prisekane oblike. Te so tudi poseben razred prisekanih pravilnih poliedrov. {| class="wikitable" |- valign="top" |slike oglišč |groupa O<sub>h</sub> |groupa I<sub>h</sub> |groupa I<sub>h</sub> |- | [[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br>3.8/3.8/3<br> [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>5.10/3.10/3<br> [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.10/3.10/3 | [[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|100px]]<BR> [[zvezdni prisekan heksaeder]]<BR> (kvaziprisekani heksaeder)<BR> (zvezdnoprisekana kocka)<br> 2 3&#124;<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB> <BR> W92, U19, K24, C66<BR> V 24,E 36,F 14=8{3}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=2 | [[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali zvezdni prisekan dodekaeder]]<BR> (kvaziprisekan mali zvezdni dodekaeder)<BR> (mali zvezdno prisekani dodekaeder)<br> 2 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W97, U58, K63<BR> V 60,E 90,F 24=12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-6 | [[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki zvezdni prisekani dodekaeder]]<BR> (kvaziprisekan zvezdni dodekaeder)<BR> (veliki zvezdnoprisekani dodekaeder)<br> 2 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W104, U66, K71, C83<BR> V 60,E 90,F 32=20{3}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=2 |} === Prisekane oblike kvazi-pravilnih poliedrov === Stolpec A vsebuje nekatere kvazi-pravilne poliedre, stolpec B vsebuje običajno prisekane oblike, stolpec C vsebuje kvazi-prisekane oblike, stolpec D prikazuje različne načine prisekovanja. Vse te prisekane oblike imajo imajo sliko oglišč p.q.r in Wythoffov simbol p q r&#124;. {| class="wikitable" | slika oglišč | grupa | A: kvazi-pravilni: p.q.p.q | B: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r | C: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r | D: prisekani kvazi-pravilni: p.q.r |- valign="top" | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80x80_pik]]<BR>3.4.3.4<BR> [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8<br> [[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.8/3<br> [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<BR>8.6.8/3 | O<sub>h</sub> | [[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br> [[kubooktaeder]]<br> 2&#124;3 4<br> W11, U07, K12, C19<br> V 12,E 24,F 14=8{3}+6{4} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncatedcuboctahedron.jpg|100px]]<BR> [[veliki rombikubooktaeder]]<BR> (rombiprisekani kubooktaeder)<BR> (prisekani kubooktaeder)<BR> 2 3 4&#124;<BR> W15, U11, K16, C23<BR> V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{8} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|100px]]<BR> [[veliki prisekani kubooktaeder]]<BR> (kvaziprisekani kubooktaeder)<BR> 2 3<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;<BR> W93, U20, K25, C67<BR> V 48,E 72,F 26=12{4}+8{6}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=2 | [[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|100px]]<BR> [[kubiprisekanikubooktaeder]]<BR> (kuboprisekani kubooktaeder)<BR> 3 4<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;<BR> W79, U16, K21, C52<BR> V 48,E 72,F 20=8{6}+6{8}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-4 |- valign="top" | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5<br> [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<BR>4.6.10<br> [[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>4.6.10/3<br> [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>10.6.10/3 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR> [[ikozidodekaeder]]<BR> 2&#124;3 5<BR> W12, U24, K29, C28<BR> V 30,E 60,F 32=20{3}+12{5} <br>''χ''=2 | [[Slika:Truncatedicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR> [[veliki rombiikozidodekaeder]]<BR> (rombiprisekani ikozidodekaeder)<BR> (prisekani ikozidodekaeder)<BR> 2 3 5&#124;<BR> W16, U28, K33, C31<BR> V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{10} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki prisekani ikozidodekaeder]]<BR> (veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)<BR> 2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;<BR> W108, U68, K73, C87<BR> V 120,E 180,F 62=30{4}+20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=2 | [[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[ikoziprisekani dodekaeder]]<BR> (ikozidodekaprisekani ikozidodekaeder)<BR> 3 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;<BR> W84, U45, K50, C57<BR> V 120,E 180,F 44=20{6}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-16 |- valign=top | [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5.5/2.5<br> [[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR> 4.10.10/3 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[dodekadodekaeder]]<BR> 2 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><BR> W73, U36, K41, C45<BR> V 30,E 60, F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-6 | | [[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[prisekani dodekadodekaeder]]<BR> (kvaziprisekani dodekaeder)<BR> 2 5<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;<BR> W98, U59, K64, C75<BR> V 120,E 180,F 54=30{4}+12{10}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-6 | |- valign="top" | [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<BR> 3.5/2.3.5/2 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ikozidodekaeder]]<BR> 2 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br> W94, U54, K59, C70<BR> V 30,E 60, F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=2 | | | |} == Poliedri s skupnimi robovi in oglišči == === Pravilni === V preglednici je prikazanih nekaj odnosov. Vsi so praviloma ločeni od tetrahemiheksadronov, ki pa je verzi pravilen. {| class="wikitable" | slika oglišč | V | E | group | regular | regular/versi-regular |- | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<BR>3.3.3.3<br> 3.4*.-3.4* | 6 | 12 | O<sub>h</sub> | [[Slika:octahedron.svg|100px]]<br> [[oktaeder]]<br> 4&#124;2 3<br> W2, U05, K10, C17<br> F 8=8{3} <br>''χ''=2 | [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|100px]]<br> [[tetrahemiheksaeder]]<br> <SUP>3<te so tudi/SUP>/<SUB>2</SUB>3&#124;2<br> W67, U04, K09, C36<br> F 7=4{3}+3{4} <br>''χ''=1 |- | [[Slika:icosahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3<br> [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.5.5.5.5<br> | 12 | 30 | I<sub>h</sub> | [[Slika:icosahedron.jpg|100px]]<BR> [[ikozaeder]]<BR> 5&#124;2 3<br> W4, U22, K27<BR> F 20=20{3} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great dodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki dodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 5<br> W21, U35, K40, C44<BR> F 12=12{5} <br>''χ''=-6 |- | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>5/2.5/2.5/2.5/2.5/2<BR> [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.3 | 12 | 30 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali zvezdni dodekaeder]]<BR> 5&#124;2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB><br> W20, U34, K39, C43<BR> F 12=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-6 | [[Slika:Great icosahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ikozaeder]]<BR> (16-to zvezdenje ikozaedra)<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;2 3<br> W41, U53, K58, C69<BR> F 20=20{3} <br>''χ''=2 |} === Kvazi-pravilni in verzi-pravilni === Pravokotne slike oglišč ali prekrižani pravokotniki in prekrižani pravokotniki so v prvi koloni so ''kvazi pravilni'' v drugi in tretji koloni pa so ''[[polpolieder|polpoliedri]]'' s stranskimi ploskvami, ki tečejo skozi izhodišče in jih nekateri avtorji imenujejo ''verzi pravilni''. {| class="wikitable" | slika oglišč | V | E | grupa | kvazi-pravilni: p.q.p.q | verzi-pravilni: p.s*.-p.s* | verzi-pravilni: q.s*.-q.s* |- | [[Slika:Cuboctahedron_vertfig.svg|80px]]<BR> 3.4.3.4<br> 3.6*.-3.6*<br> 4.6*.-4.6* | 12 | 24 | O<sub>h</sub> | [[Slika:Cuboctahedron.svg|100px]]<br> [[kubooktaeder]]<br> 2&#124;3 4<br> W11, U07, K12, C19<br> F 14=8{3}+6{4} <br>''χ''=2 | [[Slika:Octahemioctahedron.png|100px]]<br> [[oktahemioktaeder]]<br> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3&#124;3<br> W68, U03, K08, C37<br> F 12=8{3}+4{6} <br>''χ''=0 | [[Slika:Cubohemioctahedron.png|100px]]<br> [[kubohemioktaeder]]<br> <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB>4&#124;3<br> W78, U15, K20, C51<br> F 10=6{4}+4{6} <br>''χ''=-2 |- | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br> 3.5.3.5<br> 3.10*.-3.10*<br> 5.10*.-5.10* | 30 | 60 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Icosidodecahedron.jpg|100px]]<BR> [[ikozidodekaeder]]<BR> 2&#124;3 5<BR> W12, U24, K29, C28<BR> F 32=20{3}+12{5} <br>''χ''=2 | [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali ikozihemidodekaeder]]<BR> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>3&#124;5<br> W89, U49, K54, C63<BR> F 26=20{3}+6{10} <br>''χ''=-4 | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali dodekahemidodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5&#124;5<br> W91, U51, K56, 65<BR> F 18=12{5}+6{10} <br>''χ''=-12 |- | [[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]] 3.5/2.3.5/2<BR> 3.10*.-3.10*<BR> 5/2.10*.-5/2.10*<BR> | 30 | 60 | Ih | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ikozidodekaeder]]<BR> 2&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br> W94, U54, K59, C70<BR> F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ikozihemidodekaeder]]<BR> 3 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W106, U71, K76, C85<BR> F 26=20{3}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-4 | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki dodekahemidodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W107, U70, K75, C86<BR> F 18=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+6{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-12 |- | [[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br> 5.5/2.5.5/2<br> 5.6*.-5.6*<br> 5/2.6*.-5/2.6* | 30 | 60 | Ih | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[dodekadodekaeder]]<BR> 2&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5<br> W73, U36, K41, C45<BR> F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-6 | [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|100px]]<BR> [[veliki dodekahemiikozieder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>4</SUB>5&#124;3<br> W102, U65, K70, C81<BR> F 22=12{5}+10{6} <br>''χ''=-8 | [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|100px]]<br> [[mali dodekahemiikozieder]]<br> <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3<br> W100, U62, K67, C78<br> F 22=12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+10{6} <br>''χ''=-8 |} === Ditrigonalni in verzi-pravilni === Ditrigonalne (to je di(2) -tri(3)-kotne) slike oglišč so 3-kratni analogi pravokotnika. Ti so vsi ''kvazi-pravilni'', ker so vsi robovi izomorfni. Sestava 5-kock vsebuje isto množico robov in oglišč. Prekrižane oblike imajo ne-[[orientabilnost|orientabilne]] slike oglišč tako, da oznaka "-" ni bila uporabljena in "*" stranske ploskve tečejo blizu in ne skozi izhodišče. {| class="wikitable" | slika oglišča | V | E | grupa | ditrogonalna | prekrižana-ditrogonalna | prekrižana-ditrogonalna |- | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]] 5/2.3.5/2.3.5/2.3<BR> 5/2.5*.5/2.5*.5/2.5*<br> 3.5*.3.5*.3.5*<BR> | 20 | 60 | Ih | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR> 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3<br> W70, U30, K35, C39<BR> F 32=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-8 | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR> 3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5<br> W80, U41, K46, C53<BR> F 24=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-16 | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;3 5<br> W87, U47, K52, C61<BR> F 32=20{3}+12{5} <br>''χ''=-8 |} === Verzi-kvazi-pravilni in kvazi-kvazi-pravilni === Skupina III: trapezoid ali prekrižane trapezoidne slike oglišč. Prvi stolpec vključuje konveksne rombske poliedre, ki nastanejo z vključitvijo dveh kvadratov v sliko oglišč kubooktaedra in ikozidodekaedra. {| class="wikitable" | vertex figure | V | E | grupa | trapezoid: p.q.r.q | prekrižani-trapezoid: p.s*.-r.s* | prekrižani-trapezoid: q.s*.-q.s* |- | [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br> 3.4.4.4<BR> 3.8*.-4.8*<BR> 4.8*.-4.8*<BR> | 24 | 48 | O<sub>h</sub> | [[Slika:Rhombicuboctahedron.jpg|100px]]<br> [[mali rombikubooktaeder]]<BR> (rombikubooktaeder)<br> 3 4&#124;2<br> W13, U10, K15, C22<BR> F 26=8{3}+(6+12){4} <br>''χ''=2 | [[Slika:Small cubicuboctahedron.png|100px]]<BR> [[mali kubokubooktaeder]]<BR> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4&#124;4<br> W69, U13, K18, C38<BR> F 20=8{3}+6{4}+6{8} <br>''χ''=-4 | [[Slika:Small rhombihexahedron.png|100px]]<br> [[mali rombiheksaeder]]<br> 2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 4&#124;<br> W86, U18, K23, C60<BR> F 18=12{4}+6{8} <br>''χ''=-6 |- | [[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br> 3.8/3.4.8/3<br> 3.4*.-4.4*<br> 8/3.4*.-8/3.4* | 24 | 48 | Oh | [[Slika:Great cubicuboctahedron.png|100px]]<BR> [[veliki kubikubooktaeder]]<BR> 3 4&#124;<SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W77, U14, K19, C50<BR> F 20=8{3}+6{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-4 | [[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|100px]]<BR> [[nekonveksni veliki rombikubooktaeder]]<BR> (kvazirombikubooktaeder)<BR> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>4&#124;2<br> W85, U17, K22, C59<BR> F 26=8{3}+(6+12){4} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great rhombihexahedron.png|100px]]<BR> [[veliki rombiheksaeder]]<BR> 2 <SUP>4</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;<br> W103, U21, K26, C82<BR> F 18=12{4}+6{<SUP>8</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-6 |- | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br> 3.4.5.4<BR> 3.10*.-5.10*<br> 4.10*.-4.10* | 60 | 120 | I<sub>h</sub> | [[Slika:Rhombicosidodecahedron.jpg|100px]]<BR> [[mali rombikozidodekaeder]]<BR> (rombikozidodekaeder)<BR> 3 5&#124;2<br> W14, U27, K32, C30<BR> F 62=20{3}+30{4}+12{5} <br>''χ''=2 | [[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali dodecikozidodekaeder]]<BR> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5&#124;5<br> W72, U33, K38, C42<BR> F 44=20{3}+12{5}+12{10} <br>''χ''=-16 | [[Slika:Small rhombidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali rombidodekaeder]]<BR> 2<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5&#124;<br> W74, U39, K44, C46<BR> F 42=30{4}+12{10} <br>''χ''=-18 |- | [[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]] 5/2.4.5.4<BR> 5/2.6*.-5.6*<BR> 4.6*.-4.6*<BR> | 60 | 120 | Ih | [[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[rombidodekadodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>5&#124;2<br> W76, U38, K43, C48<BR> F 54=30{4}+12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=-6 | [[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|100px]]<BR> [[ikozidodekadodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5&#124;3<br> W83, U44, K49, C56<BR> F 44=12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} <br>''χ''=-16 | [[Slika:Rhombicosahedron.png|100px]]<BR> [[rombiikozaeder]]<BR> 2 3<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;<br> W96, U56, K61, C72<BR> F 50=30{4}+20{6} <br>''χ''=-10 |- | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br> 3.10/3.5/2.10/3<BR> 3.4*.-5/2.4*<BR> 10/3.4*.-10/3.4*<BR> | 60 | 120 | Ih | [[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki dodeciikozidodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W99, U61, K66, C77<BR> F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB> } <br>''χ''=-16 | [[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<BR> (kvazirombiikozidodekaeder)<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3&#124;2<br> W105, U67, K72, C84<BR> F 62=20{3}+30{4}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>} <br>''χ''=2 | [[Slika:Great rhombidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki rombidodekaeder]]<BR> 2 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>&#124;<br> W109, U73, K78, C89<BR> F 42=30{4}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-18 |- | [[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]] 3.6.5/2.6<BR> 3.10*.-5/2.10*<BR> 6.10*.-6.10*<BR> | 60 | 120 | Ih | [[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali ikoziikozidodekaeder ]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>3&#124;3<br> W71, U31, K36, C40<BR> F 52=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} <br>''χ''=-8 | [[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR> <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>3&#124;5<br> W82, U43, K48, C55<BR> F 44=20{3}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+12{10} <br>''χ''=-16 | [[Slika:Small dodecicosahedron.png|100px]]<BR> [[mali dodeciikozaeder]]<BR> 3 <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB> 5&#124;<br> W90, U50, K55, C64<BR> F 32=20{6}+12{10} <br>''χ''=-28 |- | [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br> 3.10/3.5.10/3<BR> 3.6*.-5.6*<BR> 10/3.6*.-10/3.6* | 60 | 120 | Ih | [[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]<BR> 3 5&#124;<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><br> W81, U42, K47, C54<BR> F 44=20{3}+12{5}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-16 | [[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|100px]]<BR> [[veliki ikozidodekaeder]]<BR> <SUP>3</SUP>/<SUB>2</SUB>5&#124;3<br> W88, U48, K53, C62<BR> F 52=20{3}+12{5}+20{6} <br>''χ''=-8 | [[Slika:Great dodecicosahedron.png|100px]]<BR> [[veliki dodeciikozieder]]<BR> 3 <SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB><SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>&#124;<br> W101, U63, K68, C79<BR> F 32=20{6}+12{<SUP>10</SUP>/<SUB>3</SUB>} <br>''χ''=-28 |} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Matematični seznami]] [[Kategorija:Uniformni poliedri]] nt5wt5ulsjd8wxzpnq9dcwfxkz5vkpf Seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj 0 335481 6768563 6761961 2026-10-22T14:08:25Z Д.Ильин 115952 6768563 wikitext text/x-wiki '''Seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj''' vsebuje [[izotoksalna oblika|izotoksalne]] [[polieder|poliedre]] in [[tlakovanje (geometrija)|tlakovanja]]. == Konveksni izotoksalni poliedri == {| class="wikitable" ! oblika ! [[pravilni polieder|pravilni]] ! [[dualni polieder|dualni]] pravilni ! [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]] ! kvazipravilni dual |- ! [[Wythoffov simbol]] ! q &#124; 2 p ! p &#124; 2 q ! 2 &#124; p q !&nbsp; |- ! [[konfiguracija oglišča]] ! p<sup>q</sup> ! q<sup>p</sup> ! p.q.p.q ! |- valign=top | p=3<BR>q=3 | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|75px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>3 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|75px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>3 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|75px]]<BR>tetraeder<BR>([[oktaeder]])<BR>{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 3 | [[Slika:Hexahedron.svg|75px]]<BR>[[kocka]]<BR>(rombski heksaeder) |- valign=top | p=4<BR>q=3 | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|75px]]<BR>[[kocka]]<BR>{4,3}<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>3 | 2 4 | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|75px]]<BR>[[oktaeder]]<BR>{3,4}<BR>{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>4 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|75px]]<BR>[[kubooktaeder]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 4 | [[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|75px]]<BR>[[rombski dodekaeder]] |- valign=top | p=5<BR>q=3 | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|75px]]<BR>[[dodekaeder]]<BR>{5,3}<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>3 | 2 5 | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|75px]]<BR>[[ikozaeder]]<BR>{3,5}<BR>{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>5 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|75px]]<BR>[[ikozidodekaeder]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 5 | [[Slika:Rhombictriacontahedron.svg|75px]]<BR>[[rombski triakontaeder]] |} 5 nekonveksnih [[hemipolieder|hemipoliedrov]] je osnovanih na oktaedru, kubooktaedru in ikozidodekaedru: {| class="wikitable" |- ! oblika !! kvazipravilni !! kvazipravilni dual <!-- |- ! [[Wythoffov simbol]] !! !! |- ! [[konfiguracija oglišča]] !! !! --> |- valign="top" ! p=<br/>q= | [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|75px]][[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[tetrahemiheksaeder]] | [[Slika:Tetrahemihexacron.png|75px]]<BR>[[tetrahemiheksakron]] |- valign="top" ! rowspan="2"|p=<br/>q= | [[Slika:Cubohemioctahedron.png|75px]][[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[kubohemioktaeder]] | [[Slika:Hexahemioctacron.png|75px]]<BR>[[heksahemioktakron]] |- valign="top" | [[Slika:Octahemioctahedron.png|75px]][[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[oktahemioktaeder]] | [[Slika:Hexahemioctacron.png|75px]]<BR>[[oktahemioktakron]] |- valign="top" ! rowspan="2"|p=<br/>q= | [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekakron]] |- valign="top" | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemidodekakron]] |} Znanih je tudi 12 teles, ki nastanejo iz [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovih poliedrov]], vključno s štirimi poliedri: {| class="wikitable" |- ! oblika ! pravilni ! dualni pravilni ! kvazipravilni ! kvazipravilni dual |- ! [[Wythoffov simbol]] ! q &#124; 2 p ! p &#124; 2 q ! 2 &#124; p q ! &nbsp; |- ! [[konfiguracija oglišča]] ! p<sup>q</sup> ! q<sup>p</sup> ! p.q.p.q ! |- valign=top ! rowspan="3"|p=5/2<BR>q=3 | rowspan="3"|[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|75px]][[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3}<P>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}}{{CDD|3|node}}<BR>3 | 2 5/2 | rowspan="3" valign=top|[[Slika:Great icosahedron.png|75px]][[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki ikozaeder]]<BR>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}<P>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node}}{{CDD|3|node_1}}<BR>5/2 | 2 3 | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>&nbsp;<BR>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 5/2 | [[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|75px]]<BR>[[veliki rombski triakontaeder]] |- valign=top | [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[veliki ikozihemidodekakron]] |- valign="top" | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekakron]] |- valign=top ! rowspan="3"|p=5/2<BR>q=5 | rowspan="3"|[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|75px]][[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5}<P>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}}{{CDD|5|node}}<BR>5 | 2 5/2 | rowspan="3"|[[Slika:Great dodecahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki dodekaeder]]<BR>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}<P>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node}}{{CDD|5||node_1}}<BR>5/2 | 2 5 | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|75px]][[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[dodekadodekaeder]]<BR>&nbsp;<BR>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|5|node}}<BR>2 | 5 5/2 | [[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|75px]]<BR>[[srednji rombski triakontaeder]] |- valign="top" | [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|75px]][[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemicosacron.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemiikozakron]] |- valign="top" | [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemicosacron.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemiikozakron]] |} Obstajajo še trije kvazipravilni zvezdni poliedri (3 | p q) in njihovi duali: {| class="wikitable" width=320 |- ! kvazipravilni ! kvazipravilni dual |- ! 3 &#124; p q !&nbsp; |- valign=top | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>3/2 &#124; 3 5<BR>{{CDD|3|node|d3|rat|d2|node|5|node_1|3}} | [[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[veliki triambski ikozaeder]] |- | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|75px]][[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>3 &#124; 5/3 5<BR>{{CDD|3|node}}{{CDD|5|rat|d3|node_1|5|node}}{{CDD|3}} | [[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[srednji triambskiikozaeder]] |- | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>3 &#124; 5/2 3<BR>{{CDD|3|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|3|node}}{{CDD|3}} | [[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[mali triambski ikozaeder]] |} == Izotoksalna tlakovanja v evklidski ravnini == Znanih je pet izotoksalnih poligonalnih tlakovanj evklidske ravnine. (sebi dualno ''kvadratno tlakovanje'' ponovno samo seba v vseh štirih oblikah.) {| class="wikitable" width=320 ! pravilno ! dualno pravilno ! kvazipravilno ! kvazipravilni dual |- valign=top | [[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|75px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje]]<BR>{6,4}<BR>{{CDD|node|6|node|3|node_1}}<BR>6 | 2 3 | [[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|75px]]<BR>[[trikotno tlakovanje]]<BR>{3,6}<BR>{{CDD|node_1|6|node|3|node|3}}<BR>3 | 2 3 | [[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|75px]]<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]<BR>{{CDD|node|6|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 6 | [[Slika:Star rhombic lattice.png|75px]]<BR>[[rombilsko tlakovanje]] |- valign=top | [[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node|4|node|4|node_1}}<BR>4 | 2 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t2.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node_1|4|node|4|node}}<BR>2 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node|4|node_1|4|node}}<BR>4 | 2 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4} |} == Izotoksalna tlakovanja hiperbolične ravnine == Obstaja neskončno veliko izotoksalnih poligonalnih tlakovanj hiperbolične ravnine. Sem vključujemo tudi Wythoffove konstrukcije [[Seznam pravilnih politopov#Hiperbolična tlakovanja|pravilna hiperbolična tlakovanja]] {p,q} in neprave (p q r) grupe. Znane so 4 (p q 2) družine, vsaka ima dve pravilni obliki in eno kvazipravilno obliko. Vse imajo rombske duale kvazipravilnih oblik. Prikazana pa je samo ena oblika: {| class="wikitable" |- ! [p,q] ! {p,q} ! {q,p} ! t1{p,q} ! dual t1{p,q} |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]] ! {{CDD|node_1|p|node|q|node}} ! {{CDD|node|p|node|q|node_1}} ! {{CDD|node|p|node_1|q|node}} |- align=center | [5,4] | [[Slika:Uniform tiling 54-t0.png|64px]]<BR>{5,4} | [[Slika:Uniform tiling 54-t2.png|64px]]<BR>{4,5} | [[Slika:Uniform tiling 54-t1.png|64px]]<BR>t1{5,4} |- align=center | [5,5] | [[Slika:Uniform tiling 552-t0.png|64px]]<BR>{5,5} | [[Slika:Uniform tiling 552-t2.png|64px]]<BR>{5,5} | [[Slika:Uniform tiling 552-t1.png|64px]]<BR>t1{5,5} |- align=center | [7,3] | [[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|64px]]<BR>[[ sedemkotno tlakovanje reda 3|{7,3}]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t2.png|64px]]<BR>[[trikotno tlakovanje reda 7|{3,7}]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|64px]]<BR>[[trisedemkotno tlakovanje|t1{7,3}]] | [[Slika:Order73 qreg rhombic til.png|64px]] |- align=center | [8,3] | [[Slika:Uniform tiling 83-t0.png|64px]]<BR>[[ osemkotno tlakovanje reda 3|{8,3}]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t2.png|64px]]<BR>[[ trikotno tlakovanje reda 8|{3,8}]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t1.png|64px]]<BR>[[triosemkotno tlakovanje|t1{8,3}]] |} V nadaljevanju so 3 primeri družin (p q r), ki imajo po tri kvazipravilne oblike. {| class="wikitable" ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]] ! {{CDD|3|node_1|p|node|q|node|r}} ! {{CDD|3|node|p|node_1|q|node|r}} ! {{CDD|3|node|p|node|q|node_1|r}} |- | (4 3 3) | [[Slika:Uniform tiling 433-t0.png|64px]]<BR>3 | 4 3 | [[Slika:Uniform tiling 433-t1.png|64px]]<BR>3 | 4 3 | [[Slika:Uniform tiling 433-t2.png|64px]]<BR>4 | 3 3 |- | (4 4 3) | [[Slika:Uniform tiling 443-t0.png|64px]]<BR>4 | 4 3 | [[Slika:Uniform tiling 443-t1.png|64px]]<BR>3 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 443-t2.png|64px]]<BR>4 | 4 3 |- | (4 4 4) | [[Slika:Uniform tiling 444-t0.png|64px]]<BR>4 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|64px]]<BR>4 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 444-t2.png|64px]]<BR>4 | 4 4 |} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Teselacija]] [[Kategorija:Matematični seznami]] p78pz87844cs0fm2rkmehwozzxlx72l 6768782 6768563 2026-10-23T07:56:02Z Д.Ильин 115952 6768782 wikitext text/x-wiki '''Seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj''' vsebuje [[izotoksalna oblika|izotoksalne]] [[polieder|poliedre]] in [[tlakovanje (geometrija)|tlakovanja]]. == Konveksni izotoksalni poliedri == {| class="wikitable" ! oblika ! [[pravilni polieder|pravilni]] ! [[dualni polieder|dualni]] pravilni ! [[kvazipravilni polieder|kvazipravilni]] ! kvazipravilni dual |- ! [[Wythoffov simbol]] ! q &#124; 2 p ! p &#124; 2 q ! 2 &#124; p q !&nbsp; |- ! [[konfiguracija oglišča]] ! p<sup>q</sup> ! q<sup>p</sup> ! p.q.p.q ! |- valign=top | p=3<BR>q=3 | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t0.svg|75px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node_1|3|node|3|node}}<BR>3 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t2.svg|75px]]<BR>[[tetraeder]]<BR>{3,3}<BR>{{CDD|node|3|node|3|node_1}}<BR>3 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-33-t1.svg|75px]]<BR>tetraeder<BR>([[oktaeder]])<BR>{{CDD|node|3|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 3 | [[Slika:Hexahedron.svg|75px]]<BR>[[kocka]]<BR>(rombski heksaeder) |- valign=top | p=4<BR>q=3 | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|75px]]<BR>[[kocka]]<BR>{4,3}<BR>{{CDD|node_1|4|node|3|node}}<BR>3 | 2 4 | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|75px]]<BR>[[oktaeder]]<BR>{3,4}<BR>{{CDD|node|4|node|3|node_1}}<BR>4 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|75px]]<BR>[[kubooktaeder]]<BR>{{CDD|node|4|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 4 | [[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|75px]]<BR>[[rombski dodekaeder]] |- valign=top | p=5<BR>q=3 | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t0.svg|75px]]<BR>[[dodekaeder]]<BR>{5,3}<BR>{{CDD|node_1|5|node|3|node}}<BR>3 | 2 5 | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t2.svg|75px]]<BR>[[ikozaeder]]<BR>{3,5}<BR>{{CDD|node|5|node|3|node_1}}<BR>5 | 2 3 | [[Slika:Uniform polyhedron-53-t1.png|75px]]<BR>[[ikozidodekaeder]]<BR>{{CDD|node|5|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 5 | [[Slika:Rhombictriacontahedron.svg|75px]]<BR>[[rombski triakontaeder]] |} 5 nekonveksnih [[hemipolieder|hemipoliedrov]] je osnovanih na oktaedru, kubooktaedru in ikozidodekaedru: {| class="wikitable" |- ! oblika !! kvazipravilni !! kvazipravilni dual <!-- |- ! [[Wythoffov simbol]] !! !! |- ! [[konfiguracija oglišča]] !! !! --> |- valign="top" ! p=<br/>q= | [[Slika:Tetrahemihexahedron.png|75px]][[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[tetrahemiheksaeder]] | [[Slika:Tetrahemihexacron.png|75px]]<BR>[[tetrahemiheksakron]] |- valign="top" ! rowspan="2"|p=<br/>q= | [[Slika:Cubohemioctahedron.png|75px]][[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[kubohemioktaeder]] | [[Slika:Hexahemioctacron.png|75px]]<BR>[[heksahemioktakron]] |- valign="top" | [[Slika:Octahemioctahedron.png|75px]][[Slika:Octahemioctahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[oktahemioktaeder]] | [[Slika:Hexahemioctacron.png|75px]]<BR>[[oktahemioktakron]] |- valign="top" ! rowspan="2"|p=<br/>q= | [[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekakron]] |- valign="top" | [[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemidodekakron]] |} Znanih je tudi 12 teles, ki nastanejo iz [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovih poliedrov]], vključno s štirimi poliedri: {| class="wikitable" |- ! oblika ! pravilni ! dualni pravilni ! kvazipravilni ! kvazipravilni dual |- ! [[Wythoffov simbol]] ! q &#124; 2 p ! p &#124; 2 q ! 2 &#124; p q ! &nbsp; |- ! [[konfiguracija oglišča]] ! p<sup>q</sup> ! q<sup>p</sup> ! p.q.p.q ! |- valign=top ! rowspan="3"|p=5/2<BR>q=3 | rowspan="3"|[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|75px]][[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki zvezdni dodekaeder]]<BR>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3}<P>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}}{{CDD|3|node}}<BR>3 | 2 5/2 | rowspan="3" valign=top|[[Slika:Great icosahedron.png|75px]][[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki ikozaeder]]<BR>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}<P>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node}}{{CDD|3|node_1}}<BR>5/2 | 2 3 | [[Slika:Great icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozidodekaeder]]<BR>&nbsp;<BR>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 5/2 | [[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|75px]]<BR>[[veliki rombski triakontaeder]] |- valign=top | [[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[veliki ikozihemidodekakron]] |- valign="top" | [[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekakron]] |- valign=top ! rowspan="3"|p=5/2<BR>q=5 | rowspan="3"|[[Slika:Small stellated dodecahedron.png|75px]][[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali zvezdni dodekaeder]]<BR>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5}<P>{{CDD|node_1|5|rat|d2|node}}{{CDD|5|node}}<BR>5 | 2 5/2 | rowspan="3"|[[Slika:Great dodecahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[veliki dodekaeder]]<BR>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}<P>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node}}{{CDD|5||node_1}}<BR>5/2 | 2 5 | [[Slika:Dodecadodecahedron.png|75px]][[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[dodekadodekaeder]]<BR>&nbsp;<BR>{{CDD|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|5|node}}<BR>2 | 5 5/2 | [[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|75px]]<BR>[[srednji rombski triakontaeder]] |- valign="top" | [[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|75px]][[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[mali ikozihemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemicosacron.png|75px]]<BR>[[mali dodekahemiikozakron]] |- valign="top" | [[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|75px]][[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemidodekaeder]] | [[Slika:Small dodecahemicosacron.png|75px]]<BR>[[veliki dodekahemiikozakron]] |} Obstajajo še trije kvazipravilni zvezdni poliedri (3 | p q) in njihovi duali: {| class="wikitable" width=320 |- ! kvazipravilni ! kvazipravilni dual |- ! 3 &#124; p q !&nbsp; |- valign=top | [[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|75px]]<BR>[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>3/2 &#124; 3 5<BR>{{CDD|3|node|d3|rat|d2|node|5|node_1|3}} | [[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[veliki triambski ikozaeder]] |- | [[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|75px]][[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[ditrigonalni dodekadodekaeder]]<BR>3 &#124; 5/3 5<BR>{{CDD|3|node}}{{CDD|5|rat|d3|node_1|5|node}}{{CDD|3}} | [[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[srednji triambskiikozaeder]] |- | [[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|75px]][[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|75px]]<BR>[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]<BR>3 &#124; 5/2 3<BR>{{CDD|3|node}}{{CDD|5|rat|d2|node_1|3|node}}{{CDD|3}} | [[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|75px]]<BR>[[mali triambski ikozaeder]] |} == Izotoksalna tlakovanja v evklidski ravnini == Znanih je pet izotoksalnih poligonalnih tlakovanj evklidske ravnine. (sebi dualno ''kvadratno tlakovanje'' ponovno samo seba v vseh štirih oblikah.) {| class="wikitable" width=320 ! pravilno ! dualno pravilno ! kvazipravilno ! kvazipravilni dual |- valign=top | [[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|75px]]<BR>[[šestkotno tlakovanje]]<BR>{6,4}<BR>{{CDD|node|6|node|3|node_1}}<BR>6 | 2 3 | [[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|75px]]<BR>[[trikotno tlakovanje]]<BR>{3,6}<BR>{{CDD|node_1|6|node|3|node|3}}<BR>3 | 2 3 | [[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|75px]]<BR>[[trišestkotno tlakovanje]]<BR>{{CDD|node|6|node_1|3|node}}<BR>2 | 3 6 | [[Slika:Star rhombic lattice.png|75px]]<BR>[[rombilsko tlakovanje]] |- valign=top | [[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node|4|node|4|node_1}}<BR>4 | 2 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t2.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node_1|4|node|4|node}}<BR>2 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4}<BR>{{CDD|node|4|node_1|4|node}}<BR>4 | 2 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t0.svg|75px]]<BR>[[kvadratno tlakovanje]]<BR>{4,4} |} == Izotoksalna tlakovanja hiperbolične ravnine == Obstaja neskončno veliko izotoksalnih poligonalnih tlakovanj hiperbolične ravnine. Sem vključujemo tudi Wythoffove konstrukcije [[Seznam pravilnih politopov#Hiperbolična tlakovanja|pravilna hiperbolična tlakovanja]] {p,q} in neprave (p q r) grupe. Znane so 4 (p q 2) družine, vsaka ima dve pravilni obliki in eno kvazipravilno obliko. Vse imajo rombske duale kvazipravilnih oblik. Prikazana pa je samo ena oblika: {| class="wikitable" |- ! [p,q] ! {p,q} ! {q,p} ! t1{p,q} ! dual t1{p,q} |- ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]] ! {{CDD|node_1|p|node|q|node}} ! {{CDD|node|p|node|q|node_1}} ! {{CDD|node|p|node_1|q|node}} |- align=center | [5,4] | [[Slika:Uniform tiling 54-t0.png|64px]]<BR>{5,4} | [[Slika:Uniform tiling 54-t2.png|64px]]<BR>{4,5} | [[Slika:Uniform tiling 54-t1.png|64px]]<BR>t1{5,4} |- align=center | [5,5] | [[Slika:Uniform tiling 552-t0.png|64px]]<BR>{5,5} | [[Slika:Uniform tiling 552-t2.png|64px]]<BR>{5,5} | [[Slika:Uniform tiling 552-t1.png|64px]]<BR>t1{5,5} |- align=center | [7,3] | [[Slika:Uniform tiling 73-t0.png|64px]]<BR>[[ sedemkotno tlakovanje reda 3|{7,3}]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t2.png|64px]]<BR>[[trikotno tlakovanje reda 7|{3,7}]] | [[Slika:Uniform tiling 73-t1.png|64px]]<BR>[[trisedemkotno tlakovanje|t1{7,3}]] | [[Slika:Order73 qreg rhombic til.png|64px]] |- align=center | [8,3] | [[Slika:Uniform tiling 83-t0.png|64px]]<BR>[[ osemkotno tlakovanje reda 3|{8,3}]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t2.png|64px]]<BR>[[ trikotno tlakovanje reda 8|{3,8}]] | [[Slika:Uniform tiling 83-t1.png|64px]]<BR>[[triosemkotno tlakovanje|t1{8,3}]] |} V nadaljevanju so 3 primeri družin (p q r), ki imajo po tri kvazipravilne oblike. {| class="wikitable" ! [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkin]] ! {{CDD|3|node_1|p|node|q|node|r}} ! {{CDD|3|node|p|node_1|q|node|r}} ! {{CDD|3|node|p|node|q|node_1|r}} |- | (4 3 3) | [[Slika:Uniform tiling 433-t0.png|64px]]<BR>3 | 4 3 | [[Slika:Uniform tiling 433-t1.png|64px]]<BR>3 | 4 3 | [[Slika:Uniform tiling 433-t2.png|64px]]<BR>4 | 3 3 |- | (4 4 3) | [[Slika:Uniform tiling 443-t0.png|64px]]<BR>4 | 4 3 | [[Slika:Uniform tiling 443-t1.png|64px]]<BR>3 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 443-t2.png|64px]]<BR>4 | 4 3 |- | (4 4 4) | [[Slika:Uniform tiling 444-t0.png|64px]]<BR>4 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 44-t1-1.svg|64px]]<BR>4 | 4 4 | [[Slika:Uniform tiling 444-t2.png|64px]]<BR>4 | 4 4 |} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[Kategorija:Teselacija]] [[Kategorija:Matematični seznami]] mkx50keyuto6ga3i0n5ord4qxu1grpj Veliki ikozaeder 0 336530 6768564 6748439 2026-10-22T14:08:35Z Д.Ильин 115952 6768564 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Veliki ikozaeder |- |bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Great icosahedron.png|250px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|vrsta|| [[Kepler-Poinsotov polieder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|jedro [[stelacija|stelacije]]||[[ikozaeder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|elementi]]||F=20, E=30 <br>V=12, <math> \chi \,</math>= 2 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|stranske ploskve]] po straneh||20{3} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol]]||{3, 5/2} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]||5/2|2 3 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram]]|| {{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[simetrijska grupa]]||[[ikozaederska simetrija|I<sub>h</sub>]], H<sub>3</sub>, [5, 3], (<sup>*</sup>532) |- |bgcolor=#e7dcc3 | [[uniformni polieder|sklici]] |- |bgcolor=#e7dcc3|značilnosti||[[pravilni polieder|pravilen]] [[nekonveksni polieder|nekonveksen]] [[deltaeder]] |- |<center>[[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|50px]]<br> ([[slika oglišč]])</center> | <center>[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|50px]]</center> |} '''Veliki ikozaeder''' (tudi vèliki dvajseterec) je eden izmed štirih [[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovih poliedrov]]. [[Schläflijev simbol]] je {3, 5/2}. Njegov [[Coxeter-Dinkinov diagram]] pa je {{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}}. Sestavljen je iz 20 medsebojno sekajočih se trikotnih stranskih ploskev. Ima trikotnike, ki se srečajo v vsakem oglišču v zaporedju, kot je to pri [[pentagram]]u. == Slike == {| class="wikitable" width=560 !prosojni model ![[gostota (politop)|gostota]] ![[diagram stelacije]] ![[sferno tlakovanje]] |- valign=top |[[Slika:GreatIcosahedron.jpg|140px]]<BR>Prosojni model velikega ikozaedra (glej [[Media:GreatIcosahedron.gif|animacijo]]) |[[Slika:Great icosahedron cutplane.png|140px]]<BR>Ima gostoto kot je prikazano na tem preseku. |[[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|140px]]<BR>Je [[stelacija]] ikozaedra, ki ga Wenninger obravnava kot model [W41] in [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov#Stelacije ikozaedra|stelacije ikozaedra|16. od 17 stelacij ikozaedra]] in 7. od 59 stelacij po [[Donald Coxeter|Donaldu Coxeterju]]. |[[Slika:Great icosahedron tiling.svg|140px]]<BR>Ta polieder predtsvlja sferno tlakovanje z gostoto 7. (ena izmed sfernih trikotnih stranskih ploskev je prikazana zgoraj, poudarjena z modro barvo in izpolnjena v rumenem) |} == Kot prirezano telo == [[File:Retrosnub tetrahedron.png|240px]]<BR>Veliki ikozaeder se lahko konstruira kot uniformno prirezano telo z različno obarvanimi stranskimi ploskvami in kiralno simetrijo: {{CDD|node_h|3x|rat|d2|node_h|3x|rat|d2|node_h}}. To vrsto konstrukcije lahko imenujemo ''retroprirezan tetraeder'', kar je podobno simetriji '''prirezan tetraeder''' [[ikozaeder|ikozaedra]] : {{CDD|node_h|3|node_h|3|node_h}}. == Sorodni poliedri == Imajo enako [[razvrstitev oglišč]] kot pravilni konveksni [[ikozaeder]]. Ima tudi isto [[Razvrstitev oglišč#Razvrstitev robov|Razvrstitev robov]] kot [[mali stelirani dodekaeder]]. Operacija prisekanja, ki jo večkrat ponovimo na velikem ikozaedru, nam da zaporedje uniformnih poliedrov. Do točk prisekani robovi tvorijo [[veliki ikozidodekaeder]] kot rektificirani veliki ikozaeder. Postopek se zaključuje kot dvojna rektifikacija, ki prvotne stranske ploskve zmanjša do točk in naredi [[veliki stelirani dodekaeder]]. [[Prisekanost (geometrija)|Prisekanost]] velikega steliranega dodekaedra je degenerirani polieder z dvajsetimi trikotnimi stranskimi ploskvami iz prisekanih oglišč in dvanajst petkotnih stranskih ploskev kot prisekanost prvotnih petkotnih stranskih ploskev, ki tvorijo [[veliki dodekaeder]] včrtan v njega s skupnimi robovi kot ikozaeder. {| class="wikitable" width=500 !ime ![[veliki stelirani dodekaeder|veliki<BR>stelirani<BR>dodekaeder]] ![[prisekani veliki stelirani dodekaeder]] ![[veliki ikozidodekaeder|veliki<BR>ikozidodekaeder]] ![[prisekani veliki ikozaeder|prisekani<BR>veliki<BR>ikozaeder]] ![[veliki ikozaeder|veliki<BR>ikozaeder]] |- align=center ![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dinkinov<BR>diagram]] |{{CDD|node|3|node|5|rat|d2|node_1}} |{{CDD|node|3|node_1|5|rat|d2|node_1}} |{{CDD|node|3|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|3|node_1|5|rat|d2|node}} |{{CDD|node_1|3|node|5|rat|d2|node}} |- !slika |[[Slika:Great stellated dodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosidodecahedron.png|100px]] |[[Slika:Great truncated icosahedron.png|100px]] |[[Slika:Great icosahedron.png|100px]] |} == Zunanje povezave == * [http://www.presek.si/28/1432-Domajnko.pdf Zvezdni poliedri] {{ikona sl}} * [http://mathworld.wolfram.com/GreatIcosahedron.html Veliki ikozaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/IcosahedronStellations.html Stelacije ikozaedra] {{ikona en}} * [http://gratrix.net/polyhedra/uniform/summary/ Pregled uniformnih poliedrov] {{ikona en}} [[Kategorija:Kepler-Poinsotovi poliedri]] [[Kategorija:Pravilni poliedri]] [[Kategorija:Stelacija poliedrov]] thhjx3ph6nihk49cq7oihla0l38lxtd Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov 0 337983 6768567 6761987 2026-10-22T14:09:36Z Д.Ильин 115952 6768567 wikitext text/x-wiki '''Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov''' vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige ''Polyhedron Models'' (''Modeli poliedrov''), katere avtor je [[Magnus Wenninger]] (rojen 1919). ==[[Platonsko telo|Platonska telesa]] (pravilna) W1 do W5== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! ime duala ! slika duala ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|slika oglišč]]<br>in [[Schläflijev simbol]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta stranskih ploskev |- | 1 | [[tetraeder]] | [[Slika:tetrahedron.png|80px]] | [[tetraeder]] | [[Slika:tetrahedron.png|80px]] | 3&#124;2 3 | [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,3} | T<sub>d</sub> | U01 | K06 | 4 | 6 | 4 | 4{3} |- | 2 | [[oktaeder]] | [[Slika:octahedron.png|80px]] | [[heksaeder]] | [[Slika:hexahedron.png|80px]] | 4&#124;2 3 | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,4} | O<sub>h</sub> | U05 | K10 | 6 | 12 | 8 | 8{3} |- | 3 | [[heksaeder]] (kocka) | [[Slika:hexahedron.png|80px]] | [[oktaeder]] | [[Slika:octahedron.png|80px]] | 3&#124;2 4 | [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>{4,3} | O<sub>h</sub> | U06 | K11 | 8 | 12 | 6 | 6{4} |- | 4 | [[ikozaeder]] | [[Slika:icosahedron.png|80px]] | [[dodekaeder]] | [[Slika:dodecahedron.png|80px]] | 5&#124;2 3 | [[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,5} | I<sub>h</sub> | U22 | K27 | 12 | 30 | 20 | 20{3} |- | 5 | [[dodekaeder]] | [[Slika:dodecahedron.png|80px]] | [[ikozaeder]] | [[Slika:icosahedron.png|80px]] | 3&#124;2 5 | [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,3} | I<sub>h</sub> | U23 | K28 | 20 | 30 | 12 | 12{5} |} ==[[Arhimedsko telo| Arhimedska telesa]] (polpravilna) W6 do W18== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! ime duala ! slika duala ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfuguracija oglišča |slika oglišča]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta stranskih ploskev |- | 6 | [[prisekani tetraeder]] | [[Slika:Truncated tetrahedron.png|80px]] | [[triakisni tetraeder]] || [[Slika:triakis tetrahedron.png|80px|Triakis tetrahedron]] | 2 3&#124;3 | [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.6.6 | T<sub>d</sub> | U02 | K07 | 12 | 18 | 8 | 4{3}&nbsp;+&nbsp;4{6} |- | 7 | [[prisekani oktaeder]] | [[Slika:Truncated octahedron.png|80px]] | [[tetrakisni heksaeder]]|| [[Slika:tetrakis cube.png|80px|Tetrakis hexahedron]] | 2 4&#124;3 | [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6 | O<sub>h</sub> | U08 | K13 | 24 | 36 | 14 | 6{4}&nbsp;+&nbsp;8{6} |- | 8 | [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]] | [[Slika:Truncated hexahedron.png|80px]] | [[triakisni oktaeder]] || [[Slika:triakis octahedron.png|80px|Triakis octahedron]] | 2 3&#124;4 | [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8 | O<sub>h</sub> | U09 | K14 | 24 | 36 | 14 | 8{3}&nbsp;+&nbsp;6{8} |- | 9 | [[prisekani ikozaeder]] | [[Slika:Truncated icosahedron.png|80px]] | [[pentakisni dodekaeder]] || [[Slika:pentakis dodecahedron.png|80px|Pentakis dodecahedron]] | 2 5&#124;3 | [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6 | I<sub>h</sub> | U25 | K30 | 60 | 90 | 32 | 12{5}&nbsp;+&nbsp;20{6} |- | 10 | [[prisekani dodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecahedron.png|80px]] | [[triakisni ikozaeder]] || [[Slika:triakis icosahedron.png|80px|Triakis icosahedron]] | 2 3&#124;5 | [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.10.10 | I<sub>h</sub> | U26 | K31 | 60 | 90 | 32 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;12{10} |- | 11 | [[kubootaeder]] | [[Slika:Cuboctahedron.png|80px]] | [[rombski dodekaeder]] || [[Slika:rhombic dodecahedron.png|80px|Rhombic dodecahedron]] | 2&#124;3 4 | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.3.4 | O<sub>h</sub> | U07 | K12 | 12 | 24 | 14 | 8{3}&nbsp;+&nbsp;6{4} |- | 12 | [[ikozododekaeder]] | [[Slika:Icosidodecahedron.png|80px]] | [[rombski triakontaeder]] || [[Slika:rhombic triacontahedron.png|80px|Rhombic triacontahedron]] | 2&#124;3 5 | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5 | I<sub>h</sub> | U24 | K29 | 30 | 60 | 32 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;12{5} |- | 13 | [[mali rombokubooktaeder]] | [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|80px]] | [[deltoidni ikozitetraeder]]|| [[Slika:Strombic icositetrahedron.png|80px|Deltoidal icositetrahedron]] | 3 4&#124;2 | [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.4.4 | O<sub>h</sub> | U10 | K15 | 24 | 48 | 26 | 8{3}+(6+12){4} |- | 14 | [[mali rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|80px]] | [[deltoidni heksekontaeder]] || [[Slika:Strombic hexecontahedron.png|80px|Deltoidal hexecontahedron]] | 3 5&#124;2 | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.5.4 | I<sub>h</sub> | U27 | K32 | 60 | 120 | 62 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;30{4}&nbsp;+&nbsp;12{5} |- | 15 | [[veliki rombikubooktaeder]]<br>(rombiprisekani kubooktaeder)<br>(prisekanikubooktaeder) | [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|80px]] | [[disdiakisni dodekaeder]]|| [[Slika:disdyakis dodecahedron.png|80px|Disdyakis dodecahedron]] | 2 3 4&#124; | [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8 | O<sub>h</sub> | U11 | K16 | 48 | 72 | 26 | 12{4}&nbsp;+&nbsp;8{6}&nbsp;+&nbsp;6{8} |- | 16 | [[veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(rombiprisekaniikozidodekaeder)<br>(prisekani ikozidodekaeder) |[[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|80px]] | [[disdiakisni triakontaeder]]|| [[Slika:disdyakis triacontahedron.png|80px|Disdyakis triacontahedron]] | 2 3 5&#124; | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.10 | I<sub>h</sub> | U28 | K33 | 120 | 180 | 62 | 30{4}&nbsp;+&nbsp;20{6}&nbsp;+&nbsp;12{10} |- | 17 | [[prirezana kocka]] | [[Slika:Snub hexahedron.png|80px]] | [[pentagonalni ikozitetraeder]] || [[Slika:pentagonal icositetrahedron.png|80px|Pentagonal icositetrahedron]] | &#124;2 3 4 | [[Slika:Snub cube vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.4 | O | U12 | K17 | 24 | 60 | 38 | (8&nbsp;+&nbsp;24){3}&nbsp;+&nbsp;6{4} |- | 18 | [[prirezani dodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|80px]] | [[pentagonalni heksekontaeder]] || [[Slika:Pentagonal_hexecontahedron.png|80px|Pentagonal hexecontahedron]] | &#124;2 3 5 | [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.5 | I | U29 | K34 | 60 | 150 | 92 | (20&nbsp;+&nbsp;60){3}&nbsp;+&nbsp;12{5} |} ==[[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] (pravilni [[zvezdni polieder|zvezdni poliedri]]) W20, W21, W22 in W41== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! dualno ime ! dualna slika ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|slika oglišča]]<br>in [[Schläflijev simbol]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta facete |- | 20 | [[mali stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] | 5&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub> | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5} | I<sub>h</sub> | U34 | K39 | 12 | 30 | 12 | 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- | 21 | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] | [[mali stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] | <sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;2 5 | [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} | I<sub>h</sub> | U35 | K40 | 12 | 30 | 12 | 12{5} |- | 22 | [[veliki stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] | [[veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great icosahedron.png|80px]] | 3&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub> | [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3} | I<sub>h</sub> | U52 | K57 | 20 | 30 | 12 | 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- | 41 | [[veliki ikozaeder]]<br>(16. Stelacija ikozaedra) | [[Slika:Great icosahedron.png|80px]] | [[veliki stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] | <sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;2 3 | [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} | I<sub>h</sub> | U53 | K58 | 12 | 30 | 20 | 20{3} |} <small>Pojasnila: * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80) V je število oglišč E je število robov F je število stranskih ploskev </small> == Stelacije: modeli W19 do W66== === Stelacije oktaedra === {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete |- | 2 | [[oktaeder]]<br>(pravilni) | O<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of octahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of octahedron facets.svg|100px]] |- | 19 | [[stelirani oktaeder]]<br>(zgrajen iz dveh tetraedrov) | O<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of octahedron.svg|100px]] | [[Slika:Stellation of octahedron facets.svg|100px]] |} === Stelacije dodekaedra === {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! simetrijska grupa ! slika ! facete |- | 5 | [[dodekaeder]] (pravilni) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 20 | [[mali stelirani dodekaeder]] (regular)<br>(prva stelacija dodekaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:First stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 21 | [[veliki dodekaeder]] (regular)<br>(druga stelacija dodekaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 22 | [[veliki zvezdni dodekaeder]] (pravilni)<br>(tretja stelacija dodekaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |} === Stelacije ikozaedra === {| class="wikitable" width=640 ! zap. štev. ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete |- | 4 | [[ikozaeder]] (pravilni) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 23 | [[sestav petih oktaedrov]]<br>(prva sestavljena stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 24 | [[sestav petih tetraedrov]]<br>(druga sestavljena stelacija ikozaedra) | I | [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 25 | [[sestav desetih tetraedrov]]<br>(tretja sestavljena stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 26 | [[mali triambski ikozaeder]]<br>(prva stelacija ikozaedra)<br>(''triakisni ikozaeder'') | I<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 27 | [[druga stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 28 | [[izkopani dodekaeder]]<br>(tretja stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 29 | [[četrta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fourth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 30 | [[peta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fifth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 31 | [[šesta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 32 | [[sedma stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventh stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 33 | [[osma stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Eighth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]] |- | 34 | deveta stelacija ikozaedra<br>[[veliki triambski ikozaeder]]<br> | I<sub>h</sub> | [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 35 | [[deseta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Tenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 36 | [[enajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 37 | [[dvanajsta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 38 | [[trinajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 39 | [[štirinajska stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 40 | [[petnajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 41 | [[veliki ikozaeder]] (pravilni)<br>(šestnajsta stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |- | 42 | [[končna stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |} === Stelacije kubooktaedra === {| class="wikitable" width=720 ! zap.štev ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete (oktaederske ravnine) ! facete (ravnine kocke) |- | 11 | [[kubooktaeder]] (pravilni) | O<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 43 | [[sestav kocke in oktaedra]]<br>(prva stelacija kubooktaedra) | O<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:First stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 44 | [[druga stelacija kubooktaedra]] | O<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 45 | [[tretja stelacija kubooktaedra]] | O<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 46 | [[četrta stelacija kubooktaedra]] | O<sub>h</sub> | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |} === Stelacije ikozidodekaedra === {| class="wikitable" width=720 ! zap. štev. ! ime ! simetrijska grupa ! slika ! facete (ikozaederske ravnine) ! facete (dodekaederske ravnine) |- | 12 | [[ikozidodekaeder]]<br>(pravilni) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 47 | (prva stelacija ikozidodekaedra)<br>[[sestav dodekaedra in ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 48 | [[druga stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 49 | [[tretja stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 50 | [[četrta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in triakisnega ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 51 | [[peta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in petih oktaedrov) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 52 | [[šesta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 53 | [[sedma stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 54 | [[osma stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav petih tetraedrov<br>in velikega dodekaedra) | I | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 55 | [[deveta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 56 | [[deseta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 57 | [[enajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 58 | [[dvanajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 59 | [[trinajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 60 | [[štirinajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 61 | [[sestav velikega steliranega dodekaedra in velikega ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 62 | [[petnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 63 | [[šestnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 64 | [[sedemnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 65 | [[osemnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 66 | [[devetnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |} == Uniformna nekonveksna telesa W67 do W119== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! dualno ime ! dualna slika ! [[Wythoffov simbol]] ! [[slika oglišč]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrste stranskih ploskev |- ||67||[[tetrahemiheksaeder]]||[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|80px]]||[[tetrahemiheksakron]]||[[Slika:Tetrahemihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3&#124;2||[[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.3||T<sub>d</sub>||U04||K09||6||12||7||4{3}+3{4} |- ||68||[[oktahemioktaeder]]||[[Slika:Octahemioctahedron.png|80px]]||[[oktahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3&#124;3||[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.3||O<sub>h</sub>||U03||K08||12||24||12||8{3}+4{6} |- ||69||[[mali kubikubooktaeder]]||[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|80px]]||[[mali heksakronski ikozitetraeder]]||[[Slika:DU13 small hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4&#124;4||[[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>8.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.8.4||O<sub>h</sub>||U13||K18||24||48||20||8{3}+6{4}+6{8} |- ||70||[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[mali triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|80px]]||3&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U30||K35||20||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||71||[[mali ikozikozidodekaeder]]||[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozakronskihexekontaeder]]||[[Slika:DU31 small icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;3||[[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.6.3||I<sub>h</sub>||U31||K36||60||120||52||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6} |- ||72||[[mali dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekakronski hexekontaeder]]||[[Slika:DU33 small dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5&#124;5||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.5</TD>||I<sub>h</sub>||U33||K38||60||120||44||20{3}+12{5}+12{10} |- ||73||[[dodekadodekaeder]]||[[Slika:Dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|80px]]||2&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.5)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U36||K41||30||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||74||[[mali rombidodekaeder]]||[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|80px]]||[[mali rombidodekakron]]||[[Slika:DU39 small rhombidodecacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5&#124;||[[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.4.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U39||K44||60||120||42||30{4}+12{10} |- ||75||[[prisekani veliki dodekaeder]]||[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|80px]]||[[mali stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU37 small stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;5||[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.10.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U37||K42||60||90||24||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10} |- ||76||[[rombidodekadodekaeder]]||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU38 medial trapezoidal hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5&#124;2||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.5||I<sub>h</sub>||U38||K43||60||120||54||30{4}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||77||[[veliki kubikubooktaeder]]||[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki heksakroničniikozitetraeder]]||[[Slika:DU14 great hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||3 4&#124;<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4||O<sub>h</sub>||U14||K19||24||48||20||8{3}+6{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||78||[[kubohemioktaeder]]||[[Slika:Cubohemioctahedron.png|80px]]||[[heksahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>4&#124;3||[[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.6.4||O<sub>h</sub>||U15||K20||12||24||10||6{4}+4{6} |- ||79||[[kubiprisekanikoboooktaeder]]<br>(kuboprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|80px]]||[[tetradiakisni heksaeder]]||[[Slika:DU16 tetradyakishexahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>3 4&#124;||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.6.8||O<sub>h</sub>||U16||K21||48||72||20||8{6}+6{8}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||80||[[Ditrigonal dodecadodecahedron]]||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|80px]]||3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>5||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.5)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U41||K46||20||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub> |- ||81||[[veliki ditrigonalnidodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ditrigonalni dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU42 great ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||3 5&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U42||K47||60||120||44||20{3}+12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||82||[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ditrigonalni dodekakronični helsekontaeder]]||[[Slika:DU43 Small ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3&#124;5||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U43||K48||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10} |- ||83||[[ikozidodekaeder]]||[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji izakronski heksekontaeder]]||[[Slika:DU44 medial icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5&#124;3||[[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5||I<sub>h</sub>||U44||K49||60||120||44||12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- ||84||[[ikoziprisekanidodekadodekaeder]]<br>(ikozidokekaprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[tridiakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU45 tridyakisicosahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5&#124;||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.6.10||I<sub>h</sub>||U45||K50||120||180||44||20{6}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||85||[[nekoveksni veliki rombikubooktaeder]]<br>(kvazirombokubooktaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni ikozitetraeder]]||[[Slika:DU17 great strombic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4&#124;2||[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.4||O<sub>h</sub>||U17||K22||24||48||26||8{3}+(6+12){4} |- ||86||[[mali rombiheksaeder]]||[[Slika:Small rhombihexahedron.png|80px]]||[[mali rombiheksakron]]||[[Slika:DU18 small rhombihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>2 4&#124;||[[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.8.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.8||O<sub>h</sub>||U18||K23||24||48||18||12{4}+6{8} |- ||87||[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki triambskiikozaeder]]||[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>&#124;3 5||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(5.3.5.3.5.3)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U47||K52||20||60||32||20{3}+12{5} |- ||88||[[veliki ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU48 great icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5&#124;3||[[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U48||K53||60||120||52||20{3}+12{5}+20{6} |- ||89||[[mali ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3&#124;5||[[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U49||K54||30||60||26||20{3}+6{10} |- ||90||[[mali dodeciikozaeder]]||[[Slika:Small dodecicosahedron.png|80px]]||[[mali dodeciikozakron]]||[[Slika:DU50 small dodecicosacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3 5&#124;||[[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>10.6.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>||I<sub>h</sub>||U50||K55||60||120||32||20{6}+12{10} |- ||91||[[mali dodekahemidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5&#124;5||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.10.5||I<sub>h</sub>||U51||K56||30||60||18||12{5}+6{10} |- ||92||[[stelirani prisekani heksaeder]]<br>(kvaziprisekani heksaeder)||[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|80px]]||[[veliki trikisni oktaeder]]||[[Slika:DU19 great triakisoctahedron.png|80px]]||2 3&#124;<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3||O<sub>h</sub>||U19||K24||24||36||14||8{3}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||93||[[veliki prisekani kubooktaeder]]<br>(kvaziprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnidodekaeder]]||[[Slika:DU20 great disdyakisdodecahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>2 3&#124;||[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4.6||O<sub>h</sub>||U20||K25||48||72||26||12{4}+8{6}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||94||[[veliki ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|80px]]||2&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U54||K59||30||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||95||[[prisekani veliki ikozaeder]]||[[Slika:Great truncated icosahedron.png|80px]]||[[veliki stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU55 great stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;3||[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U55||K60||60||90||32||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6} |- ||96||[[rombiikozaeder]]||[[Slika:Rhombicosahedron.png|80px]]||[[Rhombicosacron]]||[[Slika:DU56 rhombicosacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;||[[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.4.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U56||K61||60||120||50||30{4}+20{6} |- ||97||[[mali stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvaziprisekani mali stelirani dodekaeder)||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU58 great pentakisdodecahedron.png|80px]]||2 5&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U58||K63||60||90||24||12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||98||[[prisekani dodekadodekaeder]]<br>(kvaziprisekani dodekaeder)||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji disdiakisni triakontaeder]]||[[Slika:DU59 medial disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5&#124;||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.10||I<sub>h</sub>||U59||K64||120||180||54||30{4}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||99||[[veliki dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU61 great dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U61||K66||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub> } |- ||100||[[Small dodecahemicosahedron]]||[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemiikozakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;3||[[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U62||K67||30||60||22||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+10{6} |- ||101||[[veliki dodeciikozieder]]||[[Slika:Great dodecicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodecikosakron]]||[[Slika:DU63 great dodecicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;||[[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U63||K68||60||120||32||20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||102||[[veliki dodekahemiikozaeder]]||[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemikosakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5&#124;3||[[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U65||K70||30||60||22||12{5}+10{6} |- ||103||[[veliki rombiheksaeder]]||[[Slika:Great rhombihexahedron.png|80px]]||[[veliki rombiheksakron]]||[[Slika:DU21 great rhombihexacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub>2&#124;||[[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>5</sub>||O<sub>h</sub>||U21||K26||24||48||18||12{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||104||[[veliki stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvazoprisekani veliki stelirani dodekaeder)||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki triakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU66 great triakisicosahedron.png|80px]]||2 3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U66||K71||60||90||32||20{3}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||105||[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(kvazirombiikozidodekaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU67 great strombic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3&#124;2||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3||I<sub>h</sub>||U67||K72||60||120||62||20{3}+30{4}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||106||[[veliki ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||3 3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U71||K76||30||60||26||20{3}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||107||[[veliki dodekahemidodekaeder]]]||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U70||K75||30||60||18||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||108||[[veliki prisekaniikozidodekaeder]]<br>(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnitriakontaeder]]||[[Slika:DU68 great disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3&#124;||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.6||I<sub>h</sub>||U68||K73||120||180||62||30{4}+20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||109||[[veliki rombidodekaeder]]||[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakron]]||[[Slika:DU73 great rhombidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2&#124;||[[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U73||K78||60||120||42||30{4}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||110||[[mali prirezaniikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU32 small hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3 3||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U32||K37||60||180||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||111||[[prirezani dodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU40 medial pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.5||I||U40||K45||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||112||[[prirezani ikozidodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[Medial hexagonal hexecontahedron]]||[[Slika:DU46 medial hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.5.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U46||K51||60||180||104||(20+6){3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||113||[[veliki obrnjeni prirezani ikozododekaeder]]||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU69 great inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U69||K74||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||114||[[obrnjeni prirezani dodekadokekaeder]]||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU60 medial inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.3.5||I||U60||K65||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||115||[[veliki prirezani dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki heksagonalniheksekontaeder]]||[[Slika:DU64 great hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.3||I||U64||K69||60||180||104||(20+60){3}+(12+12){<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||116||[[veliki prirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU57 great pentagonal hexecontahedron (2).png|80px]]||&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I||U57||K62||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||117||[[veliki retroprirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU74 great pentagrammic hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>)/<sub>2</sub>||I||U74||K79||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||118||[[mali retroprirezani ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksegramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU72 small hexagrammic hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U72||K77||180||60||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||119||[[veliki dirombiikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dirombiikozidodekakron]]||[[Slika:Great_dirhombicosidodecacron.png|80px]]||&#124;<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>3<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><SMALL>(4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3.4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub></SMALL>||I<sub>h</sub>||U75||K80||60||240||124||40{3}+60{4}+24{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |} * W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919) :za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119 ** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih ** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre ** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu) ** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80) V je število oglišč E je število robov F je število stranskih ploskev </small> == Zunanje povezave == * [http://www.software3d.com/Stella.php Stella navigator po poliedrih] {{ikona en}} * [http://www.steelpillow.com/polyhedra/index.htm Guyjeva stran za poliedre] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/stellation_applet/ Aplet stelacij poliedrov Vladimirja Bulatova] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[kategorija:Stelacija poliedrov]] [[Kategorija:Matematični seznami]] [[Kategorija:Matematične knjige]] 8a0dtsx438vzis3gs961t26w2vdh74p 6768783 6768567 2026-10-23T07:56:18Z Д.Ильин 115952 6768783 wikitext text/x-wiki '''Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov''' vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige ''Polyhedron Models'' (''Modeli poliedrov''), katere avtor je [[Magnus Wenninger]] (rojen 1919). ==[[Platonsko telo|Platonska telesa]] (pravilna) W1 do W5== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! ime duala ! slika duala ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|slika oglišč]]<br>in [[Schläflijev simbol]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta stranskih ploskev |- | 1 | [[tetraeder]] | [[Slika:tetrahedron.png|80px]] | [[tetraeder]] | [[Slika:tetrahedron.png|80px]] | 3&#124;2 3 | [[Slika:tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,3} | T<sub>d</sub> | U01 | K06 | 4 | 6 | 4 | 4{3} |- | 2 | [[oktaeder]] | [[Slika:octahedron.png|80px]] | [[heksaeder]] | [[Slika:hexahedron.png|80px]] | 4&#124;2 3 | [[Slika:Octahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,4} | O<sub>h</sub> | U05 | K10 | 6 | 12 | 8 | 8{3} |- | 3 | [[heksaeder]] (kocka) | [[Slika:hexahedron.png|80px]] | [[oktaeder]] | [[Slika:octahedron.png|80px]] | 3&#124;2 4 | [[Slika:Cube vertfig svg.svg|80px]]<br>{4,3} | O<sub>h</sub> | U06 | K11 | 8 | 12 | 6 | 6{4} |- | 4 | [[ikozaeder]] | [[Slika:icosahedron.png|80px]] | [[dodekaeder]] | [[Slika:dodecahedron.png|80px]] | 5&#124;2 3 | [[Slika:icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,5} | I<sub>h</sub> | U22 | K27 | 12 | 30 | 20 | 20{3} |- | 5 | [[dodekaeder]] | [[Slika:dodecahedron.png|80px]] | [[ikozaeder]] | [[Slika:icosahedron.png|80px]] | 3&#124;2 5 | [[Slika:dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,3} | I<sub>h</sub> | U23 | K28 | 20 | 30 | 12 | 12{5} |} ==[[Arhimedsko telo| Arhimedska telesa]] (polpravilna) W6 do W18== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! ime duala ! slika duala ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfuguracija oglišča |slika oglišča]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta stranskih ploskev |- | 6 | [[prisekani tetraeder]] | [[Slika:Truncated tetrahedron.png|80px]] | [[triakisni tetraeder]] || [[Slika:triakis tetrahedron.png|80px|Triakis tetrahedron]] | 2 3&#124;3 | [[Slika:Truncated tetrahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.6.6 | T<sub>d</sub> | U02 | K07 | 12 | 18 | 8 | 4{3}&nbsp;+&nbsp;4{6} |- | 7 | [[prisekani oktaeder]] | [[Slika:Truncated octahedron.png|80px]] | [[tetrakisni heksaeder]]|| [[Slika:tetrakis cube.png|80px|Tetrakis hexahedron]] | 2 4&#124;3 | [[Slika:Truncated octahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.6 | O<sub>h</sub> | U08 | K13 | 24 | 36 | 14 | 6{4}&nbsp;+&nbsp;8{6} |- | 8 | [[prisekana kocka|prisekani heksaeder]] | [[Slika:Truncated hexahedron.png|80px]] | [[triakisni oktaeder]] || [[Slika:triakis octahedron.png|80px|Triakis octahedron]] | 2 3&#124;4 | [[Slika:Truncated cube vertfig.svg|80px]]<br>3.8.8 | O<sub>h</sub> | U09 | K14 | 24 | 36 | 14 | 8{3}&nbsp;+&nbsp;6{8} |- | 9 | [[prisekani ikozaeder]] | [[Slika:Truncated icosahedron.png|80px]] | [[pentakisni dodekaeder]] || [[Slika:pentakis dodecahedron.png|80px|Pentakis dodecahedron]] | 2 5&#124;3 | [[Slika:Truncated icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>5.6.6 | I<sub>h</sub> | U25 | K30 | 60 | 90 | 32 | 12{5}&nbsp;+&nbsp;20{6} |- | 10 | [[prisekani dodekaeder]] | [[Slika:Truncated dodecahedron.png|80px]] | [[triakisni ikozaeder]] || [[Slika:triakis icosahedron.png|80px|Triakis icosahedron]] | 2 3&#124;5 | [[Slika:Truncated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.10.10 | I<sub>h</sub> | U26 | K31 | 60 | 90 | 32 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;12{10} |- | 11 | [[kubootaeder]] | [[Slika:Cuboctahedron.png|80px]] | [[rombski dodekaeder]] || [[Slika:rhombic dodecahedron.png|80px|Rhombic dodecahedron]] | 2&#124;3 4 | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.3.4 | O<sub>h</sub> | U07 | K12 | 12 | 24 | 14 | 8{3}&nbsp;+&nbsp;6{4} |- | 12 | [[ikozododekaeder]] | [[Slika:Icosidodecahedron.png|80px]] | [[rombski triakontaeder]] || [[Slika:rhombic triacontahedron.png|80px|Rhombic triacontahedron]] | 2&#124;3 5 | [[Slika:Icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.5.3.5 | I<sub>h</sub> | U24 | K29 | 30 | 60 | 32 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;12{5} |- | 13 | [[mali rombokubooktaeder]] | [[Slika:Small rhombicuboctahedron.png|80px]] | [[deltoidni ikozitetraeder]]|| [[Slika:Strombic icositetrahedron.png|80px|Deltoidal icositetrahedron]] | 3 4&#124;2 | [[Slika:Small rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.4.4 | O<sub>h</sub> | U10 | K15 | 24 | 48 | 26 | 8{3}+(6+12){4} |- | 14 | [[mali rombiikozidodekaeder]] | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron.png|80px]] | [[deltoidni heksekontaeder]] || [[Slika:Strombic hexecontahedron.png|80px|Deltoidal hexecontahedron]] | 3 5&#124;2 | [[Slika:Small rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.4.5.4 | I<sub>h</sub> | U27 | K32 | 60 | 120 | 62 | 20{3}&nbsp;+&nbsp;30{4}&nbsp;+&nbsp;12{5} |- | 15 | [[veliki rombikubooktaeder]]<br>(rombiprisekani kubooktaeder)<br>(prisekanikubooktaeder) | [[Slika:Great rhombicuboctahedron.png|80px]] | [[disdiakisni dodekaeder]]|| [[Slika:disdyakis dodecahedron.png|80px|Disdyakis dodecahedron]] | 2 3 4&#124; | [[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.8 | O<sub>h</sub> | U11 | K16 | 48 | 72 | 26 | 12{4}&nbsp;+&nbsp;8{6}&nbsp;+&nbsp;6{8} |- | 16 | [[veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(rombiprisekaniikozidodekaeder)<br>(prisekani ikozidodekaeder) |[[Slika:Great rhombicosidodecahedron.png|80px]] | [[disdiakisni triakontaeder]]|| [[Slika:disdyakis triacontahedron.png|80px|Disdyakis triacontahedron]] | 2 3 5&#124; | [[Slika:Great rhombicosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.6.10 | I<sub>h</sub> | U28 | K33 | 120 | 180 | 62 | 30{4}&nbsp;+&nbsp;20{6}&nbsp;+&nbsp;12{10} |- | 17 | [[prirezana kocka]] | [[Slika:Snub hexahedron.png|80px]] | [[pentagonalni ikozitetraeder]] || [[Slika:pentagonal icositetrahedron.png|80px|Pentagonal icositetrahedron]] | &#124;2 3 4 | [[Slika:Snub cube vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.4 | O | U12 | K17 | 24 | 60 | 38 | (8&nbsp;+&nbsp;24){3}&nbsp;+&nbsp;6{4} |- | 18 | [[prirezani dodekaeder]] | [[Slika:Snub dodecahedron ccw.png|80px]] | [[pentagonalni heksekontaeder]] || [[Slika:Pentagonal_hexecontahedron.png|80px|Pentagonal hexecontahedron]] | &#124;2 3 5 | [[Slika:Snub dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>3.3.3.3.5 | I | U29 | K34 | 60 | 150 | 92 | (20&nbsp;+&nbsp;60){3}&nbsp;+&nbsp;12{5} |} ==[[Kepler-Poinsotov polieder|Kepler-Poinsotovi poliedri]] (pravilni [[zvezdni polieder|zvezdni poliedri]]) W20, W21, W22 in W41== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! dualno ime ! dualna slika ! [[Wythoffov simbol]] ! [[konfiguracija oglišča|slika oglišča]]<br>in [[Schläflijev simbol]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrsta facete |- | 20 | [[mali stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] | 5&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub> | [[Slika:Small stellated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,5} | I<sub>h</sub> | U34 | K39 | 12 | 30 | 12 | 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- | 21 | [[veliki dodekaeder]] | [[Slika:Great dodecahedron.png|80px]] | [[mali stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Small stellated dodecahedron.png|80px]] | <sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;2 5 | [[Slika:Great dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{5,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} | I<sub>h</sub> | U35 | K40 | 12 | 30 | 12 | 12{5} |- | 22 | [[veliki stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] | [[veliki ikozaeder]] | [[Slika:Great icosahedron.png|80px]] | 3&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub> | [[Slika:Great stellated dodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>,3} | I<sub>h</sub> | U52 | K57 | 20 | 30 | 12 | 12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- | 41 | [[veliki ikozaeder]]<br>(16. Stelacija ikozaedra) | [[Slika:Great icosahedron.png|80px]] | [[veliki stelirani dodekaeder]] | [[Slika:Great stellated dodecahedron.png|80px]] | <sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;2 3 | [[Slika:Great icosahedron vertfig.svg|80px]]<br>{3,<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} | I<sub>h</sub> | U53 | K58 | 12 | 30 | 20 | 20{3} |} <small>Pojasnila: * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80) V je število oglišč E je število robov F je število stranskih ploskev </small> == Stelacije: modeli W19 do W66== === Stelacije oktaedra === {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete |- | 2 | [[oktaeder]]<br>(pravilni) | O<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of octahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of octahedron facets.svg|100px]] |- | 19 | [[stelirani oktaeder]]<br>(zgrajen iz dveh tetraedrov) | O<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of octahedron.svg|100px]] | [[Slika:Stellation of octahedron facets.svg|100px]] |} === Stelacije dodekaedra === {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! simetrijska grupa ! slika ! facete |- | 5 | [[dodekaeder]] (pravilni) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 20 | [[mali stelirani dodekaeder]] (regular)<br>(prva stelacija dodekaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:First stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 21 | [[veliki dodekaeder]] (regular)<br>(druga stelacija dodekaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of dodecahedron.svg|100px]] | [[Slika:Second stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |- | 22 | [[veliki zvezdni dodekaeder]] (pravilni)<br>(tretja stelacija dodekaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of dodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of dodecahedron facets.svg|100px]] |} === Stelacije ikozaedra === {| class="wikitable" width=640 ! zap. štev. ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete |- | 4 | [[ikozaeder]] (pravilni) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 23 | [[sestav petih oktaedrov]]<br>(prva sestavljena stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:First compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:First compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 24 | [[sestav petih tetraedrov]]<br>(druga sestavljena stelacija ikozaedra) | I | [[Slika:Second compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 25 | [[sestav desetih tetraedrov]]<br>(tretja sestavljena stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third compound stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Third compound stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 26 | [[mali triambski ikozaeder]]<br>(prva stelacija ikozaedra)<br>(''triakisni ikozaeder'') | I<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 27 | [[druga stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 28 | [[izkopani dodekaeder]]<br>(tretja stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of icosahedron.svg|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 29 | [[četrta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fourth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 30 | [[peta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fifth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 31 | [[šesta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 32 | [[sedma stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventh stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 33 | [[osma stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Eighth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Wenninger I8 stellation facets.svg|100px]] |- | 34 | deveta stelacija ikozaedra<br>[[veliki triambski ikozaeder]]<br> | I<sub>h</sub> | [[Slika:Ninth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 35 | [[deseta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Tenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 36 | [[enajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 37 | [[dvanajsta stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 38 | [[trinajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 39 | [[štirinajska stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 40 | [[petnajsta stelacija ikozaedra]] | I | [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |- | 41 | [[veliki ikozaeder]] (pravilni)<br>(šestnajsta stelacija ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosahedron facets.svg|100px]] |- | 42 | [[končna stelacija ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosahedron facets.png|100px]] |} === Stelacije kubooktaedra === {| class="wikitable" width=720 ! zap.štev ! ime ! grupa simetrije ! slika ! facete (oktaederske ravnine) ! facete (ravnine kocke) |- | 11 | [[kubooktaeder]] (pravilni) | O<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron.svg|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 43 | [[sestav kocke in oktaedra]]<br>(prva stelacija kubooktaedra) | O<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:First stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 44 | [[druga stelacija kubooktaedra]] | O<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 45 | [[tretja stelacija kubooktaedra]] | O<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |- | 46 | [[četrta stelacija kubooktaedra]] | O<sub>h</sub> | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of cuboctahedron square facets.png|100px]] |} === Stelacije ikozidodekaedra === {| class="wikitable" width=720 ! zap. štev. ! ime ! simetrijska grupa ! slika ! facete (ikozaederske ravnine) ! facete (dodekaederske ravnine) |- | 12 | [[ikozidodekaeder]]<br>(pravilni) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron trifacets.png|100px]] | [[Slika:Zeroth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 47 | (prva stelacija ikozidodekaedra)<br>[[sestav dodekaedra in ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:First stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 48 | [[druga stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Second stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 49 | [[tretja stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Third stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 50 | [[četrta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in triakisnega ikozaedra) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fourth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 51 | [[peta stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav malega steliranega dodekaedra<br>in petih oktaedrov) | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fifth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 52 | [[šesta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Sixth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 53 | [[sedma stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Seventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 54 | [[osma stelacija ikozidodekaedra]]<br>(sestav petih tetraedrov<br>in velikega dodekaedra) | I | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eighth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 55 | [[deveta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Ninth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 56 | [[deseta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Tenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 57 | [[enajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eleventh stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 58 | [[dvanajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Twelfth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 59 | [[trinajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Thirteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 60 | [[štirinajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fourteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 61 | [[sestav velikega steliranega dodekaedra in velikega ikozaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Second compound stellation of icosidecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 62 | [[petnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Fifteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 63 | [[šestnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Sixteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 64 | [[sedemnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Seventeenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 65 | [[osemnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Eighteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |- | 66 | [[devetnajsta stelacija ikozidodekaedra]] | I<sub>h</sub> | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron.png|100px]] | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron facets.png|100px]] | [[Slika:Nineteenth stellation of icosidodecahedron pentfacets.png|100px]] |} == Uniformna nekonveksna telesa W67 do W119== {| class="wikitable" ! zap. štev. ! ime ! slika ! dualno ime ! dualna slika ! [[Wythoffov simbol]] ! [[slika oglišč]] ! simetrijska grupa ! U# ! K# ! V ! E ! F ! vrste stranskih ploskev |- ||67||[[tetrahemiheksaeder]]||[[Slika:Tetrahemihexahedron.png|80px]]||[[tetrahemiheksakron]]||[[Slika:Tetrahemihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3&#124;2||[[Slika:Tetrahemihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.3||T<sub>d</sub>||U04||K09||6||12||7||4{3}+3{4} |- ||68||[[oktahemioktaeder]]||[[Slika:Octahemioctahedron.png|80px]]||[[oktahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3&#124;3||[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.svg|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.3||O<sub>h</sub>||U03||K08||12||24||12||8{3}+4{6} |- ||69||[[mali kubikubooktaeder]]||[[Slika:Small cubicuboctahedron.png|80px]]||[[mali heksakronski ikozitetraeder]]||[[Slika:DU13 small hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4&#124;4||[[Slika:Small cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br>8.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.8.4||O<sub>h</sub>||U13||K18||24||48||20||8{3}+6{4}+6{8} |- ||70||[[mali ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[mali triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU30 small triambic icosahedron.png|80px]]||3&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Small ditrigonal icosidodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U30||K35||20||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||71||[[mali ikozikozidodekaeder]]||[[Slika:Small icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozakronskihexekontaeder]]||[[Slika:DU31 small icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;3||[[Slika:Small icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.6.3||I<sub>h</sub>||U31||K36||60||120||52||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6} |- ||72||[[mali dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekakronski hexekontaeder]]||[[Slika:DU33 small dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5&#124;5||[[Slika:Small dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.5</TD>||I<sub>h</sub>||U33||K38||60||120||44||20{3}+12{5}+12{10} |- ||73||[[dodekadodekaeder]]||[[Slika:Dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU36 medial rhombic triacontahedron.png|80px]]||2&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.5)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U36||K41||30||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||74||[[mali rombidodekaeder]]||[[Slika:Small rhombidodecahedron.png|80px]]||[[mali rombidodekakron]]||[[Slika:DU39 small rhombidodecacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5&#124;||[[Slika:Small rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.4.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U39||K44||60||120||42||30{4}+12{10} |- ||75||[[prisekani veliki dodekaeder]]||[[Slika:Great truncated dodecahedron.png|80px]]||[[mali stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU37 small stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;5||[[Slika:Truncated great dodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.10.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U37||K42||60||90||24||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10} |- ||76||[[rombidodekadodekaeder]]||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU38 medial trapezoidal hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5&#124;2||[[Slika:Rhombidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.5||I<sub>h</sub>||U38||K43||60||120||54||30{4}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||77||[[veliki kubikubooktaeder]]||[[Slika:Great cubicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki heksakroničniikozitetraeder]]||[[Slika:DU14 great hexacronic icositetrahedron.png|80px]]||3 4&#124;<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great cubicuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4||O<sub>h</sub>||U14||K19||24||48||20||8{3}+6{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||78||[[kubohemioktaeder]]||[[Slika:Cubohemioctahedron.png|80px]]||[[heksahemioktakron]]||[[Slika:Hexahemioctacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>4&#124;3||[[Slika:Cubohemioctahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.6.4||O<sub>h</sub>||U15||K20||12||24||10||6{4}+4{6} |- ||79||[[kubiprisekanikoboooktaeder]]<br>(kuboprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron.png|80px]]||[[tetradiakisni heksaeder]]||[[Slika:DU16 tetradyakishexahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>3 4&#124;||[[Slika:Cubitruncated cuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.6.8||O<sub>h</sub>||U16||K21||48||72||20||8{6}+6{8}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||80||[[Ditrigonal dodecadodecahedron]]||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji triambski ikozaeder]]||[[Slika:DU41 medial triambic icosahedron.png|80px]]||3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>5||[[Slika:Ditrigonal dodecadodecahedron vertfig.svg|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.5)<sup>3</sup>||I<sub>h</sub>||U41||K46||20||60||24||12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub> |- ||81||[[veliki ditrigonalnidodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ditrigonalni dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU42 great ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||3 5&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U42||K47||60||120||44||20{3}+12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||82||[[mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali ditrigonalni dodekakronični helsekontaeder]]||[[Slika:DU43 Small ditrigonal dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3&#124;5||[[Slika:Small ditrigonal dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U43||K48||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{10} |- ||83||[[ikozidodekaeder]]||[[Slika:Icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji izakronski heksekontaeder]]||[[Slika:DU44 medial icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>5&#124;3||[[Slika:Icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<BR>6.<SUP>5</SUP>/<SUB>3</SUB>.6.5||I<sub>h</sub>||U44||K49||60||120||44||12{5}+12{<SUP>5</SUP>/<SUB>2</SUB>}+20{6} |- ||84||[[ikoziprisekanidodekadodekaeder]]<br>(ikozidokekaprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[tridiakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU45 tridyakisicosahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5&#124;||[[Slika:Icositruncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.6.10||I<sub>h</sub>||U45||K50||120||180||44||20{6}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||85||[[nekoveksni veliki rombikubooktaeder]]<br>(kvazirombokubooktaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicuboctahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni ikozitetraeder]]||[[Slika:DU17 great strombic icositetrahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>4&#124;2||[[Slika:Great rhombicuboctahedron vertfig.svg|80px]]<br>4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.4.4||O<sub>h</sub>||U17||K22||24||48||26||8{3}+(6+12){4} |- ||86||[[mali rombiheksaeder]]||[[Slika:Small rhombihexahedron.png|80px]]||[[mali rombiheksakron]]||[[Slika:DU18 small rhombihexacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>2 4&#124;||[[Slika:Small rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.8.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.8||O<sub>h</sub>||U18||K23||24||48||18||12{4}+6{8} |- ||87||[[veliki ditrigonalni ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki triambskiikozaeder]]||[[Slika:DU47 great triambic icosahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>&#124;3 5||[[Slika:Great ditrigonal icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(5.3.5.3.5.3)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U47||K52||20||60||32||20{3}+12{5} |- ||88||[[veliki ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU48 great icosacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>5&#124;3||[[Slika:Great icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U48||K53||60||120||52||20{3}+12{5}+20{6} |- ||89||[[mali ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Small icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[mali ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3&#124;5||[[Slika:Small icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.10.3||I<sub>h</sub>||U49||K54||30||60||26||20{3}+6{10} |- ||90||[[mali dodeciikozaeder]]||[[Slika:Small dodecicosahedron.png|80px]]||[[mali dodeciikozakron]]||[[Slika:DU50 small dodecicosacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub>3 5&#124;||[[Slika:Small dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>10.6.<sup>10</sup>/<sub>9</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>||I<sub>h</sub>||U50||K55||60||120||32||20{6}+12{10} |- ||91||[[mali dodekahemidodekaeder]]||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Small dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5&#124;5||[[Slika:Small dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>10.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.10.5||I<sub>h</sub>||U51||K56||30||60||18||12{5}+6{10} |- ||92||[[stelirani prisekani heksaeder]]<br>(kvaziprisekani heksaeder)||[[Slika:Stellated truncated hexahedron.png|80px]]||[[veliki trikisni oktaeder]]||[[Slika:DU19 great triakisoctahedron.png|80px]]||2 3&#124;<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Stellated truncated hexahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.3||O<sub>h</sub>||U19||K24||24||36||14||8{3}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||93||[[veliki prisekani kubooktaeder]]<br>(kvaziprisekani kubooktaeder)||[[Slika:Great truncated cuboctahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnidodekaeder]]||[[Slika:DU20 great disdyakisdodecahedron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub>2 3&#124;||[[Slika:Great truncated cuboctahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>8</sup>/<sub>3</sub>.4.6||O<sub>h</sub>||U20||K25||48||72||26||12{4}+8{6}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||94||[[veliki ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki rombski triakontaeder]]||[[Slika:DU54 great rhombic triacontahedron.png|80px]]||2&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3)<sup>2</sup>||I<sub>h</sub>||U54||K59||30||60||32||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||95||[[prisekani veliki ikozaeder]]||[[Slika:Great truncated icosahedron.png|80px]]||[[veliki stelapentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU55 great stellapentakisdodecahedron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;3||[[Slika:Great truncated icosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U55||K60||60||90||32||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+20{6} |- ||96||[[rombiikozaeder]]||[[Slika:Rhombicosahedron.png|80px]]||[[Rhombicosacron]]||[[Slika:DU56 rhombicosacron.png|80px]]||2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;||[[Slika:Rhombicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.4.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>||I<sub>h</sub>||U56||K61||60||120||50||30{4}+20{6} |- ||97||[[mali stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvaziprisekani mali stelirani dodekaeder)||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentakisni dodekaeder]]||[[Slika:DU58 great pentakisdodecahedron.png|80px]]||2 5&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Small stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.5||I<sub>h</sub>||U58||K63||60||90||24||12{5}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||98||[[prisekani dodekadodekaeder]]<br>(kvaziprisekani dodekaeder)||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji disdiakisni triakontaeder]]||[[Slika:DU59 medial disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5&#124;||[[Slika:Truncated dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.10||I<sub>h</sub>||U59||K64||120||180||54||30{4}+12{10}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||99||[[veliki dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakronskiheksekontaeder]]||[[Slika:DU61 great dodecacronic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U61||K66||60||120||44||20{3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub> } |- ||100||[[Small dodecahemicosahedron]]||[[Slika:Small dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[mali dodekahemiikozakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;3||[[Slika:Small dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.6.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U62||K67||30||60||22||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+10{6} |- ||101||[[veliki dodeciikozieder]]||[[Slika:Great dodecicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodecikosakron]]||[[Slika:DU63 great dodecicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3&#124;||[[Slika:Great dodecicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>6</sup>/<sub>5</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U63||K68||60||120||32||20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||102||[[veliki dodekahemiikozaeder]]||[[Slika:Great dodecahemicosahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemikosakron]]||[[Slika:Small dodecahemicosacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>4</sub>5&#124;3||[[Slika:Great dodecahemicosahedron vertfig.png|80px]]<br>6.<sup>5</sup>/<sub>4</sub>.6.5||I<sub>h</sub>||U65||K70||30||60||22||12{5}+10{6} |- ||103||[[veliki rombiheksaeder]]||[[Slika:Great rhombihexahedron.png|80px]]||[[veliki rombiheksakron]]||[[Slika:DU21 great rhombihexacron.png|80px]]||<sup>4</sup>/<sub>3</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub>2&#124;||[[Slika:Great rhombihexahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>8</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>8</sup>/<sub>5</sub>||O<sub>h</sub>||U21||K26||24||48||18||12{4}+6{<sup>8</sup>/<sub>3</sub>} |- ||104||[[veliki stelirani prisekani dodekaeder]]<br>(kvazoprisekani veliki stelirani dodekaeder)||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron.png|80px]]||[[veliki triakisni ikozaeder]]||[[Slika:DU66 great triakisicosahedron.png|80px]]||2 3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great stellated truncated dodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U66||K71||60||90||32||20{3}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||105||[[nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder]]<br>(kvazirombiikozidodekaeder)||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki deltoidni heksekontaeder]]||[[Slika:DU67 great strombic hexecontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3&#124;2||[[Slika:Uniform great rhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3||I<sub>h</sub>||U67||K72||60||120||62||20{3}+30{4}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||106||[[veliki ikozihemidodekaeder]]||[[Slika:Great icosihemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki ikozihemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||3 3&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great icosihemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.3||I<sub>h</sub>||U71||K76||30||60||26||20{3}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||107||[[veliki dodekahemidodekaeder]]]||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekahemidodekakron]]||[[Slika:Great dodecahemidodecacron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||[[Slika:Great dodecahemidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U70||K75||30||60||18||12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>}+6{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||108||[[veliki prisekaniikozidodekaeder]]<br>(veliki kvaziprisekani ikozidodekaeder)||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki disdiakisnitriakontaeder]]||[[Slika:DU68 great disdyakistriacontahedron.png|80px]]||<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3&#124;||[[Slika:Great truncated icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><sup>10</sup>/<sub>3</sub>.4.6||I<sub>h</sub>||U68||K73||120||180||62||30{4}+20{6}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||109||[[veliki rombidodekaeder]]||[[Slika:Great rhombidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dodekakron]]||[[Slika:DU73 great rhombidodecacron.png|80px]]||<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2&#124;||[[Slika:Great rhombidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>4.<sup>10</sup>/<sub>3</sub>.<sup>4</sup>/<sub>3</sub>.<sup>10</sup>/<sub>7</sub>||I<sub>h</sub>||U73||K78||60||120||42||30{4}+12{<sup>10</sup>/<sub>3</sub>} |- ||110||[[mali prirezaniikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU32 small hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>2</sub>3 3||[[Slika:Small snub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U32||K37||60||180||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||111||[[prirezani dodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU40 medial pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub>5||[[Slika:Snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.5||I||U40||K45||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||112||[[prirezani ikozidodekadodekaeder]]||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron.png|80px]]||[[Medial hexagonal hexecontahedron]]||[[Slika:DU46 medial hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>3 5||[[Slika:Snub icosidodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.5.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U46||K51||60||180||104||(20+6){3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||113||[[veliki obrnjeni prirezani ikozododekaeder]]||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU69 great inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 3||[[Slika:Great inverted snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>||I||U69||K74||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||114||[[obrnjeni prirezani dodekadokekaeder]]||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron.png|80px]]||[[srednji obrnjeni pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU60 medial inverted pentagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub>2 5||[[Slika:Inverted snub dodecadodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.3.5||I||U60||K65||60||150||84||60{3}+12{5}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||115||[[veliki prirezani dodeciikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki heksagonalniheksekontaeder]]||[[Slika:DU64 great hexagonal hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>5</sup>/<sub>3</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>3||[[Slika:Great snub dodecicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.3.3||I||U64||K69||60||180||104||(20+60){3}+(12+12){<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||116||[[veliki prirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great snub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagonalni heksekontaeder]]||[[Slika:DU57 great pentagonal hexecontahedron (2).png|80px]]||&#124;2<sup>5</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great snub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||I||U57||K62||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||117||[[veliki retroprirezani ikozidodekaeder]]||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki pentagramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU74 great pentagrammic hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>2||[[Slika:Great retrosnub icosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>)/<sub>2</sub>||I||U74||K79||60||150||92||(20+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||118||[[mali retroprirezani ikoziikozidodekaeder]]||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron.png|80px]]||[[mali heksegramski heksekontaeder]]||[[Slika:DU72 small hexagrammic hexecontahedron.png|80px]]||&#124;<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Small retrosnub icosicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br>(3.3.3.3.3.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub>||I<sub>h</sub>||U72||K77||180||60||112||(40+60){3}+12{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |- ||119||[[veliki dirombiikozidodekaeder]]||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron.png|80px]]||[[veliki dirombiikozidodekakron]]||[[Slika:Great_dirhombicosidodecacron.png|80px]]||&#124;<sup>3</sup>/<sub>2</sub><sup>5</sup>/<sub>3</sub>3<sup>5</sup>/<sub>2</sub>||[[Slika:Great dirhombicosidodecahedron vertfig.png|80px]]<br><SMALL>(4.<sup>5</sup>/<sub>3</sub>.4.3.4.<sup>5</sup>/<sub>2</sub>.4.<sup>3</sup>/<sub>2</sub>)/<sub>2</sub></SMALL>||I<sub>h</sub>||U75||K80||60||240||124||40{3}+60{4}+24{<sup>5</sup>/<sub>2</sub>} |} * W# pomeni številko, ki jo je uporabil [[Američani|ameriški]] matematik [[Magnus J. Wenninger]] (rojen 1919) :za različne oblike poliedrov z oznakami W001 - W119 ** 1 -18 za 5 konveksnih pravilnih in 13 konveksnih poliedrov polpravilnih ** 20 – 22, 41 za 4 nekonveksne pravilne poliedre ** 19 – 66 za specialnih 48 stelacij (nepravilni niso v tem seznamu) ** 67 – 119 za 53 nekonveksnih uniformnih poliedrov * U# pomeni številko uniformnega številčenja (U01 - U80) * K# pomeni številko Kaleido številčenja (K01 – K80) V je število oglišč E je število robov F je število stranskih ploskev </small> == Zunanje povezave == * [http://www.software3d.com/Stella.php Stella navigator po poliedrih] {{ikona en}} * [http://www.steelpillow.com/polyhedra/index.htm Guyjeva stran za poliedre] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/stellation_applet/ Aplet stelacij poliedrov Vladimirja Bulatova] {{ikona en}} {{-}} {{poliedri}} [[Kategorija:Poliedri]] [[kategorija:Stelacija poliedrov]] [[Kategorija:Matematični seznami]] [[Kategorija:Matematične knjige]] bgjcqopcr4w6rtzdqagr5eeboo7yh7w Oktahemioktaeder 0 344179 6768784 6292811 2026-10-23T07:56:31Z Д.Ильин 115952 6768784 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" align="right" style="margin-left:10px" width="250" !bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|<div style="text-align: center;">Oktahemioktaeder</div> |- |align=center colspan=2|[[Slika:Octahemioctahedron 3-color.png|240px]] |- |bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[uniformni zvezdni polieder]] |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|Elementi]]||F = 12, E = 24, <br>V =12 (<math> \chi \,</math> = 0) |- |bgcolor=#e7dcc3|Stranske ploskve po stranicah||8{3}+4{6} |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]|| | 3/2 3 | 3 |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||O<sub>h</sub>, [4,3], <sup>*</sup> 432<br>T<sub>d</sub>, [3,3], <sup>*</sup> 332 |- |bgcolor=#e7dcc3|Bowerjeva okrajšava||Oho |- |bgcolor=#e7dcc3|[[Uniformni polieder|Sklici]]||[[uniformni polieder|U<sub>03</sub>]], [[Harold ScottMacDonald Coxeter|C<sub>37</sub>]], [[Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W<sub>68</sub>]] |- |<div style="text-align: center;">[[Slika:Hexahemioctacron.png|100px]]<br>[[Oktahemioktakron]]<br> ([[dualni polieder]])</div> | <div style="text-align: center;">[[Slika:Octahemioctahedron vertfig.svg|100px]] <br>3.6.3/2.6<br> [[slika oglišč]]</div> |} '''Oktahemioktaeder''' je [[nekonveksni uniformni polieder]] z oznako (indeksom) U<sub>3</sub>. Njegova [[slika oglišč]] je [[antipralelogram|križni štirikotnik]]. Je eden izmed [[hemipolieder|hemipoliedrov]] s štirimi [[šestkotnik|šestkotnimi]] stranskimi ploskvami, ki potekajo skozi središče modela. == Sorodni poliedri == Ima enako [[razvrstitev oglišč]] in [[razvrstitev robov|robov]] kot [[kubooktaeder]], ki ima skupne trikotne stranske ploskve ter [[kubohemioktaeder]], ki pa ima šestkotne skupne stranske ploskve. {| class="wikitable" width="400" style="vertical-align:top;text-align:center" | [[Slika:cuboctahedron.png|100px]]<BR>[[kubooktaeder]] | [[Slika:cubohemioctahedron.png|100px]]<BR>[[kubohemioktaeder]] | [[Slika:octahemioctahedron.png|100px]]<BR>oktahemioktaeder |} Ima [[tetraedrska simetrija|tetraedrsko simetrijo]], ki je [[orientabilnost|orientabilna]] == Orientabilnost == Telo je kot edini hemipolieder [[orientabilnost|orientabilen]] in je tudi edini polieder z [[Eulerjeva karakteristika|Eulerjevo karakteristiko]] enako nič, topološko pomeni [[torus]]. {| class=wikitable width=540 |- valign=top |[[Slika:Octahemioctahedron topo net.png|300px]]<BR>Topološka mraža stranskih ploskev se lahko uredi kot [[romb]], ki je radeljen na osem trikotnikov in štiri šestkotnike. Na vseh ogliščih so [[kotni primanjkljaj]]i enaki nič. |[[Slika:Uniform polyhedron-63-t1-1.svg|240px]]<BR>Mreža predstavlja ravnino [[triheksagonalno tlakovanje|triheksagonalnega tlakovanja]] z [[Wythoffov simbol|Wythoffovim simbolom]] ''3 3 | 3'' in [[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter-Dynkinovim diagramom]] {{CDD|branch_11|split2|node}}. |} == Glej tudi == * [[sestav petih oktahemiedrov]] == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/Octahemioctahedron.html Oktahemioktaeder na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://dmccooey.com/polyhedra/Octahemioctahedron.html Oktahemioktaeder-apleti za prikaz poliedrov] {{ikona en}} * [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/03.html Oktahemioktaeder na MathConsult-dr.R.Mäder] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/uniform_compounds/uc08.html Sestav oktahemioktaedra in oktahemioktakrona] {{ikona en}} * [http://bulatov.org/polyhedra/uniform/u08.html Oktahemioktaeder] {{ikona en}} {{math-stub}} [[Kategorija:Toroidni poliedri]] n78wb2dvyfbyqjrxv4np0g99ggl5r05 Pogovor:Kuperoza 1 351677 6768818 3986488 2026-10-23T09:42:37Z TadejM 738 ocena [[WP:MED]] 6768818 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=stub|importance=low}} tpreziv37xkjxamnt4lfycy4cqglvmq Register kulturne dediščine Slovenije 0 357199 6768807 6758566 2026-10-23T09:20:09Z TadejM 738 posodobitev 6768807 wikitext text/x-wiki '''Register kulturne dediščine Slovenije''' je uradna evidenca oz. osrednja zbirka podatkov o [[kulturna dediščina|dediščini]] v Sloveniji. Vodi se zaradi informacijske podpore izvajanja varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavitvi in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti v javnosti o pomenu dediščine. Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: [[Register nepremične kulturne dediščine|Register nepremične dediščine]], [[Register nesnovne kulturne dediščine|Register nesnovne dediščine]] ter [[Register premične kulturne dediščine|Register premične dediščine]]. V praksi se Register nepremične kulturne dediščine v Sloveniji vodi od leta 1991, Register nesnovne kulturne kulturne dediščine se vodi od leta 2009, Register premične kulturne dediščine pa se vodi od leta 2026. ==Opis enote dediščine== Opis enote dediščine v registru je zbirka podatkov o posamezni enoti in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske, o njeni umestitvi v [[prostor|javni prostor]]. ==Vpis v register== Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, t.i. EID oznako, ki enoto enolično identificira in se le-ta uporablja pri vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnih spomenikov]], varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugo).<ref>{{navedi splet |url=https://gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ |title=Register kulturne dediščine Slovenije |accessdate=20. september 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Vpis v register pomeni le informacijsko podporo izvajanju varstva dediščine, saj so v registru samo osnovni podatki o registrirani dediščini – opis, fotografija, koordinate in podobno in nima več neposrednih posledic za lastnika dediščine.<ref>{{navedi knjigo |author=Savin Jogan|year=2008|title=Pravno varstvo dediščine|publisher=Oddelek za dediščino fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem |pages=154|isbn=978-961-6328-66-1}}</ref> V treh medsebojno povezanih delih ([[nepremična kulturna dediščina|nepremična]], [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovna]], [[premična kulturna dediščina|premična]] kulturna dediščina) se za spomenike vodijo posebej varstveni podatki, ki obsegajo: listine varstva, opis varstva, varstveni režim in podatke o lastniku spomenika. Zakonodaja določa, da se v register vpisujejo enote, starejše od 50 let.<ref>{{navedi revijo |last1=Grilc |first1=Jan |year=2012 |title=Vpisovanje inženirskih objektov v register kulturne dediščine |journal=IZS.NOVO |volume=15 |issue=62 |pages= |publisher=Inženirska zbornica Slovenije |doi= |url=http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2012/letnik-15-stevilka-62/intervju/vpisovanje-inzenirskih-objektov-v-register-kulturne-dediscine/ |accessdate=13. maj 2013 |issn=2232-6308 |archive-date=2013-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130217144532/http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2012/letnik-15-stevilka-62/intervju/vpisovanje-inzenirskih-objektov-v-register-kulturne-dediscine/ |url-status=dead }}</ref> Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav se v prostoru ne varuje več. Takšne enote imajo dokumentarno (arhivsko) kategorijo varstva. ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * [http://www.uradni-list.si/1/content?id=93599 Pravilnik o registru kulturne dediščine], Uradni list Republike Slovenije, št. 66/2009 z dne 21. 8. 2009 ==Glej tudi== * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] * [[Kulturni spomenik Slovenije]] == Zunanje povezave == *[https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Register kulturne dediščine Slovenije] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] [[Kategorija:Kulturna dediščina Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] cuzlr4f4l48huhegx4ld2cthkqa3r1a Zoisovo priznanje 0 364015 6768764 6765253 2026-10-23T06:28:37Z Blackbird.R 266655 /* 2002[5] */ 6768764 wikitext text/x-wiki '''Zoisovo priznanje''' je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej. Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj. Priznanja podeljuje [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor za podelitev nagrad]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. ==Prejemniki Zoisovih priznanj== ===1998<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705125115/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Željko Knez]] za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin * [[Janez Možina]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov * [[Mojca Stegnar]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi * [[Jožef Vižintin]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije * [[Francelj Trdič]] za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne ===1999<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705131904/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Božidar Krajnčič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja * [[Miran Černe]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize * [[Radmila Milačič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov * [[Iztok Žun]] za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki * [[Franc Novak]] za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov * [[Franjo Pernuš]], [[Boštjan Likar]] in [[Rok Bernard]] za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom ===2000<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705122717/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Marko Topič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur * [[Sandi Klavžar]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov * [[Goran Dražič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije * [[Jurij Perovšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja ===2001<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705115522/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Remškar]] in [[Aleš Mrzel]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijske nanotehnologije * [[Janez Grum]] za pomembne znanstvene dosežke na področju toplotne obdelave materialov * [[Boris Turk]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije lizosomskih proteinaz * [[Borut Zalar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Dolinšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance kvazikristalov * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Silvija Pirš]], [[Rok Petkovšek]], [[Dušan Ponikvar]], [[Martin Čopič]] in [[Robert Blinc]] za tehnološke dosežke pri izdelavi avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov pri varjenju * [[Andrej Polajnar]], [[Erich Štefanec]], [[Zlatko Vezjak]] in [[Slavko Mlinarič]] za izume in tehnološke dosežke pri razvoju proti vlomnih sistemov in trezorjev ===2002<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304131903/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|url-status= dead}}</ref>=== * [[:en:Matija_Strlič|Matija Strlič]], [[Jana Kolar]] in [[Boris Pihlar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Renata Salecl]] za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije * [[Marko Munih]] za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva * [[Peter Križan]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev * [[Vladka Čurin Šerbec]] za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni ===2003<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705130235/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Janez Bonča]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Plavec]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Matjaž Valant]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Kosmač]], [[Saša Novak Krmpotič]], [[Krunoslav Vidović]] in [[Stojana Vesković Bukudur]] za tehnološki dosežek zamenjave talila za visokoaluminatno keramiko ===2004<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2018-07-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20180718150752/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Igor Muševič]] za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije * [[Igor Križaj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Matevž Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo ''Poskusi z Nietzschejem'' * [[Janko Petrovčič]], [[Boris Kramar]] in [[Igor Steiner]] za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene ===2005<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705133242/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Gregor Anderluh]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Mladen Franko]] za pomembne znanstvene dosežke na področju analizne kemije * [[Danijel Kikelj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju farmacevtske kemije * [[Marko Kreft]] za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije * [[Boštjan Zalar]]za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Aleš Podgornik]], [[Aleš Štrancar]], [[Miloš Barut]] in [[Janez Jančar]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev ===2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304134206/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Iztok Arčon]] za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije * [[Zdravko Kutnjak]] za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Urška Lavrenčič Štangar]] za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov * [[Mitjan Kalin]] za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije * [[Maja Čemažar]] za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije ===2007<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2013-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029203114/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Viktor Kabanov]] za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Borut Štrukelj]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije * [[Jože Balič]] za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov * [[Janko Jamnik]] za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih * [[Peter Dovč]] za pomembne dosežke na področju genetike živali ===2008=== * [[Denis Arčon]] za pomembne dosežke na področju [[Fizika trdne snovi|fizike trdne snovi]], * [[Štefan Bojnec]] za pomembne dosežke na področju [[Ekonomija|ekonomije]], * [[Igor Škrjanc]] za pomembne dosežke na področju [[Ineligentni sistemi|inteligentnih sistemov]], * [[Janez Juhant]] za pomembne dosežke na področju [[Filozofska antropologija|filozofske antropologije]], * [[Polonca Trebše]] za dosežke na področju [[Kemija|kemije]] in [[Ekotoksiologija|ekotoksiologije]]. ===2009=== * [[Irena Avsenik Nabergoj]] za pomembne dosežke na področju [[Literatura|literature]], * [[Damjana Rozman]] na področju [[Biokemija|biokemije]] in [[Molekularna biologija|molekularne biologije]], * [[Domen Leštan]] na področju čiščenja onesnaženih tal, * [[:en:Matjaž Perc|Matjaž Perc]] na področju [[Teoretična fizika|teoretične fizike]], * [[Nadja Hvala]], [[Darko Vrečko]] ter [[Aljaž Stare]] na področju vodenja sistemov. ===2010=== * [[Andrej Jamnik]] za pomembne dosežke v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]], * [[Samo Kreft]] za pomembne dosežke v [[Farmacija|farmaciji]], * [[Barbara Malič]] za pomembne dosežke na področju raziskav [[Feroelektrik#Feroelektrična keramika|feroelektrične keramike]] in tankih plasti, * [[Janez Mrčun]] za pomembne dosežke v [[Matematika|matematiki]], * [[Blaž Zupan]] za pomembne dosežke na področju [[Računalništvo|računalništva]]. ===2011=== * [[Stanislav Gobec]] za pomembne dosežke v farmacevtski kemiji, * [[Andrej Inkret]] za knjigo In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo, * [[Ingrid Milošev]] za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji, * [[Albin Pintar]] za pomembne znanstvene dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Valerij Romanovskij]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki. ===2012=== * [[Mojca Škerget]] za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Štefko Miklavič]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki, * [[Slavko Ciglenečki]], [[Zvezdana Modrijan]] in [[Tina Milavec]] za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, * [[Frane Adam]] za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju, * [[Boštjan Golob]], [[Samo Korpar]] in [[Marko Starič]] za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev. ===2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Simon Horvat]] za pomembne znanstvene dosežke v genetiki * [[Milko Mikola]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini * [[Nada Lavrač]] za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov * [[Saša Novak Krmpotič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Zwitter]] za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji ===2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Rupnik]] za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji * [[Giovanni De Ninno]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe * [[Mitja Ferenc]] za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini * [[ Andrej Kitanovski]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki * [[Janez Vrečko]] za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni ===2015<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet | title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref>=== * [[Alenka Mertelj]] in [[Darja Lisjak]] za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij * [[Jana Rošker]] za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China * [[Katja Mihurko Poniž]] za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature * [[Andreja Gomboc]] za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama * [[Kristina Gruden]] za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji === 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> === * [[Franc Marušič]] za pomembne dosežke v jezikoslovju * [[Iztok Turel]] za pomembne znanstvene dosežke v kemiji * [[Metka Filipič]] za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi * [[Janez Krč]] za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki * [[Jernej Fesel Kamenik]] za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev. === 2017<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref>=== * [[Martin Milanič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike * [[Anton Kokalj (znanstvenik)|Anton Kokalj]] za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin * [[Egon Pelikan]] za znanstveno monografijo ''Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom'' * [[Ines Mandić Mulec]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije * [[Gregor Mali]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov ===2018<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018 |accessdate=2018-11-30 |archive-date=2018-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |url-status=dead }}</ref>=== * [[Mojca Benčina]] za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije * [[Saša Prelovšek Komelj]] za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev * [[Andreja Kutnar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva * [[Nina Gunde Cimerman]] za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov − gliv * [[Janez Košmrlj]] za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin * [[Tadej Rojac]] za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita ===2019<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>=== * [[Jurij Lah]] za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji * [[Boris Rogelj]] za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije * [[Boštjan Brešar]] za dosežke v teoriji grafov * [[Matevž Dular]] za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije * [[Miha Ravnik]] za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi * [[Matjaž Dolšek]] za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu. ===2020<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-22}}</ref>=== * [[Boris Kryštufek]] za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev * [[Lara Lusa]] za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike * [[Samo Kralj (fizik)|Samo Kralj]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi * [[Miha Škerlavaj]] za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo ===2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/|title=Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|date=10.12. 2021|accessdate=10.12. 2021|publisher=Vlada Republike Slovenije}}</ref>=== * [[Marko Anderluh]] za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji * [[Matej Kanduč]] za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov * [[Veronika Kralj Iglič]] in [[Aleš Iglič]] za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur * [[Nataša Vaupotič]] za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz * [[Vesna Zadnik]] za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije ===2022<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |title=Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |last=Senica |first=Saša |date=2022-12-19 |work=Delo |accessdate=2022-12-23}}</ref>=== * [[Lenart Škof]] za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike * [[Blaž Likozar]] za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva * [[Tea Lanišnik Rižner]] za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov * [[Rok Žitko]] za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov * [[Lidija Čuček]] za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike * [[Matej Praprotnik]] za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi ===2023<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref>=== * [[Uroš Cvelbar]] za pomembne dosežke na področju plazemske fizike * [[Lucija Peterlin Mašič]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije * [[Matjaž Finšgar]] za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji * [[Matej Černe]] za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela * [[Marjetka Podobnik]] za pomembne dosežke na področju strukturne biologije * [[Irena Stramljič Breznik]] za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju ===2024<ref>{{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/slovenija/znani-prejemniki-zoisove-in-puhove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-2/ |title=Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo |work=N1 |date=2024-10-14 |accessdate=2024-10-18}}</ref>=== * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino * [[Andreja Benčan Golob]] za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov * [[Lev Vidmar]] za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov * [[Tomaž Grušovnik]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali * [[Mitja Lainščak]] za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine * [[Vito Vitrih]] za pomembne dosežke na področju numerične matematike. ===2025<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref>=== * [[Luka Vidmar (1977)|Luka Vidmar]] za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem * [[Jožica Gričar]] za dosežke na področju biologije dreves * [[Urban Bren]] za dosežke na področju biomolekularnih simulacij * [[Marko Jošt]] za pomembne dosežke na področju fotovoltaike * [[Andrej Zorko]] za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov * [[Miroslav Verbič]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik ===2026<ref>{{navedi novice |title=Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova pa Ferdinandu Gubini |date=2026-10-14 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-pa-ferdinandu-gubini/796840 |work=MMC RTV-SLO |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref>=== * [[Denis Golež]] za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja * [[Mateja Sedmak]], [[Barbara Gornik]] in [[Zorana Medarić]] za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok * [[Hana Uršič Nemevšek]] za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije * [[Kristina Sepčić]] za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin * [[Ademir Hujdurović]] za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov * [[Irena Mlinarič Raščan]] za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] ==Viri== {{sklici}} *{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] rjq4fu1p5k8em8f60rzu1vy1avqw9qh 6768767 6768764 2026-10-23T06:34:16Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6768764|6768764]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Blackbird.R|Blackbird.R]] ([[User talk:Blackbird.R|pogovor]]) - neprimerna povezava 6768767 wikitext text/x-wiki '''Zoisovo priznanje''' je najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in se podeljuje od leta 1998 naprej. Podeljevalo se je do pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke in do dve za izume, tehnološke dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov, ki so pomemben prispevek pri uvajanju novosti v gospodarske in druge dejavnosti. Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ pet Zoisovih priznanj. Priznanja podeljuje [[Zoisova nagrada#Odbor za podelitev nagrade|Odbor za podelitev nagrad]], ki ga imenuje [[Vlada Republike Slovenije]]. ==Prejemniki Zoisovih priznanj== ===1998<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705125115/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1998/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Željko Knez]] za pomembne znanstvene dosežke za izpopolnitve procesov ekstrakcij sub- in superkritičnih tekočin * [[Janez Možina]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave laserskih analiz materialov in obdelovalnih procesov * [[Mojca Stegnar]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave strjevanja krvi * [[Jožef Vižintin]] za pomembne znanstvene dosežke za raziskave s področja tribologije * [[Francelj Trdič]] za tehnološki dosežek za programsko opremo za računalniško nadzorovanje proizvodnje mineralne volne ===1999<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705131904/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/1999/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Božidar Krajnčič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fiziologije cvetenja * [[Miran Černe]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju kompleksne analize * [[Radmila Milačič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju anorganske kemije okolja in bioloških sistemov * [[Iztok Žun]] za pomembne znanstvene dosežke na področju dvofaznih tokov v procesni tehniki * [[Franc Novak]] za pomembne znanstvene dosežke na področju testiranja in diagnosticiranja elektronskih vezij in sistemov * [[Franjo Pernuš]], [[Boštjan Likar]] in [[Rok Bernard]] za tehnološki dosežek Integrirani sistem z računalniškim vidom ===2000<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705122717/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2000/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Marko Topič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju tankoplastnih polprevodniških struktur * [[Sandi Klavžar]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki na področju teorije grafov * [[Goran Dražič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju elektronske mikroskopije * [[Jurij Perovšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja ===2001<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705115522/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2001/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Remškar]] in [[Aleš Mrzel]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemijske nanotehnologije * [[Janez Grum]] za pomembne znanstvene dosežke na področju toplotne obdelave materialov * [[Boris Turk]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije lizosomskih proteinaz * [[Borut Zalar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Dolinšek]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance kvazikristalov * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Silvija Pirš]], [[Rok Petkovšek]], [[Dušan Ponikvar]], [[Martin Čopič]] in [[Robert Blinc]] za tehnološke dosežke pri izdelavi avtomatskih tekočekristalnih zaščitnih filtrov pri varjenju * [[Andrej Polajnar]], [[Erich Štefanec]], [[Zlatko Vezjak]] in [[Slavko Mlinarič]] za izume in tehnološke dosežke pri razvoju proti vlomnih sistemov in trezorjev ===2002<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304131903/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2002/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Matija Strlič]], [[Jana Kolar]] in [[Boris Pihlar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Renata Salecl]] za pomembne znanstvene dosežke na področju psihoanalize in kriminologije * [[Marko Munih]] za pomembne znanstvene dosežke na področju rehabilitacijskega inženirstva * [[Peter Križan]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike osnovnih delcev * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije proteinaz in proteinaznih inhibitorjev * [[Vladka Čurin Šerbec]] za izume in tehnološke dosežke pri pripravi monoklonskih protiteles za določanje krvnih skupin in diagnostiko prionskih bolezni ===2003<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705130235/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2003/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Janez Bonča]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] za pomembne znanstvene dosežke na področju matematike * [[Janez Plavec]] za pomembne znanstvene dosežke na področju kemije * [[Matjaž Valant]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Kosmač]], [[Saša Novak Krmpotič]], [[Krunoslav Vidović]] in [[Stojana Vesković Bukudur]] za tehnološki dosežek zamenjave talila za visokoaluminatno keramiko ===2004<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2018-07-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20180718150752/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2004/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Igor Muševič]] za pomembne znanstvene dosežke v fiziki na področju kapilarne kondenzacije * [[Igor Križaj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Matevž Kos]] za pomembne znanstvene dosežke na področju primerjalne književnosti za monografijo ''Poskusi z Nietzschejem'' * [[Janko Petrovčič]], [[Boris Kramar]] in [[Igor Steiner]] za tehnološki dosežek pri razvoju koprocesorskega modula za posebne regulacijske namene ===2005<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 26. 8. 2015|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705133242/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2005/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Gregor Anderluh]] za pomembne znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije * [[Mladen Franko]] za pomembne znanstvene dosežke na področju analizne kemije * [[Danijel Kikelj]] za pomembne znanstvene dosežke na področju farmacevtske kemije * [[Marko Kreft]] za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije * [[Boštjan Zalar]]za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Aleš Podgornik]], [[Aleš Štrancar]], [[Miloš Barut]] in [[Janez Jančar]] za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev ===2006<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304134206/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2006/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Iztok Arčon]] za pomembne dosežke na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije * [[Zdravko Kutnjak]] za pomembne dosežke na področju fizike kondenzirane snovi * [[Urška Lavrenčič Štangar]] za pomembne dosežke na področju razvoja poltrdih elektrolitov * [[Mitjan Kalin]] za pomembne dosežke na področju strojništva in tribologije * [[Maja Čemažar]] za pomembne dosežke na področju eksperimentalne onkologije ===2007<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2013-10-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20131029203114/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2007/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Viktor Kabanov]] za pomembne dosežke na področju fizike trdne snovi * [[Borut Štrukelj]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske biotehnologije * [[Jože Balič]] za pomembne dosežke na področju proizvodnih tehnologij in sistemov * [[Janko Jamnik]] za pomembne dosežke na področju znanosti o materialih * [[Peter Dovč]] za pomembne dosežke na področju genetike živali ===2008=== * [[Denis Arčon]] za pomembne dosežke na področju [[Fizika trdne snovi|fizike trdne snovi]], * [[Štefan Bojnec]] za pomembne dosežke na področju [[Ekonomija|ekonomije]], * [[Igor Škrjanc]] za pomembne dosežke na področju [[Ineligentni sistemi|inteligentnih sistemov]], * [[Janez Juhant]] za pomembne dosežke na področju [[Filozofska antropologija|filozofske antropologije]], * [[Polonca Trebše]] za dosežke na področju [[Kemija|kemije]] in [[Ekotoksiologija|ekotoksiologije]]. ===2009=== * [[Irena Avsenik Nabergoj]] za pomembne dosežke na področju [[Literatura|literature]], * [[Damjana Rozman]] na področju [[Biokemija|biokemije]] in [[Molekularna biologija|molekularne biologije]], * [[Domen Leštan]] na področju čiščenja onesnaženih tal, * [[:en:Matjaž Perc|Matjaž Perc]] na področju [[Teoretična fizika|teoretične fizike]], * [[Nadja Hvala]], [[Darko Vrečko]] ter [[Aljaž Stare]] na področju vodenja sistemov. ===2010=== * [[Andrej Jamnik]] za pomembne dosežke v [[Fizikalna kemija|fizikalni kemiji]], * [[Samo Kreft]] za pomembne dosežke v [[Farmacija|farmaciji]], * [[Barbara Malič]] za pomembne dosežke na področju raziskav [[Feroelektrik#Feroelektrična keramika|feroelektrične keramike]] in tankih plasti, * [[Janez Mrčun]] za pomembne dosežke v [[Matematika|matematiki]], * [[Blaž Zupan]] za pomembne dosežke na področju [[Računalništvo|računalništva]]. ===2011=== * [[Stanislav Gobec]] za pomembne dosežke v farmacevtski kemiji, * [[Andrej Inkret]] za knjigo In stoletje bo zardelo: Kocbek, življenje in delo, * [[Ingrid Milošev]] za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji, * [[Albin Pintar]] za pomembne znanstvene dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Valerij Romanovskij]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki. ===2012=== * [[Mojca Škerget]] za pomembne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke v kemijskem inženirstvu, * [[Štefko Miklavič]] za pomembne znanstvene dosežke v matematiki, * [[Slavko Ciglenečki]], [[Zvezdana Modrijan]] in [[Tina Milavec]] za pomemben znanstveni dosežek v arheologiji za dvodelno znanstveno monografijo Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, * [[Frane Adam]] za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju, * [[Boštjan Golob]], [[Samo Korpar]] in [[Marko Starič]] za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev. ===2013<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051527/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2013/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Simon Horvat]] za pomembne znanstvene dosežke v genetiki * [[Milko Mikola]] za pomembne znanstvene dosežke v zgodovini * [[Nada Lavrač]] za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov * [[Saša Novak Krmpotič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov * [[Tomaž Zwitter]] za pomembne znanstvene dosežke v astrofiziki in astronomiji ===2014<ref>{{navedi splet|url= http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|title= Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje|accessdate= 24. 8. 2015|date= |format= |work= |archive-date= 2015-12-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20151208051514/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2014/|url-status= dead}}</ref>=== * [[Maja Rupnik]] za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji * [[Giovanni De Ninno]] za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe * [[Mitja Ferenc]] za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini * [[ Andrej Kitanovski]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki * [[Janez Vrečko]] za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni ===2015<ref>{{navedi splet | title =Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju| url =http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2015/11/zoisova_nagrada.aspx | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref><ref>{{navedi splet | title =Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju | url =https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-petru-fajfarju/379160 | date = 20. november 2015 | accessdate = 26. november 2015}}</ref>=== * [[Alenka Mertelj]] in [[Darja Lisjak]] za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij * [[Jana Rošker]] za pomembne dosežke v sinologiji oz. monografijo Searching for the Way: Theory of Knowledge in pre-Modern and Modern China * [[Katja Mihurko Poniž]] za znanstveno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature * [[Andreja Gomboc]] za pomembne dosežke pri proučevanju izbruhov sevanja gama * [[Kristina Gruden]] za pomembne dosežke v sistemski in molekularni biologiji === 2016<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |date=21.11.2016 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=22.11.2016 |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122191625/http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |url-status=dead }}</ref> === * [[Franc Marušič]] za pomembne dosežke v jezikoslovju * [[Iztok Turel]] za pomembne znanstvene dosežke v kemiji * [[Metka Filipič]] za pomembne dosežke na področju raziskav okoljskih onesnažil in njihovih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi * [[Janez Krč]] za pomembne dosežke v fotovoltaiki in optoelektroniki * [[Jernej Fesel Kamenik]] za dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev. === 2017<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |title=Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru |date=23.11.2017 |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |work=Delo |accessdate=24.11.2017 |archive-date=2017-11-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171123204215/http://www.delo.si/novice/slovenija/zoisovo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-slobodanu-zumru.html |url-status=dead }}</ref>=== * [[Martin Milanič]] za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike * [[Anton Kokalj (znanstvenik)|Anton Kokalj]] za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin * [[Egon Pelikan]] za znanstveno monografijo ''Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom'' * [[Ines Mandić Mulec]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije * [[Gregor Mali]] za pomembne znanstvene dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov ===2018<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |title=Poročilo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Pridobljeno 30. 11. 2018 |accessdate=2018-11-30 |archive-date=2018-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181130202113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti/2018/ |url-status=dead }}</ref>=== * [[Mojca Benčina]] za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije * [[Saša Prelovšek Komelj]] za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev * [[Andreja Kutnar]] za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva * [[Nina Gunde Cimerman]] za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov − gliv * [[Janez Košmrlj]] za inovativnost v razvoju novih trajnostnih katalitskih sistemov za sinteze zdravilnih učinkovin * [[Tadej Rojac]] za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike na osnovi bizmutovega ferita ===2019<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/delamo-svetovno-primerljivo-znanost-251914.html |title=»Delamo svetovno primerljivo znanost« |last=Senica |first=Saša |date=2019-11-20 |work=Delo |accessdate=2019-11-20}}</ref>=== * [[Jurij Lah]] za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji * [[Boris Rogelj]] za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije * [[Boštjan Brešar]] za dosežke v teoriji grafov * [[Matevž Dular]] za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije * [[Miha Ravnik]] za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi * [[Matjaž Dolšek]] za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu. ===2020<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/najvisje-drzavno-priznanje-v-znanosti-stanislavu-pejovniku-in-tamari-lah-turnsek/544218 |title=Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek |date=2020-12-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-12-22}}</ref>=== * [[Boris Kryštufek]] za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev * [[Lara Lusa]] za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike * [[Samo Kralj (fizik)|Samo Kralj]] za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi * [[Miha Škerlavaj]] za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo ===2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-12-10-podeljene-nagrade-za-izjemne-dosezke-v-znanstvenoraziskovalni-in-razvojni-dejavnosti/|title=Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti|date=10.12. 2021|accessdate=10.12. 2021|publisher=Vlada Republike Slovenije}}</ref>=== * [[Marko Anderluh]] za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji * [[Matej Kanduč]] za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov * [[Veronika Kralj Iglič]] in [[Aleš Iglič]] za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur * [[Nataša Vaupotič]] za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz * [[Vesna Zadnik]] za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije ===2022<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/priznanje-znanstvenikom-in-njihovemu-delu/ |title=Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu |last=Senica |first=Saša |date=2022-12-19 |work=Delo |accessdate=2022-12-23}}</ref>=== * [[Lenart Škof]] za vrhunske znanstvene monografije na področju sodobne filozofije in etike * [[Blaž Likozar]] za pomemben znanstveni prispevek na področju kemijskega inženirstva * [[Tea Lanišnik Rižner]] za pomembne dosežke na področju biokemije in molekularne endokrinologije ginekoloških rakov * [[Rok Žitko]] za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov * [[Lidija Čuček]] za pomembne dosežke na področju procesne sistemske tehnike * [[Matej Praprotnik]] za pomembne dosežke pri večskalnem modeliranju in simulaciji mehke in biološke snovi ===2023<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/razglasili-dobitnike-najvisjih-drzavnih-nagrad-za-znanost/ |title=Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost |date=2023-10-13 |work=Delo |accessdate=2023-10-15}}</ref>=== * [[Uroš Cvelbar]] za pomembne dosežke na področju plazemske fizike * [[Lucija Peterlin Mašič]] za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije * [[Matjaž Finšgar]] za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji * [[Matej Černe]] za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela * [[Marjetka Podobnik]] za pomembne dosežke na področju strukturne biologije * [[Irena Stramljič Breznik]] za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju ===2024<ref>{{navedi novice| url=https://n1info.si/novice/slovenija/znani-prejemniki-zoisove-in-puhove-nagrade-za-zivljenjsko-delo-2/ |title=Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo |work=N1 |date=2024-10-14 |accessdate=2024-10-18}}</ref>=== * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino * [[Andreja Benčan Golob]] za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov * [[Lev Vidmar]] za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov * [[Tomaž Grušovnik]] za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali * [[Mitja Lainščak]] za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine * [[Vito Vitrih]] za pomembne dosežke na področju numerične matematike. ===2025<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref>=== * [[Luka Vidmar (1977)|Luka Vidmar]] za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem * [[Jožica Gričar]] za dosežke na področju biologije dreves * [[Urban Bren]] za dosežke na področju biomolekularnih simulacij * [[Marko Jošt]] za pomembne dosežke na področju fotovoltaike * [[Andrej Zorko]] za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov * [[Miroslav Verbič]] za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik ===2026<ref>{{navedi novice |title=Zoisovi nagradi za življenjsko delo Slavku Splichalu in Mileni Horvat, Puhova pa Ferdinandu Gubini |date=2026-10-14 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-slavku-splichalu-in-mileni-horvat-puhova-pa-ferdinandu-gubini/796840 |work=MMC RTV-SLO |language=sl |access-date=2026-10-14}}</ref>=== * [[Denis Golež]] za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja * [[Mateja Sedmak]], [[Barbara Gornik]] in [[Zorana Medarić]] za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok * [[Hana Uršič Nemevšek]] za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije * [[Kristina Sepčić]] za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin * [[Ademir Hujdurović]] za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov * [[Irena Mlinarič Raščan]] za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] ==Viri== {{sklici}} *{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zoisova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-kajetanu-gantarju/244615 |title= Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010|publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/93335 |title= Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009 |publisher= |accessdate=26.11.2011}} *{{navedi splet|url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/dejavnost/nagrade_in_priznanja_za_izjemne_dosezke_v_znanstveno_raziskovalni_in_razvojni_dejavnosti |title= Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti |publisher= |accessdate=9.7.2012}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1998]] 7voob7evrdfyen7oiizc53ouj0i0mxh Placid Grebenc 0 368553 6768588 6610251 2026-10-22T16:15:12Z ~2026-56710-75 267746 /* */ 6768588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Placid (Alojz) Grebenc''', [[Slovenski|slovenski]] duhovnik, cistercijan, * [[12. junij]] [[1909]], [[Dolenje Laze]] pri [[Ribnica|Ribnici]], † [[24. oktober]] [[1943]], [[Grčarice]]. == Življenje == Rodil se je v družino, ki je imela devet otrok. Po obiskovanju ljudske šole je odšel v [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanski samostan v Stično]], kjer je tudi obiskoval gimnazijo, izpite je opravil na državni gimnaziji v Ljubljani. Izbral si je redovno ime Placid, po študiju teologije je bil 19. decembra 1931 posvečen v duhovnika. Od leta 1934 do 1943 je opravljal službo samostanskega ekonoma (gospodarja). 10. septembra, je po službeni dolžnosti odšel v Ljubljano z vlakom, ki so ga zajeli partizani. Ko so bili skupaj z drugimi zajetimi člani vaške straže na transportu proti Trebnjem, so pričakovali smrt. Pater Placid je takrat izjavil: "Na jasnem smo si vsi, kaj nas v Trebnjem čaka. Edino, kar me moti je, da bom padel pod kroglo Slovenca. Rad bi umrl, ako bi me streljal badoglievec." Z drugimi zajetimi se je zagovarjal pred sodiščem Cankarjeve brigade. Dosegli so skorajšnjo izpustitev ob izjavi, da se bodo prostovoljno javili v partizane. Ponovno je bil vrnjen v Stično, kjer je bil do partizanske osvojitve Turjaka. Po tistem so patra Placida in kurata Kraljiča odpeljali najprej v Trebnje in nato v Novo mesto, kjer so ju javno sramotili. Odpeljan je bil v Kočevje, kjer je bil od 13. do 19. oktobra zaprt v temnici. Ob pritiskanju nemške vojske so ga partizani 22. oktobra odpeljali čez [[Jelendol]] v Grčarice, kjer so ga zaprli v župnišču. V nedeljo, 24. oktobra ob osmih zjutraj so ga skupaj z begunjskim župnikom [[Viktor Turk|Viktorjem Turkom]] odpeljali na morišče. Eno leto po njegovi smrti je skupina [[Slovensko domobranstvo|domobrancev]] odkopala umorjene, med navzočimi je bil tudi njegov brat, p. Maver (Jožef) Grebenc, ki je bil tudi posvečen v duhovnika in z redovnim imenom Maver služil v istem samostanu. V hosti je bil grob v katerm je bilo 23 trupel, večina je bila ustreljena v tilnik, p. Placid pa je bil verjetno pobit s kamenjem. Izkopan je bil 11. avgusta 1944 in nato v nedeljo, 13. avgusta slovesno pokopan na ribniškem pokopališču v [[Hrovača|Hrovači]]. Skupni grob pobitih so kasneje komunisti zravnali z zemljo. Da je bil razlog usmrtitve patrovo nasprotovanje brezbožnemu komunizmu, kaže zapis o njem v stiškem Nekrologu (original v latinščini): "Leta 1943 je umrl pater Placid Grebenc, ekonom, ki so ga zaradi odločnega nasprotovanja brezbožnemu komunizmu po kapitulaciji Italije komunisti zaprli in ga v ječi hudo mučili mesec dni, potem pa ga v nekem gozdu blizu Grčaric zločinsko ubili. Bil je star 34 let, redovnik 18, duhovnik 12 let. Njegovo telo so 12. avgusta 1944 izkopali, slovesno prenesli in naslednjega nedeljskega dne pokopali na pokopališču njegove rojstne fare Ribnica, kjer pričakuje slavno vstajenje z mnogimi drugimi borci za vero in domovino, ki so bili obenem ubiti."<ref>http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2013/11/sedemdesetletnica-muceniske-smrti-patra.html</ref> == Viri == {{sklici}} * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 * Kri mučencev, Ljubljana, 1944 * V službi domovini, Ljubljana 1944 * Črne bukve, str. 116 * Belogardizem, Ljubljana 1952 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih svetnikov]] == Zunanje povezave == * http://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1438-p-placid-grebenc-1909-1943 * http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2013/11/sedemdesetletnica-muceniske-smrti-patra.html {{bio-stub}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grebenc, Placid}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Umorjeni duhovniki]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] plvncrlixhidlb2r4p2u5jeq4qdqmps 6768699 6768588 2026-10-22T21:07:47Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56710-75|~2026-56710-75]] ([[User talk:~2026-56710-75|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6610251 wikitext text/x-wiki {{Pristransko|datum=julij 2024}}{{nezanesljivi viri|datum=julij 2024}}{{Infopolje Oseba}} '''Placid (Alojz) Grebenc''', [[Slovenski|slovenski]] duhovnik, cistercijan, * [[12. junij]] [[1909]], [[Dolenje Laze]] pri [[Ribnica|Ribnici]], † [[24. oktober]] [[1943]], [[Grčarice]]. == Življenje == Rodil se je v družino, ki je imela devet otrok. Po obiskovanju ljudske šole je odšel v [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanski samostan v Stično]], kjer je tudi obiskoval gimnazijo, izpite je opravil na državni gimnaziji v Ljubljani. Izbral si je redovno ime Placid, po študiju teologije je bil 19. decembra 1931 posvečen v duhovnika. Od leta 1934 do 1943 je opravljal službo samostanskega ekonoma (gospodarja). 10. septembra, je po službeni dolžnosti odšel v Ljubljano z vlakom, ki so ga zajeli partizani. Ko so bili skupaj z drugimi zajetimi člani vaške straže na transportu proti Trebnjem, so pričakovali smrt. Pater Placid je takrat izjavil: "Na jasnem smo si vsi, kaj nas v Trebnjem čaka. Edino, kar me moti je, da bom padel pod kroglo Slovenca. Rad bi umrl, ako bi me streljal badoglievec." Z drugimi zajetimi se je zagovarjal pred sodiščem Cankarjeve brigade. Dosegli so skorajšnjo izpustitev ob izjavi, da se bodo prostovoljno javili v partizane. Ponovno je bil vrnjen v Stično, kjer je bil do partizanske osvojitve Turjaka. Po tistem so patra Placida in kurata Kraljiča odpeljali najprej v Trebnje in nato v Novo mesto, kjer so ju javno sramotili. Odpeljan je bil v Kočevje, kjer je bil od 13. do 19. oktobra zaprt v temnici. Ob pritiskanju nemške vojske so ga partizani 22. oktobra odpeljali čez [[Jelendol]] v Grčarice, kjer so ga zaprli v župnišču. V nedeljo, 24. oktobra ob osmih zjutraj so ga skupaj z begunjskim župnikom [[Viktor Turk|Viktorjem Turkom]] odpeljali na morišče. Eno leto po njegovi smrti je skupina [[Slovensko domobranstvo|domobrancev]] odkopala umorjene, med navzočimi je bil tudi njegov brat, p. Maver (Jožef) Grebenc, ki je bil tudi posvečen v duhovnika in z redovnim imenom Maver služil v istem samostanu. V hosti je bil grob v katerm je bilo 23 trupel, večina je bila ustreljena v tilnik, p. Placid pa je bil verjetno pobit s kamenjem. Izkopan je bil 11. avgusta 1944 in nato v nedeljo, 13. avgusta slovesno pokopan na ribniškem pokopališču v [[Hrovača|Hrovači]]. Skupni grob pobitih so kasneje komunisti zravnali z zemljo. Da je bil razlog usmrtitve patrovo nasprotovanje brezbožnemu komunizmu, kaže zapis o njem v stiškem Nekrologu (original v latinščini): "Leta 1943 je umrl pater Placid Grebenc, ekonom, ki so ga zaradi odločnega nasprotovanja brezbožnemu komunizmu po kapitulaciji Italije komunisti zaprli in ga v ječi hudo mučili mesec dni, potem pa ga v nekem gozdu blizu Grčaric zločinsko ubili. Bil je star 34 let, redovnik 18, duhovnik 12 let. Njegovo telo so 12. avgusta 1944 izkopali, slovesno prenesli in naslednjega nedeljskega dne pokopali na pokopališču njegove rojstne fare Ribnica, kjer pričakuje slavno vstajenje z mnogimi drugimi borci za vero in domovino, ki so bili obenem ubiti."<ref>http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2013/11/sedemdesetletnica-muceniske-smrti-patra.html</ref> == Viri == {{sklici}} * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 * Kri mučencev, Ljubljana, 1944 * V službi domovini, Ljubljana 1944 * Črne bukve, str. 116 * Belogardizem, Ljubljana 1952 == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih svetnikov]] == Zunanje povezave == * http://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1438-p-placid-grebenc-1909-1943 * http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2013/11/sedemdesetletnica-muceniske-smrti-patra.html {{bio-stub}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grebenc, Placid}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Umorjeni duhovniki]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] 491sg4he7kmz6690epk8alc56pl6z4j Seznam slovenskih policistov 0 386383 6768529 6767312 2026-10-22T12:23:56Z ~2026-45085-22 264465 /* Z */ 6768529 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Matej Bizjak]] *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Mitja Jager]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Franc Kangler]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *Dušan Kerin *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *Kože Klančišar *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Štefan Perš]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Roman Prah]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Mišo Radovančević]] *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] *[[David Somensary]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Marjan Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Robert Vehovec]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] 1953- * Anton Zupančič * [[Andi Zupanič]] 1968- == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] 1959- *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] 1de2jqmkw1c5d9nrousic6yfykxkq9w 6768831 6768529 2026-10-23T10:23:37Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6768831 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Matej Bizjak]] *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] *[[Darin Hvalec]] 1965 - == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Mitja Jager]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Franc Kangler]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *Dušan Kerin *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *Kože Klančišar *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Štefan Perš]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Roman Prah]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Mišo Radovančević]] *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] *[[David Somensary]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Marjan Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Robert Vehovec]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] 1953- * Anton Zupančič * [[Andi Zupanič]] 1968- == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] 1959- *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] ilb5j2um7hxknvd9kbqini9u30cogzi Seznam slovenskih farmacevtov 0 404195 6768735 6755156 2026-10-22T23:22:10Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6768735 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[farmacevt]]ov''' navaja vse doktorirano pedagoško osebje na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani]] in nekaj drugih pomembnih slovenskih farmacevtk ter farmacevtov. Točkovanje znanstvenih dosežkov nekaterih od njih je predstavljeno na [[Seznam_strokovno_odmevnih_slovenskih_znanstvenikov#Slovenski_farmacevti|Seznamu strokovno odmevnih slovenskih farmacevtov]]. Glej tudi: [[Seznam slovenskih biokemikov]] {{CompactTOC2}} == A == * [[Zrinka Abramović]] * Jurij Aguiar Zdovc *[[Pegi Ahlin Grabnar]] (1971 -) *[[Samir Amarin]] *[[Marko Anderluh]] *[[Boris Andrijanič]] *Drago Andrijanič *[[Vinko Apšner]] (1934 - 2011) *[[Barbara Artnik]] *(pater [[Simon Ašič]] - zeliščar) *[[Damjan Avsec]] == B  == *[[Cvetka Bačar]] Bole *[[Leo Bahovec]] (1896 - 1972) *[[Gvido Bakarčič]] (1886 - 1951) *[[Jelka Tratnik]] (por. Bakarčič) (1911 - 1973) *[[Leon Bakarčič]] (1911 - 1984) *[[Dea Baričevič]] (1960 -) *[[Darja Barlič Magajna]] (1961 -) *[[Anna Baumbach]] ([[1776]] - [[1876]]) *[[Tadej Beočanin]] (1982 -) *[[Breda Bernot]] (1921 - 2015) *Andrej Bohinc (lekarnar) (u. 1920) *[[Pavle Bohinc]] (1911 - 1991) *[[Saša Baumgartner]] (r. [[Mlekuž]]) (1969 - 2015) *[[Milan Benkič]] *[[Alojzij Benkovič]] (1867 - 1934) *[[Aleš Berlec]] *[[Lučka Bibič]] *[[Maja Bjelošević Žiberna]] *[[Sonja Bobič]] * [[Marija Bogataj (farmacevt)|Marija Bogataj]] (1963 -) * [[Andrej Bolko]] *[[Katarina Bolko Seljak]] *[[Jure Borišek]] ? *[[Krištof Bozovičar]] *Borut Božič (1959 -) * [[Tomaž Bratkovič]] (1978 -) *[[Vida Brecelj]] (1919 - 1996) *[[Veronika Bregar]] *[[Marija Brenčič]] *[[Matej Breznik]] ? *Aleša Bricelj *[[Boris Brus]] *Uroš Buzeti *[[Jožica Bulajić]] (r. [[Geder]]) (1946 -) *[[Ervin Burdych]] (1860 - 1924) *[[Oton Burdych]] (1895 - 1957) *Fernanda Burdych == C == *[[Ivan Carnelutti]] (+ 1951) *(Jan Carnelutti 1920 - 2012) *[[Jožko Cesar]] *F. Chatanio *([[Jože Colarič]]) *[[Andrej Emanuel Cotman]] *l. G. de Curtoni *[[Martina Cvelbar]] (1961 -) == Č == * [[Josip Čabrijan]] (1898 - ?) (muzeolog) * Marija Čarman Kržan (1936 -) (farmakologinja) * [[Teja Čas Slak]] *[[Zdenko Časar]] (--) *[[Nanča Čebron Lipovec]] *[[Veronika Čeh]] (r. [[Jernejčič]]) *[[Darko Černe]] (1962 -) *Katarina Černe - (farmakologinja) *[[Miroslav Činč]] (1938 - 1996) *[[Andreja Čufar]] *[[Katja Čvan Trobec]] *Tilen Čuš == D == *[[Radovan Damaška|Rado(van) Damaška]] (1902 - 1989) Hrvat v Brežicah in Lj med vojnama *Irena Debeljak *[[Martina Derganc]] 1919 - 1993 *[[Zofija Derganc Pipan]] *[[Lovro Dermota]] (1938 -) *Dionizija Deu (r. Klanjšček) (1897 - 1977) *[[Ivo Dittrich]] (1911 - 1999) *[[Mojca Dobaja]] *Andrej Dobovišek (1952 -) *[[Matej Dobravc Verbič]] *[[Roman Dobrovoljc]] (1937 - 2026) *[[Marija Dolenc]] (1904 - 1974) *[[Jelka Dolinar]] *[[Patricija Dolinar]] *[[Bojan Doljak]] (1974 -) *Harjet Dornik (1954 -) *[[Črt Dragar]] *[[Breda Drenek Sotošek]] (1947 - 2024) * [[Rok Dreu]] (1976 -) * [[Iztok Drofenik]] *[[Polonca Drofenik]] *[[Alojzi Dšuban]] (1903 - 1979) *[[Eva Dšuban]] (1911 - 2002) == E == * ([[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] 1925 - 2004 - farmakolog) * ([[Mladen Est]] 1924 - 2025 - farmakolog) == F == *[[Ileana (Ilonka) Fabjančič]] (1923 - 2002) *Tjaša Felicijan *[[Darja Ferčej Temeljotov]] *Ilonka Ferjan - (farmakologinja) *[[Emilija Fon]] (1897 - 1984) *[[Vesna Forštnerič Lesjak]] *[[Darja Frankič]] (1961 -) *[[Nina Franko]] *[[Ernest Freyer]] (1729 - 1795) *[[Karl Freyer]] (1762 - 1835) *[[Henrik Freyer]] (1802 - 1866) *[[Robert Freyer]] (1905 - 1976) (& Henrieta Krbavčič–Freyer 1913-1980) ''Plečnikova lectarija'' *[[Rok Frlan]] == G == * [[Maja Gamser]] * [[Dominik Gaser]] * [[Aleš Gašparič]] *[[Mirjana Gašperlin]] (1963 -) *[[Lidija Gobec]] *[[Martina Gobec]] * [[Stanislav Gobec]] (1970 -) *[[Adolf Golner]] *[[Terezija Golob]] (r. Bezenšek) *[[Miran Golub]] (? - 2025) *[[Maksimiljan Gorenjak]] *[[Mirjam Gosenca Matjaž]] (1983 -) * [[Biljana Govedarica]] * [[Iztok Grabnar]] (1971 -) *[[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) *[[Fedor Gradišnik]] (1890 - 1972) *([[Boris Gradnik]] - farmakolog) *[[Žiga Graf]] (1801 - 1838) *[[Branko Grahek]] (1918 - 1978) *[[Darja Gramec Skledar]] *[[Jožef Grbec]] (~1760 - 1845) *[[Sabina Grm]] *Andrej Grobin *[[Marjan Gros]] (1934 -) *[[Lilijana Grosek]] *[[Margareta Guček Zakošek]]?? (1970-) *Samo Guzelj == H == *Slavko Hočevar (1897 - 1969) *[[Stanko Hočevar]] (1895 - 1982) & Nika Hočevar (1911 - 2007) *[[Miha Homar]] (1976? -) *Evgenija Homšak *Dragutin Horgas (Kamnik, 1921 - 1984, Zagreb) (hrvaški) *[[Nejc Horvat]] *Martina Hrast  *[[Maruša Hribar]] (dr. farm., homeopatinja) *[[Jana Hrovatin Kralj]] (1940 -) *[[Ivan Hubad]] (1908 - 1993) *[[Ferdinand Hudina|Ferdinand (Ferdo) Hudina]] (1905 - 1975) *Tilen Huzjak == I == * [[Janez Ilaš]] (1980 -) *[[Danica Ilc]] * [[Ilija Ilić]] *[[Nada Irgolič]] (1940 -) == J == * [[Žiga Jakopin]] *[[Marija Majda Jamšek]] (1903 - 1990) * [[Damjan Janeš]] (1977 -) * [[Tina Janežič]] (1974 -) * [[Janja Jazbar]] * Nuša Japelj *[[Zmago Jelinčič]] *[[Silva Jenko]] (r. [[Čeh]]?) *[[Bernarda Jenuš Kladnik]] *[[Matjaž Jeras]] (1958 -) *[[Peter Jerman]] (1935 -) *[[Niko Jesenovec]] (1928 - 1993) *[[Zala Jevnikar]] *Emilija Jezovšek (Mb) *[[Nikola Jordanić]] (1888 - 1964) *[[Maja Jošt]] *[[Gojko Jug]] (1921 - 2004) == K == *[[Anton Kanc]] (1935 - 2018) *Maša Kandušer (biol.) *([[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] 1887 - 1977 - farmakolog) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Dušan Karba]] (1915 - 2004) *Rihard Karba (1876 - 1933) *[[Janez Kerč]] *[[Mojca Kerec Kos]] *Lina Keršmanc *[[Danijel Kikelj]] (1954 -) *Peter Klaus *Herman Klobučar *[[Mirko Kmet]] (1919 - 1996) *[[Mirko Kmet ml.]] (1945 - 2008) *[[Rezka Kmet]] (1918 - 2010) *[[Stane Kmet|Stane (Stanko) Kmet]] (1905 - 1968) *[[Vojko Kmetec]] (1950 -) *[[Damijan Knez]] *[[Lea Knez]] *[[Petra Kocbek]] * [[Nina Kočevar Glavač]] *[[Silvo Koder]] *Ana Kodrič *[[Tatjana Kogovšek Vidmar]] *[[Anja Kolarič]] *[[Matic Konc]] "''Smrekovit"'' *[[Zdravko Kopitar]] (1933 -) *[[Klemen Korasa]] *[[Jelka Korbar Šmid]] (1934 -) *[[Maša Koritnik Zadravec]] *(Ladko Korošec ml., 1946 - 2009 - farmakolog) *[[Marilka Koršič-Čotar]] (1947 -) * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959 -) > * [[Mitja Kos]] (1973 -) * [[Urban Košak]] *Breda Košin *[[Alenka Kovačič]] (1979 -) *Maja (Marija Zavodnik) Kovačič (1947 - 1997) *[[Miloš Kovačič]] (1934 - 2016) *Janez Kovič * [[Franc Kozjek]] (1938 -) *[[Tina Kozjek]] *Jože Koželj (zeliščar) *Beti Kralj *[[Jana Kralj]]? *[[Vera Kralj Drmota]] *Alen Krajnc *Jaka Kranjc *[[Tilen Kranjc]] *[[Igor Kraut]] (1902 - 1998) * [[Aleš Krbavčič]] (1936 -) * [[Samo Kreft]] (1972 -) * [[Janez Kristan]] (1894 - 1975) * [[Albin Kristl]] (1960 -) * [[Julijana Kristl]] (1953 -) * Lučka Križman Kastelic * [[Cvetka Krk]] *[[Janez Kromar]] (1914 - 2002) *Mojca Kržan - (farmakologinja) *[[Simon Kukec (farmacevt)]] *[[Jože Kukman]] (1934 -) *[[Ana Kukovec]] (por. [[Sokolov]]) (1905 - 1990) *[[Matejka Kumperščak Duh]] == L == *[[Friderika Lahovnik]] (1918 - 2000) *[[Bohuslav Lavička]] (1879 - 1942) *[[Zdenko Lavička]] (1915 - 1972) *Lavtižar *[[Marjeta Lazar]] *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) (biokem.) *[[Stanka Lenardič]] *(Peter Lenče 1910 - 1999 - farmakolog) *([[Nuša Lesar]]) *[[Marija Lešnjak]] *[[Milena Lešnjak]] (1938 -) *Milivoj Leustek *[[Metoda Lipnik-Štangelj]] - (farmakologinja) *[[Igor Locatelli]] (1979 -) *[[Rozika Lokar]] (r. [[Staroveški]]) (1927 - 2008) *[[Ljubica Lovišček]] *([[Jana Lukač Bajalo]] 1944 -) *[[Mojca Lunder]] (1977 -) == M == *[[Tomaž Makovec]] *[[Ivan Malešič|Ivan (Janko) Malešič]] (1934 -) *[[Mateja Malešič]] *[[Gašper Marc]] (1961 -) *[[Janja Marc]] (1962 -) *Matjaž Marc ? *P. J. Marc ? *[[Tijana Markovič]] *Ivan Maršič (zeliščar s Škofljice - mazilo) *[[Boštjan Martinc]] *[[Uroš Maver]] ( *[[Ludvik Medvešek]] ml. (1902 - 1971) *[[Marta Mežan Writzl]] (1933 - 2025) *Ivana Mihelič Morosini *[[Branko Miholič]] *[[Franc Minařik]] (1887 - 1972) *[[Vid Mlakar]] *[[Aleš Mlinarič]] *[[Irena Mlinarič Raščan]] (1964 -) *Josip Močnik (1846 - 1913) *Jasna Modrica Kobe *[[Janko Mohorič]] (1922 - 2004) *[[Peter Molek]] *Vera Morelj Heneberg (1919 - 2018) *[[Janez Mravljak]] *[[Aleš Mrhar]] (1951 -) *D. Mušič ? *[[Ljuban Mušič]] (1912 - 2006) *T. Mušič? == N == * [[Urška Nabergoj Makovec]] * [[Alenka Nemec Svete]] * Karel Nič *[[Danica Novak Malnar]] *[[Doroteja Novak]] == O == *[[Nataša Obermajer]] (1981 -) *[[Marko Oblak]] (1957 -) *[[Aleš Obreza]] (1974 -) *[[Majda Odlazek]] *Nika Osel *([[David Osredkar]]) *[[Joško Osredkar]] (1955 -) == P == *[[Fedor Pahor]] (? - 1982) *Stane Pajk *[[Edward Palka]] (Edward Pałka) (1940 - 2022) *Marjeta Papež *Branko Paučnik ? (1935-2014) *[[Matej Pavli]] *[[Vili Pavli]] (Pauli) = ? [[Viljem Pavli]] (1919-2008) *Mojca Pavlin *[[Slavko Pečar]] (1948 - 2026) *[[Urša Pečar Fonović]] *Silva Pečar Čad *[[Jure Peklar]] *Andrej Perdih (1980 -) *[[Martina Perharič]] *Peter Peršolja *[[Marjan Pestvšek]] (1921 - 2001) * [[Lucija Peterlin Mašič]] *[[Maja Petre]] *Urban Pir *Magda Pirih (1926 - 2003) * [[Odon Planinšek]] (1967 -) * Timeja Planinšek Parfant * Ivan Plantan (1977 -) * [[Tina Vida Plavec]] *[[Milan Plešec]] - "Miško" *[[Albin Podvršič]] (1905 - 1988) *[[Davor Poljanšek]] *[[Darja Potočnik Benčič]] (predsednica Lekarniške zbornice Slovenije 2020-) *[[Lidvina Poženel]] *[[Štefan Predin]] (1935 - 2003) *[[Sonja Premrov]] *([[Lev Premru]] 1931 - 2005) *[[Alenka Premuš Marušič]] *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) *[[Stanislav Primožič]] (1954 -) *[[Anton Priveršek]] (1910 - 1975?) *Prochazka *[[Irena Prodan Žitnik]] (1976 -) *[[Marko Pukl]] (1956 -) *[[Milan Pukšič]] *Pungerčar *[[Henrik Pušnik]] == R == * [[Romana Rakovec]] * Majda Rant *[[Matjaž Ravnikar]] *[[Barbara Razinger]]-Mihovec *Rado Rebek (1912 - 1944) *[[Nevina Rebek]] (por. Prevec) = Nevina Prevec *Katarina Rede *Tanja Rekar *Ivan Remškar (Lekarniška zbornica) *[[Marija Rep]] (r. [[Zdolšek]]) (1938-) *[[Marjan Ritonja]] *Anton Robič *[[Hugo Roblek]] (1871 - 1920) * [[Robert Roškar (farmacevt)|Robert Roškar]] *[[Aleš Rotar]] (1960 -) *[[Miroslav Rožman]] (1893 - 1970) *[[Simona Ručigaj]] *[[Samo Rugelj]] *[[Uroš Rupreht]] (1919 - 1985) *[[Elizabeta Rustja|Elizabeta "Eli(ca)" Rustja]] (1937 -) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Marjan Sedej]] ? *[[Milan Skitek]] (1955 -) (farm., klin. biokemik) *[[Alenka Skubic Činč]] (1937 - 2024) *[[Petra Slanc Može]] *[[Marta Slapar]] [[Mušič]] (1907 - 1973) *[[Helena Sočič]] (1923 - 2017) *[[Marija Sollner Dolenc]] (1962 -) *Izidor Sosič * [[Matej Sova]] (1979 -) * [[Stanko Srčič|Stanko (Stane) Srčič]] (1951 -) *Lovro Stanovnik (1943 -) (farmakolog) *[[Barbara Sterle Zorec]] *[[Tone Strnad]] *Alenka Supe *Jože (Josip) Sušnik (? - 1968) == Š == *[[Karel Šavnik starejši]]? *[[Fran Šavnik]] (1877 - ?) *[[Karel Šavnik (starejši)|Karel Šavnik]] (1840 - 1922) *Sebastijan Šavnik (1801 - 1885) *[[Marija Ščuka]] (1940 -) *Slavko (Venčeslav) Ščuka (1897 - 1991) *[[Tereza Šenk]] *Vera Šerbec *[[Rok Šibanc]] *[[Breda Škerjanc Kosirnik|Breda Škerjan(e)c Kosirnik]] *[[Milan Škrlj]] (1935 - 2024) *[[Jelka Šmid Korbar]] (= Jelka Korbar Šmid) *[[Anton Štalc]] (1940 -) *[[Monika Štalc]] *[[Metka Štefančič]] *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Borut Štrukelj]] (1961 -) *[[Matej Štuhec]] *[[Jernej Štukelj]] (dr. na Finskem) *[[Helena Šuklje]] (1970 -) *[[Jelka Šuštaršič]] *[[Urban Švajger]] == T == *([[Borut Telban]] - antropolog) *Žane Temova Rakuša *[[Matic Terčelj]] *Andrijana Tivadar *[[Tihomir Tomašić]] *Evgen Tomazin *[[Vladimir Tomić]] ? *Janez Toni *Janez Jakob Tosh/[[Toš]] (prv. McIntosh) *Armando Tratenšek *[[Tina Trdan Lovšin]] *[[Ubald Trnkóczy]] *Victor Trnkóczy * [[Jurij Trontelj]] * [[Zoran Trošt]] *([[Dušan Turk]] 1959 -) *Matjaž Tuš == T == * Jože Tomažinčič iz Izole (čaji) * Ubald (Josip) Trnkoczy (1856 -) == U == *Vjekoslav Ujčić (1893 - 1973) *[[Andrej Umek (farmacevt)|Andrej Umek]] (1951 - 2025) *[[Dunja Urbančič]] *[[Uroš Urleb]] (1957 -) *[[Mateja Urlep]] *[[Vojmir Urlep]] (1956 -) == V == *[[Dušan Valenčič]] (1912 - 2001) *[[Janez Varl]] (1919 - 1977) *[[Bojana Veržun]] (1918 - 2020) *[[Blanka Vidan Jeras]] *Ivan Vidmar (dvorni lekarnar ''Kraljevine Jugoslavije'') *[[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *Jan Vondrášek *[[Tomaž Vovk]] (1972 -) *[[Olga Vrabič]] (1916 - 2001) *Dalibor Vrančič *Krištof Vrbec *[[Franc Vrečer]] (1959 -) *[[Mateja Vrečer]] (1966 -) *[[Marija Vrečko]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] (1712 - 1782) * Jožef Wagner == Z == *[[Janez Zajc|Janez (Ivan) Zajc]] (1934 - 2002) *[[Živa Zajec]] ? *[[Velislava Zalokar]] (1927 - 2017) *[[Zora Zalokar]] *[[Anamarija Zega]] *[[Zvonka Zelenič]] *[[Marija Zelenik]] (r. Kump) (1905 - 1982) *(Emerik Zelinka - zeliščar...) * [[Nace Zidar]] * Maša Zorman * Julijana Zucchiati-Godina *[[Janja Zupan (farmacevtka)]] *[[Vinko Zupančič]] (1971 -) *[[Špela Zupančič]] *[[Alenka Zvonar Pobirk]] (1980 -) == Ž == * [[Simon Žakelj]] *[[Miklavž Žebre]] *[[Marija Žemva|Marija (Majda) Žemva]] (1941 - 2017) *[[Lovro Žiberna]] *[[Darinka Žmavec]] (1898 - 1990) *[[Silva Žužek]] (1930–2017), redovnica, misijonska farmacevtka [[Kategorija:Slovenski farmacevti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Farmacevti]] 87riudp3mepsrswe42hcd9ji0blvxvn Skok z elastiko 0 405509 6768559 6610603 2026-10-22T14:06:32Z Ljuba24b 92351 jezik 6768559 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} [[Slika:Scheveningen The-Netherlands-Pier-02.jpg|thumb|right|250px|Skakalec z namenskega stolpa na pomolu v [[Haag]]u]] '''Skok z elastiko''' ({{langx|en|Bungee jumping}}) je aktivnost, ki vključuje skakanje iz visokih struktur, ko si privezan na veliko gumijasto vrvico. Visoke strukture so pogosto objekti kot npr: stavbe, [[most]]ovi ter [[Dvigalo|dvigal]]a. Možno je, da skočite tudi iz premičnega objekta kot je [[balon]] ali [[helikopter]], ki letita nad tlemi. Vznemirjenje prihaja pri prostem padu ter pri preobratu<ref>Kockelman JW, Hubbard M. Bungee jumping cord design using a simple model. ''Sports Engineering'' 2004; 7(2):89-96</ref>. Ko oseba skoči se gumijasta vrvica razteza in ko se raztegne do konca skakalca odbije nazaj in tako niha gor in dol, dokler ne preneha delovati [[kinetična energija]]. ==Zgodovina== Prvi moderni skoki z gumico so bili 1. aprila 1979 na 76 m visokem visečem mostu Clinfton v [[Bristol]]u. Skočila sta člana Oxford University Dangerous Sports Club<ref>Aerial Extreme Sports (2008). [http://library.thinkquest.org/C0123122/historybungee.htm ''History of Bungee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728105941/http://library.thinkquest.org/C0123122/historybungee.htm |date=2011-07-28 }}. Retrieved on 17 October 2008.</ref> David Kirke in Simon Kelling<ref name="MyUser_BBC_November_10_2014c">{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-29819029 |title=World's 'first' bungee jump in Bristol captured on film |newspaper=BBC |date= November 10, 2014 |author= |accessdate=November 10, 2014}}</ref>. Skakalca so aretirali kmalu po skoku, kljub temu pa sta nadaljevala s skoki v ZDA iz mostu Golden Gate in mostu Royal Gorge Bridge. Organizirane komercialne skoke z vrvico je začel Novozelandec AJ Hackett, ki je imel svoj prvi skok z mostu Greenhithe Bridge v Aucklandu leta 1986. V naslednjih letih je Hackett izvedel številne skoke iz mostov in drugih objektov (vključno z Eifflovega stolpa). Aprila 2008 je 37 letni Carl Mosca Dionisio skočil zgodovinski skok. Skočil je s 30 m visokega stolpa, pritrjen na vrvico, ki je bila v celoti izdelana iz 18.500 [[kondom]]ov. ==Beseda "bungee"== Beseda "bungee" izvira iz zahodnjaškega narečja angleškega jezika (angl. West Country), ki pomeni "Karkoli debelo in nezakonito" (angl. "Anything thick and squat"). Za ta pomen besede se uporablja tudi poimenovanje elastični pas in bungee kabel. ==Oprema== Elastična vrv je tovarniško izdelana in spletena v šopa kablov. Ta posebna vrv je sestavljena iz številnih pramenov [[lateks]]a, ki jih zapira trden zunanji ovoj. Skakalec si vrv lahko pritrdi samo na [[gležnj|gležn]]ju, vendar je nevarnost za poškodbe večja, zato udeleženci uporabljajo jermene za [[telo]], kot podpora za priponko na gležnju. Telesni pasovi običajno izhajajo iz [[Plezalna oprema|plezalne opreme]]. ==Najvišji skok== Najvišji skok na svetu je dosegel AJ Hackett avgusta leta 2005 s stolpa Macau Tower<ref>{{navedi splet |url=http://www.macautower.com.mo/eng/press/award02.asp |title=Guinness World Record - the Highest Commercial Decelerator Descent |publisher=Intercommunicate |date=2005-08-17 |accessdate=2010-05-18 |archive-date=2008-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081205080349/http://www.macautower.com.mo/eng/press/award02.asp |url-status=dead }}</ref>. Skočil je z višine 233 metrov. Ker pa ni uporabil elastične vrvi (imel je vpliv na hitrost spuščanja), ga niso označili kot najvišji skok na svetu, saj ni bil natačno gledano bungee skok. Dne 17. decembra 2006 je stolp Macau Tower začel delovati za pravilne bungee skoke z elastično vrvjo in postal komercialno gledano najvišji bungee skok na svetu, kar je zabeleženo v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]. ==Različice== * Katapult (angl. Catapult): "skakalec" začne na tleh. Skakalec je zavarovan, kabel pa natezen, nato se sprosti in izstreli skakalca v zrak. * Prožna ponjava (angl. Bungy Trampoline) je sestavljena, kot že samo ime pove, iz elementov bungee skoka in prožnega skoka. Udeleženec začne na trampolinu. Pas, podoben tistemu pri bungee jumpingu, se pripne okrog pasu uporabnika. Pasu so dodane vrvi, ki vodijo do jeklene konstrukcije. Uporabnik se lahko začne sam odrivati in z vsakim skokom so vrvi bolj natezne in skakalcu omogočajo višji skok, kot bi ga običajno dosegel pri skoku na trampolinu brez vrvi. * Klančina (angl. Ramp): dve gumijasti vrvici - imenovani "bungees" - sta vezani okoli pasu udeleženca. Ti dve vrvi sta povezani na jeklene kable vzdolž katerih lahko drsijo. Udeleženci se spustijo s kolesi, sanmi ali smučmi pred skokom. * Skok v visečo mrežo (angl. Suspended Catch Air Device) je podoben skoku z gumico, z razliko, da se udeleženec spusti z višine, vendar v tem primeru se ne uporabi vrv, ampak udeleženec prosto pade v mrežo. ==Varnost in možne poškodbe== Poškodbe skokov z vrvico lahko razdelimo na [[nezgoda|nezgod]]e ali tragične nesreče zaradi opreme ali poškodbe, ki se pojavijo kljub varnostnim ukrepom. Pri prvi stopnji lahko do poškodbe pride, če se pretrga varnostni pas, če je dolžina vrvi napačno izračunana ali če vrv ni pravilno pritrjena na skakalno ploščad. Poškodbe, ki nastanejo kljub varnostnim ukrepom, se na splošno nanašajo na nenaden porast [[intravaskularni tlak|intravaskularnega tlaka]] v zgornjem delu telesa med skokom z gumico. Najbolj pogost zaplet je poškodba [[vid]]a. Okvara vida (krvavitev [[Mrežnica|mrežnice]]) je lahko prehodna ali pa traja tudi več tednov, da se popravi. V nekem primeru 26 letne ženske je vid še vedno oslabljen po 7 mesecih. Pri skoku si lahko udeleženec poškoduje vrat, na primer, če se mu okoli vratu zaplete vrv (lahko pride do zloma [[vrat]]u). Pri skoku lahko pride tudi do [[Možganska kap|možganske kapi]]. Vse te poškodbe so se že zgodile pri vitalnih in zdravih ljudeh, pri njihovih dvajsetih in tridesetih letih. Pri bungee skoku je bilo tudi dokazano, da povečuje stres in zmanjša delovanje [[Imunski sistem|imunskega sistema]]. ==Glej tudi== *[[Solkanski most (cestni)]] ==Viri== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rekreacija na prostem]] nakabh8dv4d7cxdun3zmn6jehr139i0 Klek, Trbovlje 0 409345 6768750 6696939 2026-10-23T04:55:04Z ~2026-56606-20 267775 /* */ 6768750 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Klek}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Klek |latd=46 |latm=9 |lats=37.76 |latNS=N |longd=15 |longm=2 |longs=17.99 |longEW=E |najdisi= |geopedia= |slika=Postcard of Klek, Trbovlje 1939.jpg |povrsina=1,27 |prebivalstvo=260 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= |postna=1420 |posta=Trbovlje |obcina=Trbovlje |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija }} '''Klek''' je [[naselje]] v [[občina Trbovlje|Občini Trbovlje]], ki je bilo ustanovljeno leta 2013 iz delov naselij [[Prapreče, Trbovlje|Prapreče]] in [[Trbovlje]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=KLEK&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=6035 |title=Klek, Trbovlje |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |accessdate=10. oktober 2015 |work=Imena naselij |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924130440/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=KLEK&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=6035 |url-status=dead }}</ref> Sestavljen je iz zaselkov (Z)Gornji, Srednji in Spodnji Klek. Znane osebe kleka tiktok profile klek special ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Trbovlje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 2013]] cam50a6ec9ocmskmnus3n40pw6yp3ws 6768753 6768750 2026-10-23T05:04:15Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56606-20|~2026-56606-20]] ([[User talk:~2026-56606-20|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6696939 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Klek}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Klek |latd=46 |latm=9 |lats=37.76 |latNS=N |longd=15 |longm=2 |longs=17.99 |longEW=E |najdisi= |geopedia= |slika=Postcard of Klek, Trbovlje 1939.jpg |povrsina=1,27 |prebivalstvo=260 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= |postna=1420 |posta=Trbovlje |obcina=Trbovlje |pokrajina=Štajerska |regija=Zasavska regija }} '''Klek''' je [[naselje]] v [[občina Trbovlje|Občini Trbovlje]], ki je bilo ustanovljeno leta 2013 iz delov naselij [[Prapreče, Trbovlje|Prapreče]] in [[Trbovlje]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=KLEK&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=6035 |title=Klek, Trbovlje |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |accessdate=10. oktober 2015 |work=Imena naselij |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924130440/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=KLEK&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=6035 |url-status=dead }}</ref> Sestavljen je iz zaselkov (Z)Gornji, Srednji in Spodnji Klek. ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Trbovlje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 2013]] by68azwth3ggxpdcowu8ofdql7nr4o8 Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6768623 6768428 2026-10-22T17:23:51Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6768623 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Jože Benkovič]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Ciril Dominko]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Andrej Filipič]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Jožef Golob]] (18. stol.) * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Matija Horvat ml.]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Milan Jereb]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Tomaž Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] * [[Silvo Košutnik ml.]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Valentin Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Ivan Lorenčič]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] (2) * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[Ivan Piano]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Miro Presl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Mitja Sardoč]] * [[Sartori]] - *[[Majda Schmidt]] (-Krajnc) *[[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Bohuslav Skalicky]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Franc Ksaver Slavič]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Aldo Stefančič]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Tina Štemberger]] * [[Vesna Štemberger Vučko]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (učitelj)]] * [[Josip Tavčar]] * [[Ljudevit Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Tomaž Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Nika Vizjak Puškar]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] g9echrxnm2yabk1dlxkfgfkojba1erw 6768740 6768623 2026-10-22T23:56:20Z ~2026-44996-51 264415 /* N */ 6768740 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Jože Benkovič]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Ciril Dominko]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Andrej Filipič]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Jožef Golob]] (18. stol.) * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Matija Horvat ml.]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Milan Jereb]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Tomaž Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] * [[Silvo Košutnik ml.]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Valentin Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Ivan Lorenčič]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Maja Mezgec]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] (2) * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[Ivan Piano]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Miro Presl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Mitja Sardoč]] * [[Sartori]] - *[[Majda Schmidt]] (-Krajnc) *[[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Bohuslav Skalicky]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Franc Ksaver Slavič]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Aldo Stefančič]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Tina Štemberger]] * [[Vesna Štemberger Vučko]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (učitelj)]] * [[Josip Tavčar]] * [[Ljudevit Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Tomaž Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Nika Vizjak Puškar]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 3t7zeeikci8wvlsq2fn8lucfkvpzyq4 Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6768769 6765881 2026-10-23T06:47:47Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6768769 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |- | 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem<br>'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''<br>Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''<br>Angèle – Une seule vie<br>The War on Drugs – Who's That |- | 25. 09. || '''de vu – greva spet nazaj'''<br>Laibach ft. Senidah – Love Machine<br>No Offence! – Ikarus || '''Chaka Khan ft. Sia – Cool You Down'''<br>Teddy Swims – Perfect Man<br>Adéla – Nicole Kidman |- | 02. 10. || '''Alter Ace – Besede'''<br>Maja Keuc – Za mojo dušo<br>Matter – Ma ona || Miley – Let's Get Married<br>'''U2 – Silencio'''<br>Tove Lo – Source of Life |- | 09. 10. || Máire – LunaFilma<br>'''Jet Black Diamonds – Najstna leta'''<br>Telegram – Ne it || Lil Nas X – World's Greatest!<br>Taylor Swift – Patient Zero<br>'''Neiked x Portugal. The Man – Some Kind of High''' |- | 16. 10. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Stkana <small>(Večno mlada)</small>'''<br>Zadnji na spisku – Klip je del majka<br>Sladica ft. Hannah Mancini – No Looking Back || '''Simple Minds – Beginner Boys'''<br>Phoebe Bridgers – Bobby<br>Leon Bridges – Watch You Dance |- | 23. 10. || Tabu – Prenevarna<br>Društvo mrtvih pesnikov – Apokalipsa<br>Jure Lesar in Krila ptice – Škoda časa || Olivia Rodrigo ft. Chappell Roan – Expectations<br>Annalisa & Madame – Amica<br>Greta Van Fleet – Heya |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|25 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu, Najstna leta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] k36o654zkcua68q96h8x4hx3lh1y8pz Predloga:Oktaedrska prisekavanja 10 421345 6768806 6619697 2026-10-23T09:15:58Z Д.Ильин 115952 6768806 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable collapsible collapsed" ! colspan=11|Družina [[uniformni polieder#(4 3 2) Oh oktaedrska simetrija|uniformnih oktaedrskih poliedrov]] |- style="text-align:center;" !colspan=7|[[seznam grup sferne simetrije|Simetrija]]: [4,3], [[oktaedrska simetrija|(*432)]] ![4,3]<sup>+</sup><br />(432) !colspan=2|[1<sup>+</sup>,4,3] = [3,3]<br />[[tetraedrska simetrija|(*332)]] ![3<sup>+</sup>,4]<br />[[piritoedrska simetrija|(3*2)]] |- style="text-align:center;vertical-align:top;" | [[kocka|{4,3}]] | [[prisekana kocka|t{4,3}]] | [[kubooktaeder|r{4,3}]]<br />r{3<sup>1,1</sup>} | [[prisekani oktaeder|t{3,4}]]<br />t{3<sup>1,1</sup>} | [[oktaeder|{3,4}]]<br />{3<sup>1,1</sup>} | [[rombikubooktaeder|rr{4,3}]]<br />s<sub>2</sub>{3,4} | [[prisekani kubooktaeder|tr{4,3}]] | [[prirezana kocka|sr{4,3}]] | [[tetraeder|h{4,3}]]<br />{3,3} | [[prisekani tetraeder|h<sub>2</sub>{4,3}]]<br />t{3,3} | [[psevdoikozaeder|s{3,4}]]<br />s{3<sup>1,1</sup>} |- style="vertical-align:top;" | {{CDD|node_1|4|node|3|node}} | {{CDD|node_1|4|node_1|3|node}} | {{CDD|node|4|node_1|3|node}} | {{CDD|node|4|node_1|3|node_1}} | {{CDD|node|4|node|3|node_1}} | {{CDD|node_1|4|node|3|node_1}} | {{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}} | {{CDD|node_h|4|node_h|3|node_h}} | | | {{CDD|node_h|3|node_h|4|node}} |- style="vertical-align:top;" | | | {{CDD|node_h0|4|node_1|3|node}}<br />= {{CDD|nodes_11|split2|node}} | {{CDD|node_h0|4|node_1|3|node_1}}<br />= {{CDD|nodes_11|split2|node_1}} | {{CDD|node_h0|4|node|3|node_1}}<br />= {{CDD|nodes|split2|node_1}} | {{CDD|node_1|4|node_h|3|node_h}} | | | {{CDD|node_h1|4|node|3|node}} =<br />{{CDD|nodes_10ru|split2|node}} or {{CDD|nodes_01rd|split2|node}} | {{CDD|node_h1|4|node|3|node_1}} =<br />{{CDD|nodes_10ru|split2|node_1}} or {{CDD|nodes_01rd|split2|node_1}} | style="text-align:left;" |{{CDD|node_h|3|node_h|4|node_h0}} =<br />{{CDD|node_h|split1|nodes_hh}} |- style="text-align:center;vertical-align:top;" | [[slika:Uniform polyhedron-43-t0.svg|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t01.svg|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t1.svg|40px]]<br />[[slika:Uniform_polyhedron-33-t02.svg|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t12.svg|40px]]<br />[[slika:Uniform_polyhedron-33-t012.svg|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t2.svg|40px]]<br />[[slika:Uniform_polyhedron-33-t1.svg|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t02.svg|40px]]<br />[[slika:Rhombicuboctahedron_uniform_edge_coloring.png|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-t012.svg|40px]] | [[slika:Uniform polyhedron-43-s012.svg|40px]] | style="vertical-align:bottom;" |[[slika:Uniform_polyhedron-33-t0.svg|30px]][[slika:Uniform_polyhedron-33-t2.svg|30px]] | style="vertical-align:bottom;" |[[slika:Uniform_polyhedron-33-t01.svg|30px]][[slika:Uniform_polyhedron-33-t12.svg|30px]] | [[slika:Uniform_polyhedron-43-h01.svg|40px]]<br />[[slika:Uniform_polyhedron-33-s012.svg|40px]] |- style="text-align:center;" ! colspan=11|[[dualno telo|Dual]]i uniformnih poliedrov |- style="text-align:center;" | [[oktaeder|V4<sup>3</sup>]] | [[triakisni tetraeder|V3.8<sup>2</sup>]] | [[rombski dodekaeder|V(3.4)<sup>2</sup>]] | [[tetrakisni heksaeder|V4.6<sup>2</sup>]] | [[kocka|V3<sup>4</sup>]] | [[deltoidni ikozitetraeder|V3.4<sup>3</sup>]] | [[disdiakisni dodekaeder|V4.6.8]] | [[petkotni ikozitetraeder|V3<sup>4</sup>.4]] | [[tetraeder|V3<sup>3</sup>]] | [[triakisni tetraeder|V3.6<sup>2</sup>]] | [[piritoeder|V3<sup>5</sup>]] |- style="text-align:center;vertical-align:top;" | {{CDD|node_f1|4|node|3|node}} | {{CDD|node_f1|4|node_f1|3|node}} | {{CDD|node|4|node_f1|3|node}} | {{CDD|node|4|node_f1|3|node_f1}} | {{CDD|node|4|node|3|node_f1}} | {{CDD|node_f1|4|node|3|node_f1}} | {{CDD|node_f1|4|node_f1|3|node_f1}} | {{CDD|node_fh|4|node_fh|3|node_fh}} | {{CDD|node_fh|4|node|3|node}} | {{CDD|node_fh|4|node|3|node_f1}} | {{CDD|node_fh|3|node_fh|4|node}} |- style="text-align:center;vertical-align:top;" | | | {{CDD|node_f1|3|node|3|node_f1}} | {{CDD|node_f1|3|node_f1|3|node_f1}} | {{CDD|node|3|node_f1|3|node}} || {{CDD|node_f1|4|node_fh|3|node_fh}} | | | {{CDD|node_f1|3|node|3|node}} | {{CDD|node|3|node_f1|3|node_f1}} | {{CDD|node_fh|3|node_fh|3|node_fh}} |- style="text-align:center;" | [[slika:Octahedron.svg|40px]] | [[slika:Triakisoctahedron.jpg|40px]] | [[slika:Rhombicdodecahedron.jpg|40px]] | [[slika:Tetrakishexahedron.jpg|40px]] | [[slika:hexahedron.svg|40px]] | [[slika:Deltoidalicositetrahedron.jpg|40px]] | [[slika:Disdyakisdodecahedron.jpg|40px]] | [[slika:Pentagonalicositetrahedronccw.jpg|40px]] | [[slika:Tetrahedron.svg|40px]] | [[slika:Triakistetrahedron.svg|40px]] | [[slika:POV-Ray-Dodecahedron.svg|40px]] |}<noinclude> [[Kategorija:Matematične predloge]] </noinclude> 2fyqx93nr4y50s4yuzxvqzti3hde2gu Andrej Čuš 0 434928 6768800 6700504 2026-10-23T08:48:44Z VidicK01 193275 kandidaturi 2026 (DZ, za župana Ptuja) 6768800 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andrej Čuš|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|party=[[Zeleni Slovenije]]}} '''Andrej Čuš''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[Družboslovje|družboslovec]] in mladinski delavec, * [[29. julij]] [[1990]], [[Maribor]]. Velja za najmlajšo osebo, ki je v zgodovini [[Slovenija|Republike Slovenije]] zasedla poslansko funkcijo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.zurnal24.si/hanzek-bo-cetrti-najstarejsi-clanek-232464|title=Dva nova poslanca sta še študenta|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> V času [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Andrej Čuš, državni sekretar {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/o-ministrstvu/andrej-cus-drzavni-sekretar/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-06|language=sl|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420141901/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/o-ministrstvu/andrej-cus-drzavni-sekretar/|url-status=dead}}</ref> == Mladost in izobrazba == Med bivanjem na [[Ptuj]]u se je 13 let ukvarjal z [[judo]]m, kjer je bil kadetski in mladinski državni reprezentant. Bil je državni prvak v kadetski selekciji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.judo-zveza.si/?page=com&sub=res&com=493|title=rezultati kadetskega državnega prvenstva v judu 2006|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prejel je tudi precej medalj s tekem slovenskega pokala.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.judo-zveza.si/?page=clubs&sub=comp&club=11&comp=891|title=rezultati tekmovanj Andrej Čuš|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po končani [[Šolski center Ptuj|ekonomski gimnaziji na Ptuju]] se je vpisal na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteto za uporabne družbene študije]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], kjer je leta 2012 diplomiral z diplomskim delom ''Inovativni pristopi v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji'',<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fuds.si/sites/default/files/diplomsko_delo_-_inovativni_pristopri_v_boju_proti_korupciji.pdf|title=Diplomska naloga- Inovativni pristopi v boju proti korupciji|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20181008210405/http://www.fuds.si/sites/default/files/diplomsko_delo_-_inovativni_pristopri_v_boju_proti_korupciji.pdf|url-status=dead}}</ref> leta 2014 pa je na isti fakulteti magistriral z magistrsko nalogo ''Odnos gimnazijcev do slovenske osamosvojitve.''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fuds.si/sites/default/files/fuds_andrej_cus.pdf|title=Magistrska naloga- Odnos gimnazijcev do slovenske osamosvojitve|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2023 je z disertacijo ''Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji'' na isti fakulteti zaključil še doktorski študij.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/180565251|title=Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija|accessdate=2025-12-05|website=COBISS}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Dijaške in študentske organizacije === V obdobju med letoma 2007 in 2008 je bil predsednik Dijaške skupnosti Ptuj, med 2008 in 2009 pa predsednik [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.studentska-org.si/novice/dos-dijaska-organizacija-slovenije-izvolila-novega-predsednika|title=Dijaška organizacija Slovenije izvolila novega predsednika|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2009 je bil tudi član Sveta vlade Republike Slovenije za mladino. V letu 2010 je bil predsednik Kluba ptujskih študentov. == Politika == === Delovanje v SDS === Maja 2009 se je včlanil v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]. Od marca 2011 do februarja 2015<ref>{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref> je bil predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]], podmladka SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDM: Malo delo draži državo, zmanjšuje konkurenčnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sdm-malo-delo-drazi-drzavo-zmanjsuje-konkurencnost/254184|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Aljoša|last=Masten}}</ref> Ko je poslanec slednje [[Branko Marinič]] februarja 2013 zaradi pravnomočne obsodbe odstopil s funkcije,<ref>{{Navedi splet|title=Branko Marinič bo vrnil mandat poslanca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/branko-marinic-bo-vrnil-mandat-poslanca/298472|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=S. B. L. , A.|last=Č}}</ref> je Čuš postal nadomestni poslanec in z 22 leti tudi najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ-ju trije novi poslanci iz SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-ju-trije-novi-poslanci-iz-sds-a/301690|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=B.|last=V}}</ref><ref name=":1" /> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 2014]] je bil na listi SDS izvoljen za poslanca in je nastopil svoj drugi mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/izidi_okraji.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|accessdate=2025-12-05|website=DVK}}</ref> Maja 2016 je zaradi rastočih nesoglasij izstopil iz SDS in postal nepovezani poslanec.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cus-kriticnim-se-poskusa-prepreciti-kandidaturo-sds-cus-ni-prejel-podpore-odborov/393704|title=Čuš: Kritičnim se poskuša preprečiti kandidaturo. SDS: Čuš ni prejel podpore odborov.|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Decembra 2016 je ustanovil društvo [[Najprej Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2332654/cus-z-drustvom-najprej-slovenija-za-razvoj-slovenije|title=Čuš z društvom Najprej Slovenija za razvoj Slovenije|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Zeleni Slovenije === Marca 2017 je bil na kongresu zunajparlamentarne stranke [[Zeleni Slovenije]] izvoljen na mesto predsednika stranke. Obenem se je stranka preimenovala v ''Andrej Čuš in Zeleni Slovenije'' in nastopila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]], a parlamentarnega praga ni dosegla.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|date=2018-06-15|accessdate=2025-12-05|website=DVK}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je nato prvič kandidiral za župana [[Mestna občina Ptuj|Mestne občine Ptuj]].<ref>{{Navedi splet|title=Pred nami mesec dni kampanje županskih in svetniških kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/pred-nami-mesec-dni-kampanje-zupanskih-in-svetniskih-kandidatov/469308|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V prvem krogu je prejel 22,90 % glasov in se uvrstil na tretje mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_ptuj.html|title=Izidi glasovanja - mestna občina Ptuj|date=2018-12-17|accessdate=2025-12-05|website=DVK}}</ref> Marca 2021 je bil na predlog ministra [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] imenovan na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Andrej Čuš novi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-cus-novi-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-gospodarski-razvoj-548213|website=siol.net|accessdate=2021-04-06|language=sl}}</ref> Leta 2021 se je s stranko Zeleni priključil gibanju [[Povežimo Slovenijo]], ki je nastopilo [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]].<ref name=":02">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sls-zeleni-slovenije-kangler-srot-in-drugi-ustanavljajo-novo-gibanje-in-listo/550292|title=SLS, Zeleni Slovenije, Kangler, Šrot in drugi ustanavljajo novo gibanje in listo|date=2021-01-27|accessdate=2025-11-22|website=RTVSLO.si|language=sl|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Koalicija petih strank se v parlament ni uvrstila, Čuš je v okraju Ptuj 1 prejel 7,73 odstotka glasov volivcev, kar ga je uvrstilo na tretje mesto med vsemi kandidati v tem okraju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2025-11-22|website=DVK|language=sl}}</ref> Jeseni 2022 se je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]] vnovič neuspešno potegoval za položaj župana Ptuja, s 16,13 % glasov je zasedel drugo mesto med kandidati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ptuj/rezultati|title=Izidi glasovanja za mestno občino Ptuj|date=2022-12-12|accessdate=2025-12-05|website=DVK}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|v Državni zbor 2026]] je kandidiral na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Stranke generacij in Zelenih Slovenije]], ki ji preboj v parlament ni uspel. V okrajih Ptuj 1 in Ptuj 2 je zbral 400 glasov (1,51 odstotka), kar je bilo najvišje število prejetih glasov med kandidati zavezništva.<ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja - Po listah - ZELENI+SG|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|access-date=2026-10-23}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026|ptujskih lokalnih volitvah 2026]] kot kandidat skupine volivcev in z nestrankarsko listo Skupaj za Ptuj znova kandidira za župana.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Andrej Čuš vložil kandidaturo za ptujskega župana |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2026/mestne-obcine/ptuj/andrej-cus-vlozil-kandidaturo-za-ptujskega-zupana/796026 |access-date=2026-10-23 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čuš, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije]] hxawk6b5p9p9jacuu6fylc30epjej9o Uroš Skalerič 0 444476 6768534 6088005 2026-10-22T12:41:31Z Yerpo 8417 preteklik 6768534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=}} '''Uroš Skalerič''', [[Slovenci|slovenski]] [[stomatolog]] in [[akademik]], * [[9. april]] [[1945]], [[Ljubljana]], † [[5. maj]] [[2023]].<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Skalerič|url=http://www.sazu.si/clani/uros-skaleric|website=www.sazu.si|accessdate=2023-05-08|language=sl|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]}}</ref> Šolal se je na Odseku za stomatologijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1968 diplomiral in 1979 doktoriral. Dodatno se je izobraževal na Šoli narodnega zdravja Andrija Štampar [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]. Na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo MF je leta 1977 postal [[asistent]] in napredoval v rednega [[profesor]]ja v letu 1993. V tem obdobju je odšel na dve daljši usposabljanji v [[Združene države Amerike]]. Strokovno se je posvečal predvsem parodontologiji – zdravju podpornih tkiv [[zob]]. Že leta 1987 je v sodelovanju z [[Institut "Jožef Stefan"|Institutom »Jožef Stefan«]] ustanovil Center za stomatološke raziskave, kjer se je ukvarjal s preučevanjem teh tkiv s sodobnimi diagnostičnimi orodji. Poleg tega je s sodelavci izvedel obsežno [[epidemiologija|epidemiološko]] raziskavo parodontalne bolezni. Po izkušnjah iz ZDA je v Sloveniji leta 2003 uvedel višješolski študij ustne higienike. Od 1983 do 2008 je vodil Center za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike, od 1997 je bil njen strokovni direktor in od 1998 predstojnik Odseka za dentalno medicino MF. Bil je prodekan MF (1995–2005). Njegova bibliografija obsega 270 enot, med njimi članke v tujih [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] najvišjega ranga, kot sta ''[[Nature]]'' in ''Proceedings of the National Academy of Science of the United States of America''. Je največkrat citirani slovenski stomatolog. == Priznanja in nagrade == S sodelavci je leta 1984 prejel [[nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za raziskave zobne sklenine z metodo [[elektronska paramagnetna resonanca|elektronske paramagnetne resonance]]. Vzdržuje aktivne stike z ameriškimi raziskovalnimi ustanovami, ki omogočajo prodor študentov in drugih raziskovalcev v tujino, za kar je leta 1997 prejel naziv [[ambasador Republike Slovenije v znanosti]]. Leta 2016 je bil nagrajen s [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo, 2020 pa je postal [[zaslužni profesor]] ljubljanske univerze. Za svoje izredne prispevke v znanosti na področju parodontologije je bil 2002 imenovan za častnega člana Ameriške akademije za parodontologijo. Bil je dolgoletni predsednik, častni član in častni predsednik Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, kot tudi sekcije [[SZD]] za ustne bolezni, parodontologijo in stomatološko implantologijo. Leta 2003 je postal izredni član, 2009 pa je bil kot prvi stomatolog sprejet v redno članstvo [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], 2014–20 je bil njen glavni tajnik. Uredil je mdr. ''Biografski zbornik pokojnih članov'' SAZU ob njeni 80-letnici. == Sklici == <references /> == Viri == * {{navedi novice| url=https://www.dnevnik.si/106686 |title= Ustni higienik - nepogrešljivi sodelavec zobozdravnika |last=Ozebek |first=Nataša |date=30.12.2004 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=21.1.2018}} * {{navedi splet| url=http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/priznanje_ambasador_rs_v_znanosti/priznanje_ambasador_rs_v_znanosti_1997/ |title=Priznanje ambasador RS v znanosti 1997 |publisher=Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo |accessdate=21.1.2018}} * {{navedi novice |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/v-znamenju-vrhuncev-slovenske-znanosti.html |title=V znamenju vrhuncev slovenske znanosti |last=Rogelj Petrič |first=Silvestra |date=21.11.2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=21.1.2018}} * {{navedi splet| url=http://www.sazu.si/clani/uros-skaleric |title=Uroš Skalerič |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=21.1.2018}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=03370 Uroš Skalerič] - osebna bibliografija v sistemu COBISS {{Zoisova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Skalerič, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski stomatologi]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] en4ekbcleg42xoklbua8kcdqw4r1jyv Páramo 0 450474 6768849 6648589 2026-10-23T11:31:39Z Ljuba24b 92351 /* Položaj */ np 6768849 wikitext text/x-wiki [[File:Rossettenstauden.JPG|thumb|right|Páramo v Kolumbiji]] [[File:Paramos.JPG|thumb|Karta območja kjer nastopa paramo]] '''Páramo''' je različica [[ekosistem]]a [[Alpska tundra|alpske tundre]]. Nekateri ekologi opisujejo páramo širše kot »vsa visoka, tropska, montanska vegetacija nad gozdno mejo«. <ref>Baruch, Zdravko (20 March 1984). "Ordination and Classification of Vegetation along an Altitudinal Gradient in the Venezuelan Páramos". Vegetation. 2. 55: 115–126.</ref> Ožji izraz razvrsti páramo glede na regionalno umestitev v severne Ande Južne Amerike in pridruženo južno Srednjo Ameriko. Páramo je ekosistem regij nad stalno gozdno mejo, vendar pod stalno snežno mejo. Gre za »neotropni visokogorski biom z vegetacijo, sestavljeno predvsem iz velikih rozetnih rastlin, grmovja in trav«<ref name=Baruch>{{cite journal|last=Baruch|first=Zdravko|title=Ordination and Classification of Vegetation along an Altitudinal Gradient in the Venezuelan Páramos|journal=Vegetation|date=20 March 1984|volume=55|series=2|pages=115–126}}</ref>. Po mnenju znanstvenikov so lahko páramos »evolucijska vroča točka« in med najhitreje razvijajočimi se regijami na Zemlji.<ref name="NYT-20131107">{{navedi novice |last=Zimmer |first=Carl |authorlink=|title=High Above Sea Level, Evolutionary Hot Spots |url=https://www.nytimes.com/2013/11/12/science/high-above-sea-level-evolutionary-hot-spots.html |date=November 7, 2013 |work=New York Times |accessdate=November 8, 2013 }}</ref> == Položaj == [[File:Paramo de Sumapaz - Yuri Romero Picon.jpg|thumb|left|Sumapaz Páramo]] Globalna ekoregija Severnoandski paramo vključuje páramo Cordillera Central (Ekvador, Peru), páramo Santa Marta (Kolumbija), páramo Cordillera de Merida (Venezuela) in severnoandski páramo (Kolumbija, Ekvador) zemeljske ekoregije. <ref>{{citation|ref={{harvid|Northern Andean Paramo – WWF Global}}|title=Northern Andean Paramo|publisher=WWF Global|url=http://wwf.panda.org/about_our_earth/ecoregions/northern_andean_paramo.cfm|accessdate=2017-04-17|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170205181324/http://wwf.panda.org/about_our_earth/ecoregions/northern_andean_paramo.cfm|archivedate=2017-02-05|df=}}</ref> Páramo Costa Rican v Kostariki in Panami je še ena ekoregija páramo. V najstrožjem smislu tega izraza so vsi páramo ekosistemi v neotropih, zlasti Južni in Srednji Ameriki, razpršeni po regijah med 11 ° J in 8 ° J, so v glavnem na severozahodnem delu Južne Amerike, v Kolumbiji, Ekvadorju, Peruju in Venezueli. V Venezueli se páramo pojavi v Cordilleri de Mérida. Ekosistem páramo najdemo tudi v Sierri Nevadi de Santa Marta v Kolumbiji ter v regijah Huehuetenango in El Quiché v Gvatemali v Sierra de los Cuchumatanes <ref>{{cite journal |author=Steinberg, Michael and Matthew Taylor |year=2008 |title=Guatemala's Altos de Chiantla: Changes on the High Frontier|journal=Mountain Research and Development |volume=28 |issue=3/4 |pages=255–262|issn=1994-7151 |url=http://www.bioone.org/doi/pdf/10.1659/mrd.0891 |doi=10.1659/mrd.0891}}</ref>. [[Cordillera de Talamanca]] v Kostariki in zahodni del Paname. V severnem Ekvadorju je Biološka postaja Guandera precej nemoten ekosistem páramo. Večina páramo ekosistemov se pojavlja v kolumbijskih Andih. Sumapaz Páramo, južno od Altiplano Cundiboyacense na vzhodnih območjih kolumbijskih Andov (približno 20 km južno od Bogote), je največji páramo na svetu. Ta regija je bila leta 1977 razglašena za Narodni park Kolumbije, ker je bil pomemben kot vroča točka biotske raznovrstnosti in glavni vir vode za najbolj gosto naseljeno območje države, Bogotá Savannah. V pokrajini San José v Kostariki je 5,7 km² veliko zaščiteno območje tropskega gozda na visokih nadmorskih višinah Talamanca, kot Páramo Wildlife Refuge Park. <ref name="Páramo Wildlife Refuge">{{navedi splet|title=Paramo Wildlife Refuge|url=http://www.costarica-nationalparks.com/paramowildliferefuge.html|accessdate=2018-06-29|archive-date=2020-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200204214915/http://www.costarica-nationalparks.com/paramowildliferefuge.html|url-status=dead}}</ref> Narodni park Cotopaxi vsebuje 329,9 kvadratnih kilometrov zavarovanih zemljišč v pokrajini Cotopaxi v Ekvadorju. Veliko tega parka je páramo. Rastline so [[sviščevke]], [[lisičjakovci]], [[baldrijan]] in [[nebinovke]], kot sta vrste ''Loricaria'' in ''Chuquiraga''. <ref name="Planet Ecuador">{{navedi splet|last=Marbache|first=Julie|title=National Parks|url=http://www.planetecuador.net/parks.htm|accessdate=29 November 2011|archive-date=2011-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20111218152501/http://www.planetecuador.net/parks.htm|url-status=dead}}</ref> == Podnebje == [[File:Culcitium.jpg|thumb|right|''Culcitium'' sp. v Páramo de Chiles, Carchi, Ekvador.]] Páramo se nekoliko razlikuje glede na določeno lokacijo. V Kolumbiji in na severu Ekvadorja zračne mase iz medtropske konvergenčne cone (ITCZ) znatno vplivajo na podnebje in te regije so skozi celo leto običajno dosledno vlažne (približno 70-85 %) <ref name=Luteyn>{{navedi knjigo|last=Luteyn|first=James L.|title=Páramos: A Checklist of Plant Diversity, Geographical Distribution, and Botanical Literature|url=https://archive.org/details/paramoschecklist0000lute|year=1999|publisher=New York Botanical Garden Press|location=Bronx, New York}}</ref>. Andi prav tako igrajo ključno vlogo v ozračju teh regij, saj povzročajo orografski dvig, v katerem se dvigne vlažni zrak. To ustvarja neprekinjeno vlago z dežjem, oblaki in meglo, pri čemer mnogi prejmejo več kot 2000 mm dežja letno. Páramos najbolj severnih Andov Venezuele, severne Kolumbije in Kostarike doživljajo drugačno podnebje zaradi suhe dobe, ki jo povzročajo severovzhodni vetrovi. Južni Ekvador in severni Peru doživita najhujšo sušo, ker sta pod vplivom zračne mase iz Amazonskega bazena, ki sprošča svojo vlago na vzhodnih pobočjih in drugo zračno maso iz zahoda, na katero vpliva [[Perujski tok|Humboldtov tok]]. Na splošno je podnebje párama znano po dnevnih nihanjih temperature in vlažnosti. Medtem ko so na splošno hladni in vlažni ekosistemi, se pogosto pojavijo nenadne in drastične spremembe v vremenu, v katerem se gibljejo med temperaturami od pod lediščem do 30 ° C. To nihanje pogosto povzroča vsakodnevni ciklus zamrzovanja in odtajanja. Povprečne letne temperature ekosistemov páramo se gibljejo od 2 ° C do 36 ° C, s hladnejšimi temperaturami na višjih višinah. == Tla == [[File:Rabanal.JPG|thumb|left|Páramo de Rabanal, Boyacá, Kolumbija]] Tla v ekosistemih páramo se med seboj razlikujejo, večina pa je mlada in delno izsušena. Tla imajo relativno nizek pH zaradi obilja vlage in organske vsebnosti. Biološka vsebnost, tudi v motenih mestih, je zelo visoka, kar prispeva k zadrževanju vode v tleh. V hladnem in vlažnem vremenu je na voljo malo hranil zato je v tleh páramo produktivnost nizka <ref name=Hofstede>{{cite journal|last=Hofstede|first=Robert|author2=Arnout Rossenaar |title=Biomass of Grazed, Burned, and Undisturbed Páramo Grasslands, Colombia. II. Root Mass and Aboveground:Belowground Ratio|url=https://archive.org/details/sim_arctic-antarctic-and-alpine-research_1995-02_27_1/page/13|journal=Arctic and Alpine Research|date=February 1995|volume=27|issue=1|pages=13–18|jstor=1552063|doi=10.2307/1552063}}</ref>. Tla v ekosistemih páramo so se zaradi človeške dejavnosti spremenila, zlasti zaradi požiganja rastlinja, da bi počistili zemljišče za pašo. Tla v južnem ekvadorskem páramu so v veliki meri označena kot ''Andisols, Inceptisols, Histosols, Entisols in Mollisols''. V zadnjem času je prišlo do porasta tal Andisol, predvsem zaradi večje vulkanske aktivnosti. <ref name=Buytaert>{{cite journal|last=Buytaert|first=W.|author2=J. Sevink |author3=B. De Leeuw |author4=J. Deckers |title=Clay mineralogy of the soils in the south Ecuadorian páramo region|journal=Geoderma|year=2005|volume=127|pages=114–129|url=http://www.paramo.be/pubs/geoderma.pdf|accessdate=2 November 2011|doi=10.1016/j.geoderma.2004.11.021}}</ref> Ta tla imajo zelo visoko stopnjo zadrževanja vode, kar prispeva k povečanju pridelave in raznolikosti rabe tal. To zadrževanje vode, shranjene v tleh v višjih nadmorski višinah párama v Andih, omogoča oskrbo z vodo za andska naselja na nižjih nadmorskih višinah. == Vegetacijske cone == Páramo so razdeljeni v ločene cone na podlagi nadmorske višine in vegetacijske strukture, pri čemer so tri glavne vrste vegetacije neenakomerno porazdeljene po različnih območjih. [[File:Azorella peduculata (14401587732).jpg|thumb|''Azorella pedunculata'']] '''Superpáramo''' je na najvišji višini in običajno velja za prehodno območje med višjim, trajnim snežnim območjem in spodnjim pasom páramo. Območje superpáramo je na splošno ozko in obstaja na vrhu golih skal in peščenih tal pri približno 4500-4800 m. Ima najnižjo temperaturo zraka, stopnjo padavin, zmogljivost zadrževanja tal in vsebnost hranil v vseh conah. Ima tudi najvišje ravni sončnega sevanja in nočne zmrzali. Zato mora biti vegetacija v superpáramu zelo odporna na tako hudo nihanje vremena. Temperature zraka so ponoči nizke in hladne, dnevna nihanja pa so večja od oscilacij mesečnih povprečij. Zaradi svoje lokacije na visokih gorah to območje najmanj moti človek in vsebuje najbolj endemične vrste v vseh conah. Flora vključuje ''Azorella pedunculata'' družine [[kobulnice|kobulnic]] (''Apiaceae'') in vrste iz družin [[nebinovke|nebinovk]], [[metuljnice|metuljnic]] in [[vresovke|vresovk]] (''Ericaceae''). [[File:Blühende Rosetten.jpg|thumb|left|''Espeletia grandiflora'' v Páramo de Guerrero, Kolumbija]] Najpogosteje opisano območje je '''travnat páramo'''. Trave pokrivajo velika gorska območja, medtem ko so druge rastline omejene na majhna območja na pobočjih in vrhovih zelo visokih gora<ref name=Sklenar>{{cite journal|last=Sklenar|first=P.|author2=P.M. Jorgensen |title=Distribution Patterns of Paramo Plants in Ecuador|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-biogeography_1999-07_26_4/page/681|journal=Journal of Biogeography|date=July 1999|volume=26|issue=4|pages=681–691|jstor=2656172|doi=10.1046/j.1365-2699.1999.00324.x}}</ref>. Izraz ''páramo'' se včasih uporablja za to posebno vrsto. Je kombinacija neprekinjene vegetacije in rastlinski pokrov »rumenkasto do oljčno-rjav« mrtvih in živih trav. Travnat páramo se razprostira od približno 3500—4100 m in je sestavljen iz večinoma šopastih trav. Na tem območju prevladujejo trave iz rodu ''Calamagrostis'' (šašulica) in ''Festuca'' (bilnica). Druga pogosta vegetacija je veliko in manjše grmičevje, revna drevesa, blazinate rastline, zelišča in cvetoče rastline. Zaradi lažjega dostopa in visokih trav na to območje bolj vpliva človek in trpi zaradi požigalništva in paše. '''Subpáramo''' je najnižje in najbolj raznoliko območje. Na 3000—3500 m je grmovno prevladujoče območje, ki združuje tako travnat páramo zgoraj kot gozd spodaj. Skupaj z grmičevjem to območje vsebuje tudi majhna razpršena drevesa, ki postopoma prehajajo v trave in zelišča travnatega páramoja zgoraj. Rastlinske skupnosti v tem vegetacijskem območju prav tako vsebujejo grmovnice, ki so v glavnem sestavljene iz grmovja ali gozdne vegetacije, vključno z vrstami iz vrst ''Ilex'' (bodika), ''Ageratina'' (kačji koren) in ''Baccharis''. Razdrobljeni gozdovi se lahko pojavijo v subpáramu zaradi mikroklimatskih ali vegetacijskih pogojev, vendar so bolj nenadne spremembe na splošno posledica antropogenih motenj, kot so rezanje, požiganje in paša. Zaradi teh velikih motenj se domneva, da subpáramo sestavljajo večinoma skupnosti sekundarne rasti. Visoka stopnja motenj prav tako otežuje opredelitev tega območja, saj ljudje navadno širijo območje za svoje potrebe že več kot sto ali tisoč let. To je spremenilo gozdne meje, ki jih pogosto spuščajo za nekaj sto metrov, kar je vplivalo tudi na habitate za mnoge živali. == Živalstvo == [[File:Pudu mephistophiles.png|thumb|''Pudu mephistophiles'', severni Pudú, najmanjši jelen na svetu, najden do 4000 m]] Rastlinstvo páramoja zagotavlja zatočišče in habitat za različne sesalce, ptice, žuželke, dvoživke in plazilce. Nekatere živali, ki jih pogosto najdemo v teh ekosistemih so ''Culpeo'' (''Lycalopex culpaeus'')(včasih imenovan páramo volk), belorepi jelen (''Odocoileus virginianus'') in andski medved (''Tremarctos ornatus''), ki se občasno krmijo v visokem páramu z ugodno hrano, bromelijevkami (''Puya bromeliads''). V subpáramu najdemo nevretenčarje, kot so kobilice, ščurki, hrošči in muhe. Dvoživke so dobro dokumentirane, vključno [[Repati krkoni|salamandri]], kot so vrste ''Bolitoglossa'' in žabe, kot je vrsta ''Eleutherodactylus''. Plazilci so kuščarji rodov ''Stenocercus'', ''Phenacosaurus'' in ''Proctoporus''. 96 vrst ptic je »skupnih uporabnikov« habitatov páramoja, pri čemer je 41 vrstam to primarni habitat, 16 pa kot indikatorske vrste. [[Andski kondor]] je znan po svojem širokem razponu kril, vendar ni več pogost. Najštevilčnejše ptičje družine so orli, kolibriji, ptice kot je ''Seiurus aurocapilla'', ščinkavci in tirančki. <ref name="Travel site">{{navedi splet|title=Biodiversity: Paramo Regions|url=http://www.ecuador-travel.net/biodiversity.ecosystems.paramo.htm|accessdate=29 November 2011}}</ref> Nekateri kolibriji prenašajo mrzlo podnebje tako, da gredo v »neke vrste nočno hibernacijo«. Kolibriji, čebele in muhe so vsi pomembni opraševalci, medtem ko so ptice in manjši sesalci, kot so kunci in morski prašički, pomembni raznašalci semen. Mnogi od večjih sesalcev so redki zaradi lova. == Človeški vpliv in podnebne spremebe == [[File:Charolais cattle, Sierra Nevada, Venezuela.jpg|thumb| Govedo so v začetku 18. stoletja uvedli v páramo. Divje govedo ''charolais'' v Sierra Nevada de Mérida, Venezuela]] [[File:Erosioenparamo.jpg|thumb|Erozija v páramu, ki jo povzroči veter in prekomerna paša]] Ljudje so naseljevali andski páramo približno zadnjih 15.000 let. Krčenje gozdov je bilo obsežno in v nekaterih primerih, kot so severni Andi, je bilo odstranjenih 90-95 % gozdov. Druga mesta v Venezueli in Kolumbiji kažejo, da so se ljudje tam nastanili pred 800 leti in zemljo uporabljali za kmetijstvo in lov. Ko so Evropejci prišli v Ameriko, so uvedli eksotične rastline in živali, ki so močno prizadele zemljo, zlasti govedo, ki so bile v začetku 18. stoletja uvedeno v páramo. Do 20. stoletja je vse večja populacija naseljencev povzročila povečano povpraševanje po zemljiščih in ustrezno poseganje v ekosistem párama. Ker je bilo za govedo potrebno več zemlje, so za čiščenje uporabljali požiganje zemlje, sčasoma pa so uničili tudi travo. Požiganje in paša sta poškodovala vegetacijo, tla, raznolikost vrst in zmogljivost zadrževanja vode. Na požganih in motenih mestih, ki so bile izvedene raziskave, koncentracije pH in fosforja v tleh so bile višje kot pri nepožganih mestih <ref name=Suarez>{{cite journal|last=Suárez|first=Esteban|author2=Galo Medina |title=Vegetation Structure and Soil Properties in Ecuadorian Páramo Grasslands with Different Histories of Burning and Grazing|url=https://archive.org/details/sim_arctic-antarctic-and-alpine-research_2001-05_33_2/page/158|journal=Arctic, Antarctic, and Alpine Research|date=May 2001|volume=33|issue=2|pages=158–164|jstor=1552216|doi=10.2307/1552216}}</ref>. Podnebne spremembe postajajo vse bolj pereče vprašanje za páramo ekosisteme. Rastoče populacije v Kolumbiji, Venezueli in Ekvadorju so prisilile naselitev v višjih višinah, kjer je več površina s páramom. Nedavni dogodki, kot so gradnja vodovodov, drenažni sistemi in ceste, rudarstvo in pogozdovanje, so bila velika dodatna motnja. Povečanje temperaturnih ekstremov prinaša veliko živalskih in rastlinskih vrst na višje višine, na koncu pa se lahko soočijo z izumrtjem. Flora párama je prilagojena posebnim pogojem in je zelo ranljiva celo za majhne podnebne spremembe. Podnebne spremembe v Andih povzročajo, da izginjajo ledeniki in manj padavin praktično suši páramo in posledično je manj vode za mesta, kot so [[Quito]] v Ekvadorju in [[Bogota]] v Kolumbiji. Ustavno sodišče Kolumbije je 8. februarja 2016 prepovedalo vse rudarske operacije v páramih, pri čemer je dalo prednost zaščiti okolja in prekinilo 347 dovoljenj za rudarstvo, ki so imela operativne pravice v ekosistemu. <ref>http://www.eltiempo.com/politica/justicia/corte-constitucional-prohibe-proyectos-mineros-en-los-paramos-del-pais/16504666</ref> == Sklici == {{sklici|2}} *Nieto Escalante, Juan Antonio; Sepulveda Fajardo, Claudia Inés; Sandoval Sáenz, Luis Fernando; Siachoque Bernal, Ricardo Fabian; Fajardo Fajardo, Jair Olando; Martínez Díaz, William Alberto; Bustamante Méndez, Orlando; Oviedo Calderón, Diana Rocio (2010). Geografía de Colombia - Geography of Colombia (in Spanish). Bogotá, Colombia: Instituto Geográfico Agustín Codazzi. pp. 1–367. ISBN 978-958-8323-38-1. *Wills, Fernando; et al. (2001). Nuestro patrimonio - 100 tesoros de Colombia - Our heritage - 100 treasures of Colombia (in Spanish). El Tiempo. pp. 1–311. ISBN 958-8089-16-6. == Zunanje povezave == {{commons category|Páramo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biodiverziteta Južne Amerike]] [[Kategorija:Andi]] [[Kategorija:Biogeografija]] eolcb4hlk1s9ecpi8kd9yz77ehe8yu0 Aghori 0 453777 6768612 5310537 2026-10-22T17:03:52Z Pv21 142817 naslovi, sklici 6768612 wikitext text/x-wiki [[Slika:Aghori de Benarés.jpg|sličica|Aghor]] '''Aghori''' (iz [[Sanskrt|sanskrta]]: अघोर, dobesedno »ne strašljiv«, »brez strahu«) so indijska [[sekta]] oziroma red asketskih šaivitskih sadhujev, ki deluje v indijski zvezni državi Utar Pradeš. Živijo večinoma ob reki [[Ganges]]. Podnevi jih pogosto najdemo na ulicah, ponoči pa prespijo kar na pokopališčih, kjer si postavljajo manjše šotore. Na svetu jih je le še nekaj tisoč.<ref>{{cite book |last1=Wetmore |first1=Kevin J. Jr. |title=Myths and Realities of Cannibal Monsters |date=2021 |publisher=Reaktion Books |location=London |page=53}}</ref> So edina še obstoječa veja, ki izhaja iz tradicije Kapalika – tantrične, nepuranske oblike šaivizma, ki se je v srednjeveški Indiji razvila med 4. in 8. stoletjem n. št.<ref name="Eliade 1958">{{cite book |author-last=Eliade |author-first=Mircea |author-link=Mircea Eliade |title=Yoga: Immortality and Freedom |publisher=[[Princeton University Press]]/[[University of Bucharest]]/[[University of Chicago Press]] |year=1969 |isbn=9780691142036 |series=[[Bollingen Foundation|Mythos: The Princeton/Bollingen Series in World Mythology]] |volume=LVI |location=[[Bucharest]], [[Chicago]], and [[Princeton, New Jersey|Princeton]] |pages=296–298 |chapter=Chapter VIII: Yoga and Aboriginal India — Aghorīs, Kāpālikas |orig-date=1958 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=L-WvAvKOwc0C&pg=PA296}}</ref><ref name="Lorenzen 2020">{{cite book |author-last=Lorenzen |author-first=David N. |title=The Kāpālikas and Kālāmukhas: Two Lost Śaivite Sects |publisher=[[University of California Press]] |year=2020 |isbn=9780520324947 |edition=1st |series=Center for South and Southeast Asia Studies |location=[[Berkeley, California|Berkeley]] and [[Los Angeles]] |pages=1–12 |chapter=Chapter I: Four Śaivite Sects |doi=10.1525/9780520324947-003 |oclc=1224279234 |orig-date=1972 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=qRp4EAAAQBAJ&pg=PA1}}</ref><ref name="Barrett2008">{{cite book |last=Barrett |first=Ronald L. |title=Aghor Medicine: Pollution, Death, and Healing in Northern India |publisher=University of California Press |year=2008 |isbn=9780520941014 |location=Berkeley, California |pages=1–28 |chapter=Introduction |chapter-url=https://books.google.com/books?id=SGFNDwAAQBAJ&pg=PA1}}</ref><ref name="Urban 2007">{{cite book |last=Urban |first=Hugh B. |author-link=Hugh Urban |title=Tantra: Sex, Secrecy, Politics, and Power in the Study of Religion |publisher=[[University of California Press]]/[[Motilal Banarsidass]] |year=2007 |isbn=9780520236561 |edition=1st |location=[[Berkeley, California|Berkeley]] and [[Delhi]] |pages=106–133 |chapter=India’s Darkest Heart: Tantra in the Literary Imagination |doi=10.1525/california/9780520230620.003.0004 |jstor=10.1525/j.ctt1pp4mm.9 |orig-date=2003 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=wvtLClojU_4C&pg=PA106}}</ref><ref name="lochtefeld349">{{cite book |author=James G. Lochtefeld |url=https://books.google.com/books?id=5kl0DYIjUPgC&pg=PA349 |title=The Illustrated Encyclopedia of Hinduism, Volume 1 |publisher=The Rosen Publishing Group |year=2001 |isbn=978-0-8239-3179-8 |page=349}}</ref> == Izgled == Oblečeni so pomanjkljivo, nemalokrat so goli. Če so pa oblečeni, so oviti v ogrinjala, v katera so bila prej ovita trupla. Lase imajo zavite v drede, to so dolgi prepleteni lasje. Pogosto nosijo tudi nakit, izdelan iz človeških kosti, namazani pa so s pepelom, ki ga dobijo s sežiganjem človeških trupel. Na čelu imajo z rdečo barvo narisano veliko piko, ki je znak pripadnosti bogu [[Šiva|Šivi]]. == Prehrana == Tudi njihova prehrana je nekaj posebnega. Med posebnimi obredi pijejo alkohol in kadijo marihuano. Alkohol pijejo iz posebnih posod, narejenih iz človeških lobanj. Med njihovo prehrano spada tudi človeško meso. To je lahko pečeno ali surovo, dobijo pa ga iz trupel, ki jih naplavi ob reki [[Ganges|Gangnes]] ali z žrtvovanjem katerega izmed njih. Vsak Aghor lahko v življenju žrtvuje največ 7 ljudi. Jedo tudi živalsko meso, gnijoče odpadke, tako živalske kot človeške iztrebke, pokvarjeno hrano, pijejo pa celo urin. == Izobrazba == Šol nimajo, vse česar se naučijo, se naučijo od starejših Aghorov imenovanih Babe, na posebnih treningih in preizkušnjah. Večina Aghorov govori jezik imenovan [[Hindijščina]], pojavljajo pa se tudi jeziki kot so Bhojpuri, Dhundari, Marwari in tako dalje. == Prazniki in verovanje == [[Slika:Aghori.JPG|sličica|Predstavnik Aghorov z značilnim <nowiki>''pepelnatim telesom''</nowiki>]] Praznujejo tudi poseben praznik, imenovan Kumbh Mela, ki ga praznujejo vsaka 3 leta. Gre za 104 dni trajajoč proces, ki sega udeleži okoli 10 milijonov Hindujskih vernikov, med katerimi so tudi Aghori in velja za največji verski festival na svetu. Takrat si v reki Gangnes privoščijo tako imenovano cesarsko kopel, ki jih očisti vseh grehov in napak. Obvezen del njihovega vsakdana pa je tudi joga, ki pa se ne priznava kot šport, ampak kot duhovno pot, rast in napredek na vseh področjih s pomočjo telesne vadbe. Njihov bog Šiva je zelo skrivnosten. Verovanje vanj imenujemo [[Hinduizem]]. Aghori naj bi se prehranjevanjem s človeškim mesom približali bogu, na vsakega človeka pa gledajo kot na mrtvo truplo s čustvi. Meditirajo med polnočjo in drugo uro zjutraj ob reki Gangnes, ki je zanje sveta reka. To naj bi jih spravilo v stanje višje zavesti. Šiva pa občasno zahteva tudi spolne odnose s človeškimi trupli. Ti so neverjetno intenzivni. Aghori so med ljudmi zelo cenjeni ter veljajo za čudodelce in zdravilce z nadnaravnimi močmi. == Sklici == <references /> [[Kategorija:Hinduizem]] ba7wcpilwzv6td2822jj4u0fz1q91ba Irena Joveva 0 461750 6768609 6624785 2026-10-22T16:57:57Z Pv21 142817 /* Politična kariera */ Podpredsednica Renew, preoblikovanje vsebine volitev 2024 6768609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik | name= Irena Joveva |image= JovevaEP.jpg |imagesize=190px |order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Evropska poslanka]] |term_start=2. julij 2019 |term_end= |predecessor= |successor= |order2= |term_start2= |term_end2= |predecessor2= |successor2= |order3= |term_start3= |term_end3= |successor3= |term_start4= |term_end4= |predecessor4= |successor4= |birth_date=<!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |death_date= |death_place= |spouse= |party=[[Lista Marjana Šarca]]<br>[[Gibanje Svoboda]] |vicepresident= |otherparty=[[Renew Europe]]|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]|children=1|country=[[Slovenija]]}} '''Irena Joveva''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in nekdanja [[novinarka]], * [[26. februar]] [[1989]], [[Kranj]] Joveva je [[Evropski poslanec|evropska poslanka]] iz vrst [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] (prej Lista Marjana Šarca), na evropski ravni pa pod okriljem politične skupine [[Renew Europe]]. Pred tem je kot novinarka delovala v notranjepolitičnem uredništvu [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije (STA)]] in v oddaji [[24UR]] na [[POP TV]]. == Mladost in izobraževanje == Odraščala je v delavski družini na [[Jesenice|Jesenicah]]. Njena starša sta se kot ekonomska migranta več kot desetletje pred njenim rojstvom v [[Slovenija|Slovenijo]] preselila iz [[Severna Makedonija|Makedonije]]. Po končani ekonomski gimnaziji v [[Radovljica|Radovljici]] je šolanje nadaljevala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.]] Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa je z nalogo ''Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja'' zaključila še magistrski študij, smer Svetovne študije.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=O meni|url=https://www.irenajoveva.si/o-meni/|website=www.irenajoveva.si|accessdate=2020-04-03|language=sl}}</ref> == Novinarstvo == Od leta 2011 je delala na notranjepolitičnem uredništvu [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]]. Pokrivala je področje notranje politike in javnega sektorja, leta 2014 je prejela nagrado [[čuvaj/watchdog]] Društva novinarjev Slovenije Watchdog za debitantko leta. Od leta 2015 do kandidature na [[Volitve v Evropski parlament 2019|Evropskih volitvah 2019]] je delala kot novinarka za ''[[24UR]]'' na [[POP TV]], kjer je poročala predvsem o notranjepolitičnih, zunanjepolitičnih in evropskih temah.<ref name=":0" /> == Politična kariera == 4. marca 2019 je [[Lista Marjana Šarca]] naznanila Jovevo kot nosilko njihove liste na prihajajočih evropskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste LMŠ-ja za evropske volitve je novinarka Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/nosilka-liste-lms-ja-za-evropske-volitve-je-novinarka-irena-joveva/481690|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-01|language=sl|first=G.|last=C|date=4. marec 2019}}</ref> Izvoljena je bila z drugim najvišjim številom preferenčnih glasov (prejela jih je 42.190) ter tako postala evropska poslanka. Poleg nje je bil iz stranke LMŠ, ki je s 15,44% zasedla tretje mesto, izvoljen še [[Klemen Grošelj]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-31|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Največ preferenčnih glasov ženskam|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tanja-fajon-s-preferencnimi-glasovi-zasencila-ostale-328597|website=zurnal24.si|accessdate=2023-09-01|language=sl|date=27. maj 2019}}</ref> V primeru izvolitve je obljubila transparentno delovanje z javnim objavljanjem srečanj z lobisti in porabo pavšala za namene pisarne, česar se je edina od slovenskih poslancev Evropskega parlamenta dosledno držala.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=CQ8x1sqCkjA Soočenje kandidatov za volitve v evropski parlament]. ''YouTube''. naložil uporabnik idea televizija 8. maja 2019</ref> Med svojim prvim mandatom v Evropskem parlamentu je bila Irena Joveva poročevalka skupine Renew Europe o Evropskem zakonu o svobodi medijev (EMFA), enem najpomembnejših zakonodajnih dosjejev na področju medijske politike v mandatu 2019-2024. S svojimi izkušnjami politične novinarke je imela ključno vlogo pri oblikovanju stališča Parlamenta do predloga, ki je želel okrepiti svobodo tiska, pluralizem medijev in uredniško neodvisnost po vsej Evropski uniji. Na volitvah v Evropski parlament leta 2024 je Joveva kandidirala kot vodilna kandidatka [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svobode]], liberalne stranke, povezane s skupino [[Renew Europe]]. Prejela je več glasov kot na prejšnjih volitvah, in sicer 71.205 preferenčnih glasov - drugo največje število med vsemi kandidati v Sloveniji. Iz Gibanja Svoboda je bil poleg nje na mesto evropskega poslanca izvoljen tudi [[Marjan Šarec]]. Po volitvah je bila Joveva imenovana za podpredsednico skupine Renew Europe, kar je pomenilo pomemben korak na njeni politični poti in jo postavilo med ključne liberalne glasove v novem Evropskem parlamentu. Leta 2026 na podpredsedniško mesto ni bila vnovič izvoljena. Na to se je odzvala, da so ji v politični skupini zamerili, da je pri določenih vprašanjih, kot je odnos Evropske unije do Izraela, sledila svoji vesti in pričakovanjem svojih volilcev, ob tem pa ocenila, da se je vodstvo politične skupine obrnilo v bolj konservativno smer.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-21 |title=Joveva ni več med podpredsedniki Renewa: Očitno so mi zamerili, da sem sledila vesti |url=https://n1info.si/novice/svet/joveva-ni-vec-med-podpredsedniki-renewa-ocitno-so-mi-zamerili-da-sem-sledila-vesti/ |access-date=2026-10-22 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> === Članstvo v delovnih telesih === * Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Irena JOVEVA|url=https://www.europarl.europa.eu/meps/sl/197447/IRENA_JOVEVA/home|website=europarl.europa.eu|date=1989-02-26|accessdate=2023-09-01|language=sl}}</ref> * Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve<ref name=":1" /> * Delegacija za odnose s Palestino<ref name=":1" /> ==== Nadomestno članstvo ==== * Odbor za javno zdravje<ref name=":1" /> * Delegacija za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom, vključno s stabilizacijsko-pridružitvenim parlamentarnim odborom EU-Bosna in Hercegovina ter stabilizacijsko-pridružitvenim parlamentarnim odborom EU-Kosovo<ref name=":1" /> * Delegacija pri Skupni parlamentarni skupščini OAKPD-EU<ref name=":1" /> * Delegacija pri Parlamentarni skupščini Afrika-EU<ref name=":1" /> == Zasebno == Pri 20-ih letih je zaradi raka izgubila mamo. S partnerjem ima hči. Živijo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V prostem času bere knjige.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Evropska poslanka Irena Joveva prvič postala mamica|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/evropska-poslanka-irena-joveva-postala-prvic-mamica.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-17|language=sl|date=16. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mamica v evropskem parlamentu|url=https://novice.svet24.si/revija/jana/clanek/ljudje/62bc5d00dbb0b/mamica-v-evropskem-parlamentu|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-09-01|language=sl|date=29. junij 2023|last=Comino|first=Andreja|publisher=iz revije Jana, št. 26, 28. 6. 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Seznam evropskih poslancev iz Slovenije (2019-2024)]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Joveva, Irena}} [[Kategorija:Jeseničani]] [[Kategorija:Makedonski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2019–2024)]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2024–2029)]] 76dpdt4mf1xzb3tmb720y5rw74iqug0 Franc Hribernik 0 466611 6768737 5191737 2026-10-22T23:32:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6768737 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | occupation = zgodovinar, ravnatelj, pedagog, kronist | relatives = | known_for = Zgodovinski opis v treh zvezkih: "Mesto Šoštanj, zgodovinski opis", izšel 1930, drugi zvezek 1932, tretji zvezek je ostal v rokopisu. }} '''Franc Hribernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], ravnatelj, pedagog in kronist, * [[1887]], [[Braslovče]], † [[21. april]] [[1965]], [[Mozirje]]. == Življenje== Franc Hribernik je bil rojen leta 1887 v [[Braslovče|Braslovčah]], mladostna leta je preživel v [[Žalec|Žalcu]], kjer je obiskoval in zaključil osnovno šolo, kasneje je pa končal nižjo gimnazijo v [[Celje|Celju]]. Po končani gimnaziji se je vključil v mariborsko učiteljišče, kjer je tudi zaključil svojo izobrazbo. Po končani višji šoli se je zaposlil najprej na [[Dolenje Medvedje selo|Medvedjem selu]], nato v [[Občina Šentjur|Blagovni]], v [[Teharje|Teharjah]], [[Dobrna|Dobrni]] in nato še v [[Celje|Celju]]. Ob koncu vojne in propadu Avstro-ogrske monarhije je sprva nekaj časa živel v Mozirju, leta 1920 pa je bil nastavljen na novoustanovljeno meščansko šolo v [[Šoštanj]], ki jo je vodil vse do leta 1941. Nemške oblasti so mu odvzele licenco in prepovedale poučevati, zato se je znova preselil v Mozirje, kjer je ob koncu vojne v šolskem letu 1945/1946 prevzel vodenje novoustanovljene nižje gimnazije, nato se je pa upokojil. 1970 so ob peti obletnici njegove smrti in petdeseti obletnici ustanovitve meščanske šole njemu v čast pred osnovno šolo Karla Destovnika-Kajuha<ref>Danes znana pod imenom Osnovna Šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj</ref> postavili doprsni kip, ki ga je ustvaril kipar [[Ciril Cesar]]. == Delo == Hribernik je bil eden izmed glavnih organizatorjev srednjega šolstva v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]], med drugim je 1926 ravno njegova pobuda bila tista, ki je omogočila ustanovitev kmetijske nadaljevalne šole v Šoštanju. Z njegovo pedagoško dejavnostjo je močno povezano tudi njegovo publicistično pisanje: Tekom svojega življenja je spisal več didaktičnih člankov, ki jih je objavil pri raznih pedagoških revijah. Hribernik kot pedagog ni deloval kot zgodovinar v modernem pomenu besede in je zaradi tega največkrat označen kot ''amaterski zgodovinar''. A njegov opus kaže, da je vsekakor imel znanje in zanesenost, ki sta za ta poklic prepotrebni prvini, to pa še dodatno potrjuje obsežen seznam uporabljene literature in virov kot tudi znaki uporabe znanstvenega aparata pri raziskovanju. Tako so njegova dela domoznanske, etnološke, zgodovinske in slovstveno-folklorne vsebine na veliko višji stopnji, kot pa dela podobnih ''amaterskih zgodovinarjev''. Hribernikov magnum opus je bila njegova predvidena trilogija zgodovine mesta Šoštanj. Prvi zvezek je izšel leta 1930 s podporo takratne mestne občine Šoštanj in nosi naslov ''Mesto Šoštanj: zgodovinski opis'', drugi zvezek je pa zaradi nezanimanja mestne občine izšel dve leti kasneje in sicer v samozaložbi. Tretji zvezek je sprva ostal zaradi finančnih težav le v rokopisni obliki, kasneje pa ga je Hribernik razširil in si pa predstavljal kot samostojno delo za pomoč pri domoznanskem pouku, a za čas njegovega življenja je zadeva ostala v obliki manuskripta. Celoten tekst vseh treh knjig je bil izdan šele po avtorjevi smrti, leta 1998. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Hribernik, Franc, ''Mesto Šoštanj'', 1998. Uredil, komentar, predgovor in spremno besedo napisal Tone Ravnikar. * [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=306 Šaleški biografski leksikon: Franc Hribernik] * [https://sostanj.si/objava/57484 Občina Šoštanj: Franc Hribernik] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih učiteljev]] == Zunanje povezave == * [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=306 Šaleški biografski leksikon: Franc Hribernik] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hribernik, Franc}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] glvnwwbksapbnczrqr4jpy4e2g0ms8v Krilata želva 0 469077 6768725 6735939 2026-10-22T22:10:23Z Marko3 1829 /* Seznam imen */ 6768725 wikitext text/x-wiki '''Krilata želva''' je slovenska literarna nagrada za najboljši slovenski književni [[potopis]] preteklega leta. Nagrado podeljuje Ustanova Velenjska knjižna fundacija in je podeljena v programu festivala [[Lirikonfest|Lirikonfest Velenje]]. Sponzorira jo Akademija Poetična Slovenija, [[Mestna občina Velenje|MO Velenje]]. Prvič je bila podeljena 9. junija 2017, ko je bila nagrajena Agata Tomažič. Leta 2017 in 2018 je bila nagrada častna – nagrajenec je prejel listino in bronasti umetniški kip(ec) Jurija Smoleta. Od leta 2019 prejme nagrajenec tudi denarno nagrado 1.500 evrov. Od leta 2021 je nagrada izkazana tudi z nagrajenčevo zasaditvijo drevesa v Gaju poezije Velenje. == Seznam imen == {| class="wikitable" style="font-size:88%" !Leto !Festival !Zmagovalec !Nominiranci !Žirija !Sklici |- |'''2017<br>''' |<small>XVI. Lirikonfest</small> |[[Agata Tomažič]]: ''Zakaj potujete v take dežele?'' (Cankarjeva založba) |Nina R. Klančnik: Valter osvaja Evropo (samozaložba) Boštjan Šifrar: K talibanom in piratom (samozaložba) |Jurij Smole, Ivo Stropnik, Matjaž Šalej, Urška Zupančič |<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja nagrada za najboljši slovenski potopis|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/prihaja-nagrada-za-najboljsi-slovenski-potopis-krilata-zelva.html|website=old.delo.si|date=2017-03-28|accessdate=2023-10-29|language=sl-si|first=V. U.|last=STA|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029222500/https://old.delo.si/kultura/knjiga/prihaja-nagrada-za-najboljsi-slovenski-potopis-krilata-zelva.html|url-status=dead}}</ref> |- |'''2018<br>''' |<small>XVII. Lirikonfest</small> |[[Dragan Potočnik]]: ''Pesem za Sinin džan'' (Pivec) [[Aleš Šteger]]: ''Na kraju zapisano 6 – Solovki, Rusija, 19. 7. 2017'' (Beletrina) |Borut Korun: Zadnji inkovski zaklad (Celjska Mohorjeva družba) | | |- |'''2019<br>''' |<small>XVIII. Lirikonfest</small> |[[Jakob J. Kenda]]: ''Apalaška pot –3500 kilometrov hribov in Amerike'' (ISPO) |Nataša Rogelja: Trinajsti mesec–portreti morskih nomadov (Aktivni mediji) Peter Zupanc: Kitajska, dežela razdalj, in jaz (Antika) |Romana Dobnikar Šeruga (predsednica), Nataša Meh Peer, Urška Zupančič |<ref>{{Navedi splet|title=Potopisi za vsak okus|url=https://www.revija-avantura.si/potopisi-za-vsak-okus/|website=Avantura|date=2019-05-27|accessdate=2023-10-29|language=sl-SI|last=Dobnikar Šeruga|first=Romana|archive-date=2023-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230923045312/https://www.revija-avantura.si/potopisi-za-vsak-okus/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Potujem, torej pišem|url=https://www.revija-avantura.si/potujem-torej-pisem/|website=Avantura|date=2019-03-10|accessdate=2023-10-29|language=sl-SI|last=Dobnikar Šeruga|first=Romana|archive-date=2023-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230923050329/https://www.revija-avantura.si/potujem-torej-pisem/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In najboljši potopis leta je ...|url=https://www.revija-avantura.si/in-najboljsi-potopis-leta-je/|website=Avantura|date=2019-04-23|accessdate=2023-10-29|language=sl-SI|last=Dobnikar Šeruga|first=Romana|archive-date=2023-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230923050602/https://www.revija-avantura.si/in-najboljsi-potopis-leta-je/|url-status=dead}}</ref> |- |'''2020<br>''' |<small>XIX.. Lirikonfest</small> |Petra Vladimirov: Evforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja (UMco) | |[[Sonja Porle]] (predsednica), Urška Zupančič, Ivo Stropnik |<ref>{{Navedi splet|url=http://uvkf.si/sl/uradna-razglasitev-dobitnice-festivalne-knjizevne-nagrade-%3E%3Ekrilata-zelva-2020%3C%3C-za-najboljsi-slovenski-potopis-knjizno-objavljen-v-pretekle|title=URADNA RAZGLASITEV DOBITNICE FESTIVALNE KNJIŽEVNE NAGRADE »KRILATA ŽELVA 2020« ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI POTOPIS (KNJIŽNO OBJAVLJEN V PRETEKLEM LETU/2019)|date=16. april 2020|accessdate=29. oktober 2023|website=uvkf.si|archivedate=24. september 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200924175759/http://uvkf.si/sl/uradna-razglasitev-dobitnice-festivalne-knjizevne-nagrade-%3E%3Ekrilata-zelva-2020%3C%3C-za-najboljsi-slovenski-potopis-knjizno-objavljen-v-pretekle}}</ref> |- |'''2021''' |<small>20. Lirikonfest</small> |[[Ivo Svetina]]: ''Malabar'' (založba Miš, 2020) | | |<ref>{{Navedi splet|title=Uradna razglasitev lavreatov jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje (2021)|url=https://o-sta.si/29567/uradna-razglasitev-lavreatov-jubilejnega-20-lirikonfesta-velenje-2021|website=o-sta.si|accessdate=2023-10-29|date=18. junij 2021|publisher=Ustanova Velenjska knjižna fundacija}}</ref> |- |'''2022''' |<small>21. Lirikonfest</small> |Irena Cerar: ''Potepuški okruški'' (Buča, 2021) | | | |- |'''2023''' |<small>22. Lirikonfest</small> |[[Samo Rugelj]]: ''Soncu naproti'' (UMco, 2022) | | | |- |'''2024''' |<small>23. Lirikonfest</small> |Marjan Rajšp: ''Doseg bega'' (samozaložba, 2023) | | | |- |'''2025''' |<small>24. Lirikonfest</small> |[[Branko Gradišnik]]: ''Tisoč in nobena noč'' ([[Založba Pivec]], 2024) | | |<ref>{{Navedi splet|title=Velenjica – čaša nesmrtnosti Goranu Gluviću, ki "ne bo napisal poezije, če ta še ni dozorela"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/velenjica-casa-nesmrtnosti-goranu-gluvicu-ki-ne-bo-napisal-poezije-ce-ta-se-ni-dozorela/748758|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-10|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://uvkf.si/sl/krilata-zelva Literarna nagrada krilata želva (vsi nagrajenci)]. ''uvkf.si'' [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2017]] lgx4y0xkmjdwn7cf3t04retyyupy0ur Sevanski narodni park 0 469519 6768583 6766773 2026-10-22T16:01:19Z Pinky sl 2932 /* Ribe */ np Sevanska postrv 6768583 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Sevanski narodni park | iucn_category = II | photo = Lake Sevan6.jpg | photo_caption = | photo_width = |img1 = | map_image = | map = Armenija | map_width = 240 | Markercolor = | Size = 12px | px = 90 | py = 35 | relief = yes | map_caption = Lega parka v Armeniji | location = provinca Gegharkunik, {{flag|Armenia}} | lat_d = 40 | lat_m = 20 | lat_s =46 | lat_NS = N | long_d = 45 | long_m = 20 | long_s =04 | long_EW = E | region = | area = 342 km² | established = 1978 |nearest_city = [[Sevan]] | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Ministrstvo za okolje | website = }} '''Sevanski narodni park''' je eden od štirih zaščitenih narodnih parkov v Armeniji, ustanovljen leta 1978 za zaščito [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] in okoliških območij <ref>[https://www.protectedplanet.net/sevan-national-park Sevan in Armenia]</ref>. V pristojnosti je okoljskega ministrstva in vključuje raziskovalno središče, ki spremlja ekosisteme in izvaja različne varstvene ukrepe. Prav tako ureja licenčni ribolov na jezeru. == Živalstvo == === Sesalci === Znanstvena spoznanja o sesalcih v porečju Sevana so precej slaba in razdrobljena. Običajno se omenjajo volk, šakal, lisica, kuna, mačka, zajec, mali glodavci. === Ptiči === [[Image:Birds sevan small.jpg|left|thumb|Žerjavi]] [[Image:Vardenis lizard2.jpg|right|thumb|Kuščar ''Eremias arguta transcaucasica'']] Sevansko jezero in njegova okolica sta bogata s ptiči. V porečju Sevana je bilo zabeleženih do 267 vrst ptic. Znane lahko razvrstimo v redove: ''Podicipediformes, Pelecaniformes, Phoenicopteriformes, Falconiformes, Anseriformes, Galliformes, Gruiformes, Charadriiformes, Columbiformes, Cuculiformes, Strigiformes, Caprimulgiformes, Pipiformes, Apiripiformes, Pipiformeses, Pipiformeses, Pipiformeses, Pipiformeses, Pipiformeses, Pipiformeses, Pipiformeses''. 56 vrst je vključenih na Rdeči seznam živali Republike Armenije. Dve vrsti sta regionalna endemita: armenski galeb (''Larus armenicus'') in gorski kovaček (''Phylloscopus sindianus''). Ptiči ob jezeru so se po znižanju vodostaja in sušenju barja Gilli soočali s pomembnim padcem, vendar so se z začetkom od leta 2007 nekatere vrste ptic začele vračati. S krepitvijo zaščitnega režima, ki se je začelo leta 2013, se vračanje vrst nadaljuje. [[Image:Ophisops elegans in Vardenis, Armenia.jpg|right|thumb|Kuščarica ''Parvilacerta parva Boulenger'']] === Dvoživke in plazilci === V dolini reke Masrik lahko najdemo naslednje vrste plazilcev in dvoživk: zelena krastača (''Bufo viridis''), zelena rega (''Hyla arborea''), debeloglavka (''Rana ridibunda''), dolgonoga gozdna žaba (''Rana macrocnemis''), kavkaška agama (''Paralaudakia caucasia''), [[navadni slepec]] (''Anguis fragilis''), ''Eremias arguta'', [[martinček]] (''Lacerta agilis''), kavkaški zeleni kuščar (''Lacerta strigata''), ''Parvilacerta parva'', ''Darevskia unisexualis'', ''Darevskia valentini'', vitka poljarica (''Platyceps najadum''), ''Hemorrhois ravergieri'', [[smokulja]] (''Coronella austriaca''), ''Eirenis punctatolineatus'', [[belouška]] (''Natrix natrix''), [[kobranka]] (''Natrix tessellata''), [[mali gad]] (''Vipera ursinii''). === Ribe === Reka Masrik in njeni pritoki tečejo v bližini urbanih območij. Reka je zelo pomembna, saj je drstišče za take endemske vrste, kot so [[Sevanska postrv|sevanske postrvi]] (''Salmo ischchan''), ''Capoeta capoeta sevangi'' in ''Barbus goktschaicus''. Poleg tega mlade ribe omenjenih vrst živijo v teh rekah do enega leta starosti. To obdobje je zelo pomembno za prihodnje preživetje vrste. Sevanska postrv in ''Capoeta capoeta sevangi'' sta vključeni na Rdeči seznam kot ogroženi vrsti. === Kopenski nevretenčarji === Na celotnem ozemlju province Gegharkunik na splošno živi 55 skupin nevretenčarjev, predvsem členonožci, mehkužci, raki, pajkovci, itd. Obstaja nekaj deset endemičnih vrst, od tega 44 hroščev, 2 metulja, 2 kobilici, 2 mehkužca. V Rdeči seznam ZSSR je bilo 12 vrst členonožcev, od tega 6 metuljev, 5 kožekrilcev in 1 čriček. Na rdečem seznamu IUCN so 4 nevretenčarji, ki naseljujejo porečje Sevana, od katerih je en vključen na seznam Konvencije o ohranjanju evropskih prostoživečih živali in naravnih habitatov (Bernska konvencija). Med metulji (''Rhopalocera'') so na Rdeči seznam živali Republike Armenije vključene naslednje vrste: [[gorski apolon]] (''Parnassius apollo''), [[črni apolon]] (''Parnassius mnemosyne''), [[močvirski livadar]] (''Brenthis ino''), [[sviščev mravljiščar]] (''Phengaris alcon''), [[Veliki mravljiščar]] (''Phengaris arion''), ''Phengaris nausithous'' in ''Polyommatus ninae''. Del območja je priznan kot Artanish-Shorzha Prime Butterfly Area <ref name="ASHPBA">{{navedi splet |last1=Butterfly Conservation Armenia |title=Artanish-Shorzha Prime Butterfly Area |url=https://www.butterfly-conservation-armenia.org/artanish-shorzha.html |website=Butterfly Conservation Armenia |publisher=TSE NGO |accessdate=3 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191121212727/https://www.butterfly-conservation-armenia.org/artanish-shorzha.html |archive-date=2019-11-21 |url-status=dead}}</ref>. == Rastlinstvo == [[File:Sevan lake, June 2016.jpg|thumb|Park z jezerom, junij 2016]] Porečje jezera Sevan je križišče mezofilnih in armensko-iranskih pasov flore kserofila. Na ozemlju narodnega parka je mogoče srečati 1145 vrst žilnih rastlin, v zaščitnem pasu - 1587 vrst. Floro parka predstavlja 28 vrst dreves, 42 vrst grmov, 866 trajnic in 307 vrst enoletnic in dvoletnic. Ozemlje parka in njegovega zaščitnega pasu, ki vključuje tudi Vardenis, je mogoče srečati 23 rastlin, endemičnih za Armenijo, od tega 13 endemičnih za floristično območje Sevan. Samo na ozemlju parka je mogoče najti 3 armenske endemite in 5 endemičnih rastlinskih vrst v porečju Sevana. Na Rdečem seznamu Armenije je 17 vrst (v zaščitnem pasu jih je 48). Na ozemlju parka in njegovega zaščitnega pasu se lahko v službene namene uporabi približno 60 zelišč. Več kot 100 je užitnih. == Sklici in viri == {{sklici}} *Khanjyan, Nazik. 2004. Specially protected nature areas of Armenia. Ministry of Nature Protection, Rep. Armenia. (downloadable from here) *Հայկական սովետական հանրագիտարան. Armenian Soviet Encyclopedia *REC Caucasus. 2009. Report on the Status of Environmental Situation in Vardenis. == Zunanje povzevae == {{Commons category}} [[Kategorija:Narodni parki Armenije]] 89edykv76y8tf1ek9sbxr35n7gk6hhb Bračan 0 484196 6768580 5600181 2026-10-22T15:52:49Z ~2026-56409-15 267742 /* */ 6768580 wikitext text/x-wiki {{Infobox frazione | name = Bračan | native_name = Brazzano | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | region = [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Goriška pokrajina]] (GO) | comune = [[Krmin]] | coordinates_display = inline,title | elevation_m = | population_footnotes = | population_total = 1000 | population_as_of = 2001 | population_density_km2 = auto | gentilic = | saint = | day = | postal_code = 34071 | area_code = 0481 | website = | footnotes = }} '''Bračan''' ([[Italijanščina|italijansko]]'' Brazzano'', [[Furlanščina|furlansko]]'' Breçan'', vzhodno-furlansko ''Brezan'') je zaselek v občini [[Krmin]] s 616 prebivalci (stanje 31. december 2019) v italijanski deželi [[Furlanija-Julijska krajina]] v bivši [[Goriška pokrajina|Goriški pokrajini]], ki je bil do leta 1928 samostojna občina. V kraju deluje [[Osnovna šola Ludvika Zorzuta]], kjer pouk poteka v slovenščini. == Geografski položaj == Zaselek Bračan je vkleščen med furlansko nižino, [[Idrija (reka)|reko Idrijo]] (Judrio) in vinorodni okoliš [[Goriška brda|Brda]] (Collio, Cuei). Leži na zahodnih pobočjih območja Brd, ob desni obali reke Idrija. Nahaja se 3 km severozahodno od [[Krmin]]a in 16 km zahodno od [[Gorica|Gorice]]. ==Zgodovina== Župnija v Bračanu je nastala okoli leta 1090. Takrat je oglejski patriarh [[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik I.]] iz rodu koroških Eppenštajnskih (1086–1121) iz pražupnije v Buttriu izločil župnijo v Bračanu (Bracciano) s prvotnim sedežem pri domnevni eppenštajnski lastniški cerkvi v kraju Sant Andrat (S. Andrat del Iudrio) pod Brdi, ki mu jo je v ta namen prepustil njegov brat Henrik, in jo podelil novo reformiranemu [[Benediktinski samostan Rožac|benediktinskemu samostanu v Rožacu]] (Rosazzo). Kaj vse je obsegala, je razvidno iz razsodbe patriarha Bertolda v sporu med rožaškim opatom in oglejskim arhidiakonom okrog jurisdikcije nad samostanu podrejenimi župnijami leta 1233, ki ga je patriarh rešil v korist opata. V listini se navajajo župnije v Bračanu, Biljani in Ibani (Albana). Med letoma 1090 in 1233 sta v mejah bračanske župnije torej nastali župniji Biljana in Prapotno (Prepotto) pod Brdi, kamor je treba postaviti omenjeno župnijo v Ibani. Kanala listina iz leta 1233 nima, se pa s cerkvijo v znanem listinskem gradivu pojavi kmalu zatem, in sicer v privilegiju papeža Inocenca IV. za Rožac iz leta 1245. Oglejski patriarhi so območje Krmina in Bračana med leti 1260 — 1274 priznali v last Goriškim grofom, ki so ga posedovali do leta 1500, ko je njihov rod izumrl, posesti pa so po dedni pogodbi prešle v last Habsburžanom. Po tretji italijanski vojni za neodvisnost s premikom meje med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Kraljevina Italija|Italijo]] na reko Idrijo, je Bračan postal mejni prehod med državama. Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil Bračan občina v okviru [[Poknežena goriška in gradiška grofija|poknežene goriške in gradiške grofije]] v sodnem okrožju Krmin. Zvečer 23. maja 1915, še preden so se sovražnosti med Italijo in Avstro-Ogrsko uradno začele, sta dva pripadnika Finančne straže Italije, ki sta na italijanski strani stražila most pri Bračanu, opazila da nekaj avstrijskih minerjev namerava to pomembno strateško infrastrukturo minirati, sta pričela streljati. Naslednje jutro, ko so prve italijanske čete prestopile mejo in zasedle Bračan in Krmin, so pod mostom našli minersko opremo in tovor dinamita. Pripadnika finančne straže sta za svoje dejanje dobila bronasto medaljo za vojaško hrabrost. Po porazu Italijanske vojske pri Kobaridu (“[[čudež pri Kobaridu]]” ali “la disfatta di Caporetto”) so vasico 28. oktobra 1917 ponovno osvojili Avstrijci in šele po koncu vojne po podpisu premirja je Bračan (Brazzano) dokončno postal del italijanske kraljevine. Med prvo svetovno vojno je bilo v Bračanu tudi Taborišče za vojne ujetnike. Na vaškem pokopališču v Bračanu še dandanes obstaja predel, kjer počivajo avstro-ogrski vojaki, ki so padli v prvi svetovni vojni. Na pokopališču se nahajajo posmrtni ostanki vseh tistih, ki so izgubili življenje v taborišču. Tu leži tudi 282 padlih na tem območju, ki so bili prvotno pokopani v Krminu. Ob pokopališkem obzidju stoji velik spomenik v obliki piramide, z rozeto na sredini, na kateri je dobro viden napis "Freund und Feind / Im Tode vereint" ( prijatelj in sovražnik, združena v smrti). == Spomeniki in pomembni kraji == * Cerkev sv. Jurija, postavljena na griču, ki dominira kraju * [[Cerkev sv. Lovrenca (Bračan)|Cerkev sv. Lovrenca]] * Cerkev sv. Roka ==Gospodarstvo== Glavni ekonomski vir območja je [[kmetijstvo]] z vsemi povezanimi dejavnostmi, vključno s [[agro turizmom]]. Zelo znana so vina iz tega območja. Med glavnimi lokalnimi pridelki velja omeniti dve, beli ''[[Friulano (trta)|Tokaj]]'', danes ''Friulano'' in ''[[Picolit]]'' ter rdeče, "Refošk". Od leta 1920 je v Bračanu deloval obrat za predelavo svile, ki je s 1. 8. 1920 postal del delniške družbe »S. A. In- dustrie Seriche Friuliane« s sedežem v Milanu. Obrat je zaposloval 110 delavcev in prenehal delovati 1. 6. 1928. ==Opombe== <references/> [[Kategorija:Goriška pokrajina - frazioni]] 6l0ig0mlzhd3z1zp2kg0b3vc06xvji4 Boštjan Udovič 0 486638 6768615 6393023 2026-10-22T17:09:07Z ~2026-56590-91 267748 /* Knjige */ 6768615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Boštjan Udovič|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}}'''Boštjan Udovič''', [[Seznam slovenskih politologov|slovenski politolog]] in [[Seznam slovenskih ekonomistov|ekonomist]]; * [[2. september]] [[1980]]. == Življenjepis == Obiskoval je Osnovno šolo v Sečovljah, gimnazijo v Piranu. Leta 1999 se je vpisal na študij [[Mednarodni odnosi|Politologije - smer mednarodni odnosi]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2004 diplomiral z diplomskim delom ''Nove teorije mednarodne menjave in majhne države''.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kartica|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/bostjan-udovic/#zivljenjepis|website=www.fdv.uni-lj.si|accessdate=2020-11-24}}</ref> Študij je nadaljeval na magistrskem študiju mednarodne ekonomije na ljubljanski [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Leta 2006 mu je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij. Tri leta pozneje, leta 2009, je na isti fakulteti še [[Doktorat|doktoriral]] iz mednarodne ekonomije na temo: ''Ekonomska varnost in ekonomska diplomacija: Primer Nove Ljubljanske banke na trgih Zahodnega Balkana.<ref name=":0" />'' Za svoje doktorsko delo je leta 2010 prejel nagrado podjetja Trimo Trebnje d.d. Leta 2013 je prejel priznanje Univerze v Ljubljani Svečano listino za mlade visokošolske učiteljice in učitelje. Od leta 2005 je zaposlen na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je trenutno redni profesor s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Kartica|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/bostjan-udovic/#splosne-informacije|website=www.fdv.uni-lj.si|accessdate=2020-11-24}}</ref> Je tudi predstojnik raziskovalnega Centra za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije na isti fakulteti. (Bil) je gostujoči profesor na Univerzi v Salzburgu in Univerzu v Regensburgu ter predaval po številnih domačih in tujih fakultetah. Bil je član številnih svetovalnih teles in organov, mdr. Strateškega sveta za zunanjo politiko pri ministru za zunanje zadeve, Strateškega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje, Strateškega sveta za gospodarsko diplomacijo, Avtonomne komisije za izbor nepoklicnih veleposlanikov. Od 2022 dalje je član Programskega odbora Diplomatske akademije na Ministrstvu za zunanje zadeve ter nosilec predmeta na Višjem diplomatskem izpitu "Slovenija in svetovno gospodarstvo". <ref>{{Navedi splet |title=Kartica |url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/bostjan-udovic#zivljenjepis |access-date=2026-10-22 |website=www.fdv.uni-lj.si}}</ref> Je član Zgodovinskega društva za Južno Primorsko in Slovenskega muzikološkega društva. Je avtor več del na temo diplomacije. Poleg [[Slovenščina|slovenščine]] tekoče govori še [[angleško]] in [[italijansko]]. Živi v [[Sečovlje|Sečovljah]]. == Knjige == * ''Zgodovina (gospodarske) diplomacije'' (2013; 2. dopolnjena izdaja 2018) * ''Medkulturne razlike in stereotipi(zacija): prednost ali slabost pri političnem in gospodarskem sodelovanju med državami nekdanje Jugoslavije'' (soavtorji [[Marjan Svetličič]], [[Matevž Rašković]], [[Milan Jurše]], [[Rok Zupančič]], [[Romana Korez-Vide]], 2017) * [https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/medkulturna-pogajanja-pdf.pdf?sfvrsn=0 Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve] (soavtor [[Marjan Svetličič|Marjan Svetličič,]] 2024) * [https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/cppr-doc/stereotipi-in-predsodki-2025-zadnja-z-naslovnico.pdf?sfvrsn=0 Stereotipi in predsodki do drugega v državah nekdanje Jugoslavije] (sourednica Ajša Dobrin, 2025) * [https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/cppr-doc/slov.pdf?sfvrsn=0 Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: Primer držav nekdanje Jugoslavije - Izhodišča in priporočila za politično, gospodarsko in diplomatsko sodelovanje] * [https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/cppr-doc/angl.pdf?sfvrsn=0 (Growing) Cultural Distance and Stereotypisation in Small Transition States: the Case of the Ex-Yugoslavia Countries Key Findings and Recommendations for Political, Economic and Diplomatic Cooperation] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Udovič, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] s32tycvgo9z6extn4j6wrcnkpnnrs3m 2026 0 497726 6768787 6768490 2026-10-23T08:26:56Z Yerpo 8417 /* Oktober */ [[Tom Skerritt]] 6768787 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref> * [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref> * [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> * [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].<ref>{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}</ref> * [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].<ref>{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}</ref> * [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.<ref>{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}</ref> === Oktober–december === * [[11. oktober]] – V Sloveniji so potekali zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Zaprla so se volišča, čakamo na izide glasovanj na štirih referendumih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/zaprla-so-se-volisca-cakamo-na-izide-glasovanj-na-stirih-referendumih/796517 |date=2026-10-11 |access-date=2026-10-11 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}</ref> * [[20. oktober]] – V programskem jeziku [[PHP]] je bila odkrita varnostna ranljivost, zaradi katere so po vsem svetu preventivno ugasnili več [[spletno mesto|spletnih mest]].<ref>{{navedi novice |last1=Booth |first1=Robert |last2=Down |first2=Aisha |title=Flaw in PHP computer language leads to shutdown of websites around world |url=https://www.theguardian.com/technology/2026/oct/21/flaw-in-php-computer-language-leads-to-shutdown-of-websites-around-world |access-date=22 October 2026 |work=The Guardian |date=22 October 2026}}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Taylor |first1=Josh |last2=reporter |first2=Josh Taylor Technology |title=What is PHP, and how bad is the computer language flaw causing website shutdowns globally? |url=https://www.theguardian.com/technology/2026/oct/22/what-is-php-computer-language-flaw-causing-global-website-shutdowns |access-date=22 October 2026 |work=The Guardian |date=22 October 2026}}</ref> === Predvideni === * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> * [[31. avgust]] – [[Ada E. Yonath]], izraelska biokemičarka in kristalografinja, nobelovka (* [[1939]]).<ref>{{navedi novice | last=Kandell | first=Jonathan | title=Ada Yonath, Chemist and First Israeli Woman to Receive a Nobel, Dies at 87 | date=2026-09-01 |work=[[The New York Times]] | issn=0362-4331 | url=https://www.nytimes.com/2026/09/01/science/ada-yonath-dead.html | language=en-US | access-date=2026-10-07}}</ref> === September === * [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref> * [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}</ref> * [[30. september]] – [[Margaret Hamilton]], ameriška računalnikarka (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |last=Liberty |first=Janine |title=Margaret Hamilton, computing pioneer who led software development for the Apollo program, dies at 90 |work=MIT News |publisher=[[Tehnološki inštitut Massachusettsa]] |date=2026-10-07 |url=https://news.mit.edu/2026/margaret-hamilton-computing-pioneer-dies-1007 |access-date=2026-10-08}}</ref> === Oktober === * [[1. oktober]] – ** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])<ref >{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}</ref> ** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}</ref> * [[5. oktober]] – [[Vlado Jug]], slovenski hokejist (* [[1947]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-06 |work=MMC-RTV SLO }}</ref> * [[9. oktober]] – [[Goran Bare]], hrvaški rock glasbenik (* [[1965]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je hrvaški glasbenik Goran Bare, frontman skupine Majke |work=MMC RTV-SLO |date=2026-10-09 |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/umrl-je-hrvaski-glasbenik-goran-bare-frontman-skupine-majke/796420 |access-date=2026-10-10}}</ref> * [[21. oktober]] – [[Tom Skerritt]], ameriški igralec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |last=Hutchinson |first=Chase |date=2026-10-22 |title=Tom Skerritt, star of 'Alien' and familiar face at SIFF, dies at 93 |url=https://www.seattletimes.com/entertainment/movies/tom-skerritt-star-of-alien-and-familiar-face-at-siff-dies-at-93/ |work=The Seattle Times |accessdate=2026-10-23}}</ref> == [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] == * [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Henri B. Kagan]] in [[Kenso Soai]] * [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: [[Anne Carson]] * [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: [[Navi Pillay]] * [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: [[Robert Hall]] in [[Michael Dean Woodford|Michael Woodford]] == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] afmm2pxmp9dqul38mqn9xwdrc7iszh9 Imunski test 0 499990 6768821 5802231 2026-10-23T10:06:15Z Saafeg 267669 [[en:Immunoassay]] 6768821 wikitext text/x-wiki '''Imunski test''' ali '''imunoanaliza''' je [[Biokemija|biokemični]] test, ki meri prisotnost ali koncentracijo [[Makromolekula|makromolekule]] ali majhne molekule v raztopini z uporabo [[Protitelo|protitelesa]] (običajno) ali [[Antigen|antigena]] (včasih). Molekula, ki jo zazna imunski test, se pogosto imenuje "analit" in je v mnogih primerih [[beljakovina]], čeprav so to lahko tudi druge vrste molekul različnih velikosti in tipov, če so razvita ustrezna protitelesa, ki imajo zahtevane lastnosti za test. Analit v bioloških tekočinah, kot sta [[krvni serum]] ali [[urin]], se v medicinske in raziskovalne namene pogosto meri z imunoanalizami. Imunoanalize so na voljo v številnih različnih oblikah in različicah. Imunoanalize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se [[Reagent|reagenti]] dodajajo in izpirajo ali ločujejo na različnih točkah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločitvene imunoanalize ali heterogene imunoanalize. Nekatere imunoanalize se lahko izvedejo preprosto z mešanjem reagentov in vzorca ter fizikalno meritvijo. Takšne analize se imenujejo homogene imunoanalize ali redkeje imunoanalize brez ločevanja. Pri imunoanalizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, koncentracija tega analita pa je na splošno znana. Primerjava odziva preskusa na pravi vzorec z odzivom preskusa, ki ga dajejo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala glede na prisotnost ali koncentracijo analita v vzorcu. Imunološke analize so na voljo v številnih različnih oblikah in variantah. Imunološke analize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se reagenti dodajajo, izpirajo ali ločujejo v različnih fazah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločevalne imunološke analize ali heterogene imunološke analize. Nekatere imunološke analize je mogoče izvesti preprosto z mešanjem reagentov in vzorcev ter izvedbo fizikalne meritve. Takšne analize se imenujejo homogene imunološke analize ali, manj pogosto, imunološke analize brez ločevanja. Pri imunoloških analizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, pri čemer je koncentracija tega analita na splošno znana. Primerjava odziva testa na dejanski vzorec z odzivom testa, ki ga povzročijo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala v smislu prisotnosti ali koncentracije analita v vzorcu. == Načelo == Imunološki testi temeljijo na sposobnosti protitelesa, da prepozna in se veže na specifično makromolekulo v morebitni kompleksni mešanici makromolekul. V imunologiji se določena makromolekula, na katero se veže protitelo, imenuje antigen, območje na antigenu, na katerega se veže protitelo, pa se imenuje epitop. V nekaterih primerih se pri imunološkem testu lahko uporabi antigen za odkrivanje prisotnosti protiteles, ki prepoznajo ta antigen, v raztopini. Z drugimi besedami, v nekaterih imunoloških testih je analit lahko protitelo in ne antigen. Poleg vezave protitelesa na njegov antigen je druga ključna značilnost vseh imunoloških testov način ustvarjanja merljivega signala kot odziva na vezavo. Večina, čeprav ne vsi, imunoloških testov vključuje kemično vezavo protiteles ali antigenov z neko vrsto zaznavne oznake. V sodobnih imunoloških testih obstaja veliko število oznak, ki omogočajo zaznavanje na različne načine. Mnoge označbe so zaznavne, ker oddajajo sevanje, povzročajo barvno spremembo v raztopini, fluorescirajo pod svetlobo ali jih je mogoče spodbuditi k oddajanju svetlobe. == Zgodovina == Za razvoj prvih imunoloških testov v 50. letih 20. stoletja sta zaslužna Rosalyn Sussman Yalow in Solomon Berson. Yalow je leta 1977 za svoje delo na področju imunoloških testov prejela Nobelovo nagrado in postala druga Američanka, ki je prejela to nagrado. Izvajanje imunoloških testov je postalo precej enostavnejše in bolj priljubljeno, ko so bile konec 60. let predstavljene tehnike kemične vezave encimov na protitelesa. Leta 1983 je profesor Anthony Campbell z Univerze v Cardiffu radioaktivni jod, ki se je uporabljal v imunoloških testih, nadomestil z akridiniumovim estrom, ki sam oddaja svetlobo: kemiluminiscenco. Ta vrsta imunološkega testa se danes uporablja v približno 100 milijonih kliničnih testov letno po vsem svetu, kar zdravnikom omogoča merjenje širokega spektra beljakovin, patogenov in drugih molekul v krvnih vzorcih. Do leta 2012 je komercialna industrija imunoloških testov ustvarila 17 milijard in se je predvidevalo, da bo imela perspektive počasne letne rasti v razponu od 2 do 3 odstotkov. == Oznake == Imunološki testi uporabljajo različne oznake, ki omogočajo odkrivanje protiteles in antigenov. Oznake so običajno kemično vezane ali konjugirane z želenim protitelesom ali antigenom. === Enzimi === Ena izmed najbolj priljubljenih označevalnih snovi v imunoloških testih so verjetno encimi. Imunološki testi, ki uporabljajo encime, se imenujejo encimski imunološki testi (EIA), med katerimi sta najpogostejši vrsti encimsko vezani imunski test (ELISA) in tehnika imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT). Encimi, ki se uporabljajo v testih ELISA, vključujejo hrenovo peroksidazo (HRP), alkalno fosfatazo (AP) ali glukozo oksidazo. Ti encimi pogosto omogočajo detekcijo, ker v prisotnosti določenih reagentov povzročijo opazno barvno spremembo. V nekaterih primerih so ti encimi izpostavljeni reagentom, ki povzročijo, da oddajajo svetlobo ali kemiluminiscenco. Obstaja več vrst testov ELISA: neposredni, posredni, sendvič in kompetitivni. === Radioaktivni izotopi === Radioaktivne izotope je mogoče vključiti v reagente za imunološke teste, s čimer se ustvari radioimunološki test (RIA). Radioaktivnost, ki jo oddajajo vezani kompleksi protiteles-antigenov, je mogoče z običajnimi metodami zlahka zaznati. RIA-ji so bili med prvimi razvitimi imunološkimi testi, vendar so izgubili priljubljenost predvsem zaradi težavnosti in potencialnih nevarnosti, povezanih z delom z radioaktivnostjo. === DNA-poročevalci === Novejši pristop k imunološkim testom vključuje kombinacijo kvantitativne polimerazne verižne reakcije v realnem času (RT qPCR) in tradicionalnih imunoloških tehnik. Ta metoda se imenuje imunokvantitativna PCR v realnem času (iqPCR), pri čemer se v teh testih kot označevalec uporablja DNA-sonda. Drug pristop, ki uporablja DNA-poročevalce, je platforma za multipleksni imunološki test NULISA, ki je bila zasnovana za odkrivanje beljakovin na ravneh pod pg/mL (fg/mL). Tehnologija izkorišča mehanizem zaporednega zajemanja in sproščanja imunokompleksov v kombinaciji z odčitavanjem z sekvenciranjem nove generacije. Glede na raziskavo, objavljeno v reviji »Nature Communications«, je platforma zmožna multipleksiranja od enega cilja do več sto ciljev v enem samem vzorcu. === Fluorogeni markerji === Fluorogeni markerji, kot je fikoeritrin, se uporabljajo v številnih sodobnih imunoloških testih. === Elektrokemiluminiscenčne oznake === Nekatere oznake delujejo na principu elektrokemiluminiscence (ECL), pri kateri oznaka v odzivu na električni tok oddaja zaznavno svetlobo. === Imunološki testi brez označevalcev === Čeprav se v imunoloških testih običajno uporablja kakšna vrsta označevalca, obstajajo določene vrste testov, ki ne temeljijo na označevalcih, temveč uporabljajo metode detekcije, ki ne zahtevajo modifikacije ali označevanja sestavin testa. Površinska plazmonska resonanca je primer tehnike, s katero je mogoče zaznati vezavo med neoznačenim protitelesom in antigeni. == Klasifikacije in formati == Imunološke analize se lahko izvajajo v številnih različnih oblikah. Na splošno spada imunološka analiza v eno od več kategorij, odvisno od načina izvedbe. === Kompetitivne, homogene imunološke analize === V kompetitivni, homogeni imunološki analizi neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Nato se izmeri količina označenega, nevezanega analita. Teoretično velja, da več analita je v vzorcu, več označenega analita se izpodriva in nato izmeri; zato je količina označenega, nevezanega analita sorazmerna s količino analita v vzorcu. * Pri ‚‘'imunološkem testu s fluorescenčno polarizacijo (FPIA)‚‘' se po inkubaciji izmeri signal fluorescenčne polarizacije, ne da bi se ločevale vezane in proste oznake. V vzorec se dodajo molekule prostega označenega analita, katerih Brownovo gibanje se razlikuje, ko so vezane na veliko protitelo (Ab), v primerjavi s prostim gibanjem v raztopini. Analit tekmuje za vezavo na Ab, in če se označeni analit veže na Ab, se ustvari signal. Intenzivnost signala je obratno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'tehniki imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT)‚‘', molekule prostega analita, označene z encimom (npr. encimom glukozo-6-fosfat dehidrogenazo), tekmujejo z analitom, ki se testira. Aktivni encim reducira NAD (brez signala) v NADH (ki absorbira pri 340 nm), zato se absorbanca meri pri 340 nm. Ko se označeni analit veže na protitelo, encim postane neaktiven, signal pa ustvari prosto označevalno snov. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'luminescentnem imunološkem testu s kanalizacijo kisika (LOCI)‚‘' se v mikrokapljicah, vezanih na analit, tvorijo vrste singletnega kisika; ko se analit veže na ustrezno molekulo protitelesa, vezano na drugo vrsto mikrokapljice, analit reagira s singletnim kisikom in ustvarja kemiluminiscenčne signale, sorazmerne s koncentracijo kompleksa analit-protiteleso. * Pri ‚‘'kinetični interakciji mikrodelcev v raztopini (KIMS)‚‘' in ‚‘'turbidimetričnem inhibicijskem imunološkem testu s povečanim delčkom (PETINIA)‚‘' se prosti protitelesa vežejo na konjugate mikrodelcev z zdravilom in tvorijo agregate, ki v odsotnosti analita absorbirajo v vidnem spektru. V prisotnosti analita se protitelesa vežejo na prosti analit, s čimer preprečijo agregacijo mikrodelcev in povzročijo zmanjšanje absorbance. Signal je obratno sorazmeren s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'kloniranem encimskem donorskem imunološkem testu (CEDIA)‚‘' se z genskim inženirstvom encim (npr. beta-galaktozidaza) razdeli na dva neaktivna fragmenta: majhen encimski donor (ED), konjugiran z analogom zdravila, in večji encimski akceptor (EA). Ko se oba fragmenta povežeta, celoten encim pretvori substrat v razcepljen obarvan produkt. Če so v raztopini prisotne molekule analita zdravila, tekmujejo z zdravilom, označenim z ED, za omejeno število vezavnih mest protiteles. Prosti analog zdravila, označen z ED, se veže na EA in ustvari kolorimetrični signal, ki je neposredno sorazmeren s količino analita. === Konkurenčni, heterogeni imunski testi === Tako kot pri konkurenčnem, homogenem imunskem testu neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Pri heterogenih testih se označeni, nevezani analit loči ali izpere, preostali označeni, vezani analit pa se izmeri. === Enomestni, nekonkurenčni imunski testi === Ob mešanju vzorca z označenimi protitelesi se ciljni analit veže na označena protitelesa. Nevezana, označena protitelesa se izperejo, vezana, označena protitelesa pa se izmerijo. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s količino analita v vzorcu. === Dvomestni, nekonkurenčni imunski testi === Analit v neznanem vzorcu se veže na mesto protitelesa, nato pa se na analit veže označeno protitelo. Nato se izmeri količina označenega protitelesa na tem mestu. Ta bo neposredno sorazmerna s koncentracijo analita, saj se označeno protitelo ne bo vezalo, če analit v neznanem vzorcu ni prisoten. Ta vrsta imunološkega testa je znana tudi kot »sendvič« test, saj je analit »vstavljen« med dve protitelesni mesti. == Primeri == === Klinični testi === Številni medicinski testi so imunološki testi, ki se v tem kontekstu imenujejo imunodiagnostika. Mnogi domači testi za ugotavljanje nosečnosti so imunološki testi, ki zaznavajo marker nosečnosti, človeški horionski gonadotropin (hCG). Natančneje, gre za kvalitativne teste, ki z uporabo sistema lateralnega pretoka ugotavljajo, ali je hCG prisoten. Hitri test na antigen COVID-19 je prav tako kvalitativen test z lateralnim pretokom. Hitri test na antigen COVID-19 je prav tako kvalitativni test z lateralnim tokom. Drugi klinični imunološki testi so kvantitativni; merijo količine. Imunološki testi lahko merijo ravni CK-MB za oceno srčnih bolezni, insulina za oceno hipoglikemije, prostatsko-specifičnega antigena za odkrivanje raka prostate, nekateri pa se uporabljajo tudi za odkrivanje in/ali kvantitativno merjenje nekaterih farmacevtskih spojin (za več podrobnosti glej tehniko imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem). Tudi testiranje na droge se začne s hitrim kvalitativnim imunološkim testom. === Analiza za preprečevanje dopinga v športu === Imunološki testi se uporabljajo v športnih laboratorijih za preprečevanje dopinga za testiranje krvnih vzorcev športnikov na prisotnost prepovedanega rekombinantnega človeškega rastnega hormona (rhGH, rGH, hGH, GH). ==Raziskave== ===Fotoakustični imunski test=== Fotoakustični imunski test meri nizkofrekvenčne akustične signale, ki jih ustvarjajo kovinske nanodelčne oznake. Ko jih osvetli modulirana svetloba na valovni dolžini plazmonske resonance, nanodelci ustvarijo močan akustični signal, ki ga je mogoče izmeriti z mikrofonom. Fotoakustični imunski test se lahko uporabi pri testih z bočnim tokom, ki uporabljajo koloidne nanodelce. == Reference == * Engvall E, Perlman P. »Enzyme-linked immunosorbent assay (ELISA). Quantitative assay of immunoglobulin G«, ''Immunochemistry'', 1971 Sep;8(9):871-4 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=5135623 PMID:&nbsp;5135623] * Goldsby, R.A., Kindt, T.J., Osborne, B.A. & Kuby, J. Enzyme-Linked Immunosorbent Assay. In: Immunology, 5th ed.(2003), pp. 148-150. W. H. Freeman, New York. == Zunanje povezave == {{commonscat|Immunologic tests}} * [http://www.immunospot.eu/elisa-animation.html Animacija ELISA testa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614091640/http://www.elispot-analyzers.de/english/elisa-animation.html |date=2011-06-14 }} * [http://www.sumanasinc.com/webcontent/anisamples/molecularbiology/ELISA.html Animirana primerjava posredne in neposredne ELISE] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biokemijske metode]] [[Kategorija:Imunologija]] ajsj49he4i0w43pwqqp89q3g7x9gxus 6768826 6768821 2026-10-23T10:20:36Z Saafeg 267669 /* Klinični testi */ 6768826 wikitext text/x-wiki '''Imunski test''' ali '''imunoanaliza''' je [[Biokemija|biokemični]] test, ki meri prisotnost ali koncentracijo [[Makromolekula|makromolekule]] ali majhne molekule v raztopini z uporabo [[Protitelo|protitelesa]] (običajno) ali [[Antigen|antigena]] (včasih). Molekula, ki jo zazna imunski test, se pogosto imenuje "analit" in je v mnogih primerih [[beljakovina]], čeprav so to lahko tudi druge vrste molekul različnih velikosti in tipov, če so razvita ustrezna protitelesa, ki imajo zahtevane lastnosti za test. Analit v bioloških tekočinah, kot sta [[krvni serum]] ali [[urin]], se v medicinske in raziskovalne namene pogosto meri z imunoanalizami. Imunoanalize so na voljo v številnih različnih oblikah in različicah. Imunoanalize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se [[Reagent|reagenti]] dodajajo in izpirajo ali ločujejo na različnih točkah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločitvene imunoanalize ali heterogene imunoanalize. Nekatere imunoanalize se lahko izvedejo preprosto z mešanjem reagentov in vzorca ter fizikalno meritvijo. Takšne analize se imenujejo homogene imunoanalize ali redkeje imunoanalize brez ločevanja. Pri imunoanalizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, koncentracija tega analita pa je na splošno znana. Primerjava odziva preskusa na pravi vzorec z odzivom preskusa, ki ga dajejo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala glede na prisotnost ali koncentracijo analita v vzorcu. Imunološke analize so na voljo v številnih različnih oblikah in variantah. Imunološke analize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se reagenti dodajajo, izpirajo ali ločujejo v različnih fazah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločevalne imunološke analize ali heterogene imunološke analize. Nekatere imunološke analize je mogoče izvesti preprosto z mešanjem reagentov in vzorcev ter izvedbo fizikalne meritve. Takšne analize se imenujejo homogene imunološke analize ali, manj pogosto, imunološke analize brez ločevanja. Pri imunoloških analizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, pri čemer je koncentracija tega analita na splošno znana. Primerjava odziva testa na dejanski vzorec z odzivom testa, ki ga povzročijo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala v smislu prisotnosti ali koncentracije analita v vzorcu. == Načelo == Imunološki testi temeljijo na sposobnosti protitelesa, da prepozna in se veže na specifično makromolekulo v morebitni kompleksni mešanici makromolekul. V imunologiji se določena makromolekula, na katero se veže protitelo, imenuje antigen, območje na antigenu, na katerega se veže protitelo, pa se imenuje epitop. V nekaterih primerih se pri imunološkem testu lahko uporabi antigen za odkrivanje prisotnosti protiteles, ki prepoznajo ta antigen, v raztopini. Z drugimi besedami, v nekaterih imunoloških testih je analit lahko protitelo in ne antigen. Poleg vezave protitelesa na njegov antigen je druga ključna značilnost vseh imunoloških testov način ustvarjanja merljivega signala kot odziva na vezavo. Večina, čeprav ne vsi, imunoloških testov vključuje kemično vezavo protiteles ali antigenov z neko vrsto zaznavne oznake. V sodobnih imunoloških testih obstaja veliko število oznak, ki omogočajo zaznavanje na različne načine. Mnoge označbe so zaznavne, ker oddajajo sevanje, povzročajo barvno spremembo v raztopini, fluorescirajo pod svetlobo ali jih je mogoče spodbuditi k oddajanju svetlobe. == Zgodovina == Za razvoj prvih imunoloških testov v 50. letih 20. stoletja sta zaslužna Rosalyn Sussman Yalow in Solomon Berson. Yalow je leta 1977 za svoje delo na področju imunoloških testov prejela Nobelovo nagrado in postala druga Američanka, ki je prejela to nagrado. Izvajanje imunoloških testov je postalo precej enostavnejše in bolj priljubljeno, ko so bile konec 60. let predstavljene tehnike kemične vezave encimov na protitelesa. Leta 1983 je profesor Anthony Campbell z Univerze v Cardiffu radioaktivni jod, ki se je uporabljal v imunoloških testih, nadomestil z akridiniumovim estrom, ki sam oddaja svetlobo: kemiluminiscenco. Ta vrsta imunološkega testa se danes uporablja v približno 100 milijonih kliničnih testov letno po vsem svetu, kar zdravnikom omogoča merjenje širokega spektra beljakovin, patogenov in drugih molekul v krvnih vzorcih. Do leta 2012 je komercialna industrija imunoloških testov ustvarila 17 milijard in se je predvidevalo, da bo imela perspektive počasne letne rasti v razponu od 2 do 3 odstotkov. == Oznake == Imunološki testi uporabljajo različne oznake, ki omogočajo odkrivanje protiteles in antigenov. Oznake so običajno kemično vezane ali konjugirane z želenim protitelesom ali antigenom. === Enzimi === Ena izmed najbolj priljubljenih označevalnih snovi v imunoloških testih so verjetno encimi. Imunološki testi, ki uporabljajo encime, se imenujejo encimski imunološki testi (EIA), med katerimi sta najpogostejši vrsti encimsko vezani imunski test (ELISA) in tehnika imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT). Encimi, ki se uporabljajo v testih ELISA, vključujejo hrenovo peroksidazo (HRP), alkalno fosfatazo (AP) ali glukozo oksidazo. Ti encimi pogosto omogočajo detekcijo, ker v prisotnosti določenih reagentov povzročijo opazno barvno spremembo. V nekaterih primerih so ti encimi izpostavljeni reagentom, ki povzročijo, da oddajajo svetlobo ali kemiluminiscenco. Obstaja več vrst testov ELISA: neposredni, posredni, sendvič in kompetitivni. === Radioaktivni izotopi === Radioaktivne izotope je mogoče vključiti v reagente za imunološke teste, s čimer se ustvari radioimunološki test (RIA). Radioaktivnost, ki jo oddajajo vezani kompleksi protiteles-antigenov, je mogoče z običajnimi metodami zlahka zaznati. RIA-ji so bili med prvimi razvitimi imunološkimi testi, vendar so izgubili priljubljenost predvsem zaradi težavnosti in potencialnih nevarnosti, povezanih z delom z radioaktivnostjo. === DNA-poročevalci === Novejši pristop k imunološkim testom vključuje kombinacijo kvantitativne polimerazne verižne reakcije v realnem času (RT qPCR) in tradicionalnih imunoloških tehnik. Ta metoda se imenuje imunokvantitativna PCR v realnem času (iqPCR), pri čemer se v teh testih kot označevalec uporablja DNA-sonda. Drug pristop, ki uporablja DNA-poročevalce, je platforma za multipleksni imunološki test NULISA, ki je bila zasnovana za odkrivanje beljakovin na ravneh pod pg/mL (fg/mL). Tehnologija izkorišča mehanizem zaporednega zajemanja in sproščanja imunokompleksov v kombinaciji z odčitavanjem z sekvenciranjem nove generacije. Glede na raziskavo, objavljeno v reviji »Nature Communications«, je platforma zmožna multipleksiranja od enega cilja do več sto ciljev v enem samem vzorcu. === Fluorogeni markerji === Fluorogeni markerji, kot je fikoeritrin, se uporabljajo v številnih sodobnih imunoloških testih. === Elektrokemiluminiscenčne oznake === Nekatere oznake delujejo na principu elektrokemiluminiscence (ECL), pri kateri oznaka v odzivu na električni tok oddaja zaznavno svetlobo. === Imunološki testi brez označevalcev === Čeprav se v imunoloških testih običajno uporablja kakšna vrsta označevalca, obstajajo določene vrste testov, ki ne temeljijo na označevalcih, temveč uporabljajo metode detekcije, ki ne zahtevajo modifikacije ali označevanja sestavin testa. Površinska plazmonska resonanca je primer tehnike, s katero je mogoče zaznati vezavo med neoznačenim protitelesom in antigeni. == Klasifikacije in formati == Imunološke analize se lahko izvajajo v številnih različnih oblikah. Na splošno spada imunološka analiza v eno od več kategorij, odvisno od načina izvedbe. === Kompetitivne, homogene imunološke analize === V kompetitivni, homogeni imunološki analizi neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Nato se izmeri količina označenega, nevezanega analita. Teoretično velja, da več analita je v vzorcu, več označenega analita se izpodriva in nato izmeri; zato je količina označenega, nevezanega analita sorazmerna s količino analita v vzorcu. * Pri ‚‘'imunološkem testu s fluorescenčno polarizacijo (FPIA)‚‘' se po inkubaciji izmeri signal fluorescenčne polarizacije, ne da bi se ločevale vezane in proste oznake. V vzorec se dodajo molekule prostega označenega analita, katerih Brownovo gibanje se razlikuje, ko so vezane na veliko protitelo (Ab), v primerjavi s prostim gibanjem v raztopini. Analit tekmuje za vezavo na Ab, in če se označeni analit veže na Ab, se ustvari signal. Intenzivnost signala je obratno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'tehniki imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT)‚‘', molekule prostega analita, označene z encimom (npr. encimom glukozo-6-fosfat dehidrogenazo), tekmujejo z analitom, ki se testira. Aktivni encim reducira NAD (brez signala) v NADH (ki absorbira pri 340 nm), zato se absorbanca meri pri 340 nm. Ko se označeni analit veže na protitelo, encim postane neaktiven, signal pa ustvari prosto označevalno snov. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'luminescentnem imunološkem testu s kanalizacijo kisika (LOCI)‚‘' se v mikrokapljicah, vezanih na analit, tvorijo vrste singletnega kisika; ko se analit veže na ustrezno molekulo protitelesa, vezano na drugo vrsto mikrokapljice, analit reagira s singletnim kisikom in ustvarja kemiluminiscenčne signale, sorazmerne s koncentracijo kompleksa analit-protiteleso. * Pri ‚‘'kinetični interakciji mikrodelcev v raztopini (KIMS)‚‘' in ‚‘'turbidimetričnem inhibicijskem imunološkem testu s povečanim delčkom (PETINIA)‚‘' se prosti protitelesa vežejo na konjugate mikrodelcev z zdravilom in tvorijo agregate, ki v odsotnosti analita absorbirajo v vidnem spektru. V prisotnosti analita se protitelesa vežejo na prosti analit, s čimer preprečijo agregacijo mikrodelcev in povzročijo zmanjšanje absorbance. Signal je obratno sorazmeren s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'kloniranem encimskem donorskem imunološkem testu (CEDIA)‚‘' se z genskim inženirstvom encim (npr. beta-galaktozidaza) razdeli na dva neaktivna fragmenta: majhen encimski donor (ED), konjugiran z analogom zdravila, in večji encimski akceptor (EA). Ko se oba fragmenta povežeta, celoten encim pretvori substrat v razcepljen obarvan produkt. Če so v raztopini prisotne molekule analita zdravila, tekmujejo z zdravilom, označenim z ED, za omejeno število vezavnih mest protiteles. Prosti analog zdravila, označen z ED, se veže na EA in ustvari kolorimetrični signal, ki je neposredno sorazmeren s količino analita. === Konkurenčni, heterogeni imunski testi === Tako kot pri konkurenčnem, homogenem imunskem testu neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Pri heterogenih testih se označeni, nevezani analit loči ali izpere, preostali označeni, vezani analit pa se izmeri. === Enomestni, nekonkurenčni imunski testi === Ob mešanju vzorca z označenimi protitelesi se ciljni analit veže na označena protitelesa. Nevezana, označena protitelesa se izperejo, vezana, označena protitelesa pa se izmerijo. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s količino analita v vzorcu. === Dvomestni, nekonkurenčni imunski testi === Analit v neznanem vzorcu se veže na mesto protitelesa, nato pa se na analit veže označeno protitelo. Nato se izmeri količina označenega protitelesa na tem mestu. Ta bo neposredno sorazmerna s koncentracijo analita, saj se označeno protitelo ne bo vezalo, če analit v neznanem vzorcu ni prisoten. Ta vrsta imunološkega testa je znana tudi kot »sendvič« test, saj je analit »vstavljen« med dve protitelesni mesti. == Primeri == === Klinični testi === Številni medicinski testi so imunološki testi, ki se v tem kontekstu imenujejo imunodiagnostika. Mnogi domači testi za ugotavljanje nosečnosti so imunološki testi, ki zaznavajo marker nosečnosti, človeški horionski gonadotropin (hCG). Natančneje, gre za kvalitativne teste, ki z uporabo sistema lateralnega pretoka ugotavljajo, ali je hCG prisoten. Hitri test na antigen COVID-19 je prav tako kvalitativen test z lateralnim pretokom. Drugi klinični imunološki testi so kvantitativni; merijo količine. Imunološki testi lahko merijo ravni CK-MB za oceno srčnih bolezni, insulina za oceno hipoglikemije, prostatsko-specifičnega antigena za odkrivanje raka prostate, nekateri pa se uporabljajo tudi za odkrivanje in/ali kvantitativno merjenje nekaterih farmacevtskih spojin (za več podrobnosti glej tehniko imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem). Tudi testiranje na droge se začne s hitrim kvalitativnim imunološkim testom. === Analiza za preprečevanje dopinga v športu === Imunološki testi se uporabljajo v športnih laboratorijih za preprečevanje dopinga za testiranje krvnih vzorcev športnikov na prisotnost prepovedanega rekombinantnega človeškega rastnega hormona (rhGH, rGH, hGH, GH). ==Raziskave== ===Fotoakustični imunski test=== Fotoakustični imunski test meri nizkofrekvenčne akustične signale, ki jih ustvarjajo kovinske nanodelčne oznake. Ko jih osvetli modulirana svetloba na valovni dolžini plazmonske resonance, nanodelci ustvarijo močan akustični signal, ki ga je mogoče izmeriti z mikrofonom. Fotoakustični imunski test se lahko uporabi pri testih z bočnim tokom, ki uporabljajo koloidne nanodelce. == Reference == * Engvall E, Perlman P. »Enzyme-linked immunosorbent assay (ELISA). Quantitative assay of immunoglobulin G«, ''Immunochemistry'', 1971 Sep;8(9):871-4 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=5135623 PMID:&nbsp;5135623] * Goldsby, R.A., Kindt, T.J., Osborne, B.A. & Kuby, J. Enzyme-Linked Immunosorbent Assay. In: Immunology, 5th ed.(2003), pp. 148-150. W. H. Freeman, New York. == Zunanje povezave == {{commonscat|Immunologic tests}} * [http://www.immunospot.eu/elisa-animation.html Animacija ELISA testa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614091640/http://www.elispot-analyzers.de/english/elisa-animation.html |date=2011-06-14 }} * [http://www.sumanasinc.com/webcontent/anisamples/molecularbiology/ELISA.html Animirana primerjava posredne in neposredne ELISE] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biokemijske metode]] [[Kategorija:Imunologija]] ftbnfa86w4vzdf3sp3g3zzz3kufwd3b 6768833 6768826 2026-10-23T10:30:54Z TadejM 738 dodano infopolje 6768833 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical intervention | name = Immunoassay | image = Immunoassay.svg| caption = Ilustracija osnovnih sestavin imunskega testa, ki vključuje analit (zeleno), protitelo (črno) in zaznavno oznako (rumeno)| ICD10 = | ICD9 = | MeshID = D007118 | other_codes = | }} '''Imunski test''' ali '''imunoanaliza''' je [[Biokemija|biokemični]] test, ki meri prisotnost ali koncentracijo [[Makromolekula|makromolekule]] ali majhne molekule v raztopini z uporabo [[Protitelo|protitelesa]] (običajno) ali [[Antigen|antigena]] (včasih). Molekula, ki jo zazna imunski test, se pogosto imenuje "analit" in je v mnogih primerih [[beljakovina]], čeprav so to lahko tudi druge vrste molekul različnih velikosti in tipov, če so razvita ustrezna protitelesa, ki imajo zahtevane lastnosti za test. Analit v bioloških tekočinah, kot sta [[krvni serum]] ali [[urin]], se v medicinske in raziskovalne namene pogosto meri z imunoanalizami. Imunoanalize so na voljo v številnih različnih oblikah in različicah. Imunoanalize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se [[Reagent|reagenti]] dodajajo in izpirajo ali ločujejo na različnih točkah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločitvene imunoanalize ali heterogene imunoanalize. Nekatere imunoanalize se lahko izvedejo preprosto z mešanjem reagentov in vzorca ter fizikalno meritvijo. Takšne analize se imenujejo homogene imunoanalize ali redkeje imunoanalize brez ločevanja. Pri imunoanalizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, koncentracija tega analita pa je na splošno znana. Primerjava odziva preskusa na pravi vzorec z odzivom preskusa, ki ga dajejo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala glede na prisotnost ali koncentracijo analita v vzorcu. Imunološke analize so na voljo v številnih različnih oblikah in variantah. Imunološke analize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se reagenti dodajajo, izpirajo ali ločujejo v različnih fazah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločevalne imunološke analize ali heterogene imunološke analize. Nekatere imunološke analize je mogoče izvesti preprosto z mešanjem reagentov in vzorcev ter izvedbo fizikalne meritve. Takšne analize se imenujejo homogene imunološke analize ali, manj pogosto, imunološke analize brez ločevanja. Pri imunoloških analizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, pri čemer je koncentracija tega analita na splošno znana. Primerjava odziva testa na dejanski vzorec z odzivom testa, ki ga povzročijo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala v smislu prisotnosti ali koncentracije analita v vzorcu. == Načelo == Imunološki testi temeljijo na sposobnosti protitelesa, da prepozna in se veže na specifično makromolekulo v morebitni kompleksni mešanici makromolekul. V imunologiji se določena makromolekula, na katero se veže protitelo, imenuje antigen, območje na antigenu, na katerega se veže protitelo, pa se imenuje epitop. V nekaterih primerih se pri imunološkem testu lahko uporabi antigen za odkrivanje prisotnosti protiteles, ki prepoznajo ta antigen, v raztopini. Z drugimi besedami, v nekaterih imunoloških testih je analit lahko protitelo in ne antigen. Poleg vezave protitelesa na njegov antigen je druga ključna značilnost vseh imunoloških testov način ustvarjanja merljivega signala kot odziva na vezavo. Večina, čeprav ne vsi, imunoloških testov vključuje kemično vezavo protiteles ali antigenov z neko vrsto zaznavne oznake. V sodobnih imunoloških testih obstaja veliko število oznak, ki omogočajo zaznavanje na različne načine. Mnoge označbe so zaznavne, ker oddajajo sevanje, povzročajo barvno spremembo v raztopini, fluorescirajo pod svetlobo ali jih je mogoče spodbuditi k oddajanju svetlobe. == Zgodovina == Za razvoj prvih imunoloških testov v 50. letih 20. stoletja sta zaslužna Rosalyn Sussman Yalow in Solomon Berson. Yalow je leta 1977 za svoje delo na področju imunoloških testov prejela Nobelovo nagrado in postala druga Američanka, ki je prejela to nagrado. Izvajanje imunoloških testov je postalo precej enostavnejše in bolj priljubljeno, ko so bile konec 60. let predstavljene tehnike kemične vezave encimov na protitelesa. Leta 1983 je profesor Anthony Campbell z Univerze v Cardiffu radioaktivni jod, ki se je uporabljal v imunoloških testih, nadomestil z akridiniumovim estrom, ki sam oddaja svetlobo: kemiluminiscenco. Ta vrsta imunološkega testa se danes uporablja v približno 100 milijonih kliničnih testov letno po vsem svetu, kar zdravnikom omogoča merjenje širokega spektra beljakovin, patogenov in drugih molekul v krvnih vzorcih. Do leta 2012 je komercialna industrija imunoloških testov ustvarila 17 milijard in se je predvidevalo, da bo imela perspektive počasne letne rasti v razponu od 2 do 3 odstotkov. == Oznake == Imunološki testi uporabljajo različne oznake, ki omogočajo odkrivanje protiteles in antigenov. Oznake so običajno kemično vezane ali konjugirane z želenim protitelesom ali antigenom. === Encimi === Ena izmed najbolj priljubljenih označevalnih snovi v imunoloških testih so verjetno encimi. Imunološki testi, ki uporabljajo encime, se imenujejo encimski imunološki testi (EIA), med katerimi sta najpogostejši vrsti encimsko vezani imunski test (ELISA) in tehnika imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT). Encimi, ki se uporabljajo v testih ELISA, vključujejo hrenovo peroksidazo (HRP), alkalno fosfatazo (AP) ali glukozo oksidazo. Ti encimi pogosto omogočajo detekcijo, ker v prisotnosti določenih reagentov povzročijo opazno barvno spremembo. V nekaterih primerih so ti encimi izpostavljeni reagentom, ki povzročijo, da oddajajo svetlobo ali kemiluminiscenco. Obstaja več vrst testov ELISA: neposredni, posredni, sendvič in kompetitivni. === Radioaktivni izotopi === Radioaktivne izotope je mogoče vključiti v reagente za imunološke teste, s čimer se ustvari radioimunološki test (RIA). Radioaktivnost, ki jo oddajajo vezani kompleksi protiteles-antigenov, je mogoče z običajnimi metodami zlahka zaznati. RIA-ji so bili med prvimi razvitimi imunološkimi testi, vendar so izgubili priljubljenost predvsem zaradi težavnosti in potencialnih nevarnosti, povezanih z delom z radioaktivnostjo. === DNA-poročevalci === Novejši pristop k imunološkim testom vključuje kombinacijo kvantitativne polimerazne verižne reakcije v realnem času (RT qPCR) in tradicionalnih imunoloških tehnik. Ta metoda se imenuje imunokvantitativna PCR v realnem času (iqPCR), pri čemer se v teh testih kot označevalec uporablja DNA-sonda. Drug pristop, ki uporablja DNA-poročevalce, je platforma za multipleksni imunološki test NULISA, ki je bila zasnovana za odkrivanje beljakovin na ravneh pod pg/mL (fg/mL). Tehnologija izkorišča mehanizem zaporednega zajemanja in sproščanja imunokompleksov v kombinaciji z odčitavanjem z sekvenciranjem nove generacije. Glede na raziskavo, objavljeno v reviji »Nature Communications«, je platforma zmožna multipleksiranja od enega cilja do več sto ciljev v enem samem vzorcu. === Fluorogeni markerji === Fluorogeni markerji, kot je fikoeritrin, se uporabljajo v številnih sodobnih imunoloških testih. === Elektrokemiluminiscenčne oznake === Nekatere oznake delujejo na principu elektrokemiluminiscence (ECL), pri kateri oznaka v odzivu na električni tok oddaja zaznavno svetlobo. === Imunološki testi brez označevalcev === Čeprav se v imunoloških testih običajno uporablja kakšna vrsta označevalca, obstajajo določene vrste testov, ki ne temeljijo na označevalcih, temveč uporabljajo metode detekcije, ki ne zahtevajo modifikacije ali označevanja sestavin testa. Površinska plazmonska resonanca je primer tehnike, s katero je mogoče zaznati vezavo med neoznačenim protitelesom in antigeni. == Klasifikacije in formati == Imunološke analize se lahko izvajajo v številnih različnih oblikah. Na splošno spada imunološka analiza v eno od več kategorij, odvisno od načina izvedbe. === Kompetitivne, homogene imunološke analize === V kompetitivni, homogeni imunološki analizi neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Nato se izmeri količina označenega, nevezanega analita. Teoretično velja, da več analita je v vzorcu, več označenega analita se izpodriva in nato izmeri; zato je količina označenega, nevezanega analita sorazmerna s količino analita v vzorcu. * Pri ‚‘'imunološkem testu s fluorescenčno polarizacijo (FPIA)‚‘' se po inkubaciji izmeri signal fluorescenčne polarizacije, ne da bi se ločevale vezane in proste oznake. V vzorec se dodajo molekule prostega označenega analita, katerih Brownovo gibanje se razlikuje, ko so vezane na veliko protitelo (Ab), v primerjavi s prostim gibanjem v raztopini. Analit tekmuje za vezavo na Ab, in če se označeni analit veže na Ab, se ustvari signal. Intenzivnost signala je obratno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'tehniki imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT)‚‘', molekule prostega analita, označene z encimom (npr. encimom glukozo-6-fosfat dehidrogenazo), tekmujejo z analitom, ki se testira. Aktivni encim reducira NAD (brez signala) v NADH (ki absorbira pri 340 nm), zato se absorbanca meri pri 340 nm. Ko se označeni analit veže na protitelo, encim postane neaktiven, signal pa ustvari prosto označevalno snov. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'luminescentnem imunološkem testu s kanalizacijo kisika (LOCI)‚‘' se v mikrokapljicah, vezanih na analit, tvorijo vrste singletnega kisika; ko se analit veže na ustrezno molekulo protitelesa, vezano na drugo vrsto mikrokapljice, analit reagira s singletnim kisikom in ustvarja kemiluminiscenčne signale, sorazmerne s koncentracijo kompleksa analit-protiteleso. * Pri ‚‘'kinetični interakciji mikrodelcev v raztopini (KIMS)‚‘' in ‚‘'turbidimetričnem inhibicijskem imunološkem testu s povečanim delčkom (PETINIA)‚‘' se prosti protitelesa vežejo na konjugate mikrodelcev z zdravilom in tvorijo agregate, ki v odsotnosti analita absorbirajo v vidnem spektru. V prisotnosti analita se protitelesa vežejo na prosti analit, s čimer preprečijo agregacijo mikrodelcev in povzročijo zmanjšanje absorbance. Signal je obratno sorazmeren s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'kloniranem encimskem donorskem imunološkem testu (CEDIA)‚‘' se z genskim inženirstvom encim (npr. beta-galaktozidaza) razdeli na dva neaktivna fragmenta: majhen encimski donor (ED), konjugiran z analogom zdravila, in večji encimski akceptor (EA). Ko se oba fragmenta povežeta, celoten encim pretvori substrat v razcepljen obarvan produkt. Če so v raztopini prisotne molekule analita zdravila, tekmujejo z zdravilom, označenim z ED, za omejeno število vezavnih mest protiteles. Prosti analog zdravila, označen z ED, se veže na EA in ustvari kolorimetrični signal, ki je neposredno sorazmeren s količino analita. === Konkurenčni, heterogeni imunski testi === Tako kot pri konkurenčnem, homogenem imunskem testu neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Pri heterogenih testih se označeni, nevezani analit loči ali izpere, preostali označeni, vezani analit pa se izmeri. === Enomestni, nekonkurenčni imunski testi === Ob mešanju vzorca z označenimi protitelesi se ciljni analit veže na označena protitelesa. Nevezana, označena protitelesa se izperejo, vezana, označena protitelesa pa se izmerijo. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s količino analita v vzorcu. === Dvomestni, nekonkurenčni imunski testi === Analit v neznanem vzorcu se veže na mesto protitelesa, nato pa se na analit veže označeno protitelo. Nato se izmeri količina označenega protitelesa na tem mestu. Ta bo neposredno sorazmerna s koncentracijo analita, saj se označeno protitelo ne bo vezalo, če analit v neznanem vzorcu ni prisoten. Ta vrsta imunološkega testa je znana tudi kot »sendvič« test, saj je analit »vstavljen« med dve protitelesni mesti. == Primeri == === Klinični testi === Številni medicinski testi so imunološki testi, ki se v tem kontekstu imenujejo imunodiagnostika. Mnogi domači testi za ugotavljanje nosečnosti so imunološki testi, ki zaznavajo marker nosečnosti, človeški horionski gonadotropin (hCG). Natančneje, gre za kvalitativne teste, ki z uporabo sistema lateralnega pretoka ugotavljajo, ali je hCG prisoten. Hitri test na antigen COVID-19 je prav tako kvalitativen test z lateralnim pretokom. Drugi klinični imunološki testi so kvantitativni; merijo količine. Imunološki testi lahko merijo ravni CK-MB za oceno srčnih bolezni, insulina za oceno hipoglikemije, prostatsko-specifičnega antigena za odkrivanje raka prostate, nekateri pa se uporabljajo tudi za odkrivanje in/ali kvantitativno merjenje nekaterih farmacevtskih spojin (za več podrobnosti glej tehniko imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem). Tudi testiranje na droge se začne s hitrim kvalitativnim imunološkim testom. === Analiza za preprečevanje dopinga v športu === Imunološki testi se uporabljajo v športnih laboratorijih za preprečevanje dopinga za testiranje krvnih vzorcev športnikov na prisotnost prepovedanega rekombinantnega človeškega rastnega hormona (rhGH, rGH, hGH, GH). ==Raziskave== ===Fotoakustični imunski test=== Fotoakustični imunski test meri nizkofrekvenčne akustične signale, ki jih ustvarjajo kovinske nanodelčne oznake. Ko jih osvetli modulirana svetloba na valovni dolžini plazmonske resonance, nanodelci ustvarijo močan akustični signal, ki ga je mogoče izmeriti z mikrofonom. Fotoakustični imunski test se lahko uporabi pri testih z bočnim tokom, ki uporabljajo koloidne nanodelce. == Reference == * Engvall E, Perlman P. »Enzyme-linked immunosorbent assay (ELISA). Quantitative assay of immunoglobulin G«, ''Immunochemistry'', 1971 Sep;8(9):871-4 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=5135623 PMID:&nbsp;5135623] * Goldsby, R.A., Kindt, T.J., Osborne, B.A. & Kuby, J. Enzyme-Linked Immunosorbent Assay. In: Immunology, 5th ed.(2003), pp. 148-150. W. H. Freeman, New York. == Zunanje povezave == {{commonscat|Immunologic tests}} * [http://www.immunospot.eu/elisa-animation.html Animacija ELISA testa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614091640/http://www.elispot-analyzers.de/english/elisa-animation.html |date=2011-06-14 }} * [http://www.sumanasinc.com/webcontent/anisamples/molecularbiology/ELISA.html Animirana primerjava posredne in neposredne ELISE] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biokemijske metode]] [[Kategorija:Imunologija]] 51t9i226iowrv64bmbsvtm5uvbj3y5e 6768834 6768833 2026-10-23T10:57:51Z TadejM 738 {{wikificiraj}} 6768834 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infobox medical intervention | name = Immunoassay | image = Immunoassay.svg| caption = Ilustracija osnovnih sestavin imunskega testa, ki vključuje analit (zeleno), protitelo (črno) in zaznavno oznako (rumeno)| ICD10 = | ICD9 = | MeshID = D007118 | other_codes = | }} '''Imunski test''' ali '''imunoanaliza''' je [[Biokemija|biokemični]] test, ki meri prisotnost ali koncentracijo [[Makromolekula|makromolekule]] ali majhne molekule v raztopini z uporabo [[Protitelo|protitelesa]] (običajno) ali [[Antigen|antigena]] (včasih). Molekula, ki jo zazna imunski test, se pogosto imenuje "analit" in je v mnogih primerih [[beljakovina]], čeprav so to lahko tudi druge vrste molekul različnih velikosti in tipov, če so razvita ustrezna protitelesa, ki imajo zahtevane lastnosti za test. Analit v bioloških tekočinah, kot sta [[krvni serum]] ali [[urin]], se v medicinske in raziskovalne namene pogosto meri z imunoanalizami. Imunoanalize so na voljo v številnih različnih oblikah in različicah. Imunoanalize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se [[Reagent|reagenti]] dodajajo in izpirajo ali ločujejo na različnih točkah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločitvene imunoanalize ali heterogene imunoanalize. Nekatere imunoanalize se lahko izvedejo preprosto z mešanjem reagentov in vzorca ter fizikalno meritvijo. Takšne analize se imenujejo homogene imunoanalize ali redkeje imunoanalize brez ločevanja. Pri imunoanalizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, koncentracija tega analita pa je na splošno znana. Primerjava odziva preskusa na pravi vzorec z odzivom preskusa, ki ga dajejo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala glede na prisotnost ali koncentracijo analita v vzorcu. Imunološke analize so na voljo v številnih različnih oblikah in variantah. Imunološke analize se lahko izvajajo v več korakih, pri čemer se reagenti dodajajo, izpirajo ali ločujejo v različnih fazah analize. Večstopenjske analize se pogosto imenujejo ločevalne imunološke analize ali heterogene imunološke analize. Nekatere imunološke analize je mogoče izvesti preprosto z mešanjem reagentov in vzorcev ter izvedbo fizikalne meritve. Takšne analize se imenujejo homogene imunološke analize ali, manj pogosto, imunološke analize brez ločevanja. Pri imunoloških analizah se pogosto uporablja kalibrator. Kalibratorji so raztopine, za katere je znano, da vsebujejo zadevni analit, pri čemer je koncentracija tega analita na splošno znana. Primerjava odziva testa na dejanski vzorec z odzivom testa, ki ga povzročijo kalibratorji, omogoča interpretacijo jakosti signala v smislu prisotnosti ali koncentracije analita v vzorcu. == Načelo == Imunološki testi temeljijo na sposobnosti protitelesa, da prepozna in se veže na specifično makromolekulo v morebitni kompleksni mešanici makromolekul. V imunologiji se določena makromolekula, na katero se veže protitelo, imenuje antigen, območje na antigenu, na katerega se veže protitelo, pa se imenuje epitop. V nekaterih primerih se pri imunološkem testu lahko uporabi antigen za odkrivanje prisotnosti protiteles, ki prepoznajo ta antigen, v raztopini. Z drugimi besedami, v nekaterih imunoloških testih je analit lahko protitelo in ne antigen. Poleg vezave protitelesa na njegov antigen je druga ključna značilnost vseh imunoloških testov način ustvarjanja merljivega signala kot odziva na vezavo. Večina, čeprav ne vsi, imunoloških testov vključuje kemično vezavo protiteles ali antigenov z neko vrsto zaznavne oznake. V sodobnih imunoloških testih obstaja veliko število oznak, ki omogočajo zaznavanje na različne načine. Mnoge označbe so zaznavne, ker oddajajo sevanje, povzročajo barvno spremembo v raztopini, fluorescirajo pod svetlobo ali jih je mogoče spodbuditi k oddajanju svetlobe. == Zgodovina == Za razvoj prvih imunoloških testov v 50. letih 20. stoletja sta zaslužna Rosalyn Sussman Yalow in Solomon Berson. Yalow je leta 1977 za svoje delo na področju imunoloških testov prejela Nobelovo nagrado in postala druga Američanka, ki je prejela to nagrado. Izvajanje imunoloških testov je postalo precej enostavnejše in bolj priljubljeno, ko so bile konec 60. let predstavljene tehnike kemične vezave encimov na protitelesa. Leta 1983 je profesor Anthony Campbell z Univerze v Cardiffu radioaktivni jod, ki se je uporabljal v imunoloških testih, nadomestil z akridiniumovim estrom, ki sam oddaja svetlobo: kemiluminiscenco. Ta vrsta imunološkega testa se danes uporablja v približno 100 milijonih kliničnih testov letno po vsem svetu, kar zdravnikom omogoča merjenje širokega spektra beljakovin, patogenov in drugih molekul v krvnih vzorcih. Do leta 2012 je komercialna industrija imunoloških testov ustvarila 17 milijard in se je predvidevalo, da bo imela perspektive počasne letne rasti v razponu od 2 do 3 odstotkov. == Oznake == Imunološki testi uporabljajo različne oznake, ki omogočajo odkrivanje protiteles in antigenov. Oznake so običajno kemično vezane ali konjugirane z želenim protitelesom ali antigenom. === Encimi === Ena izmed najbolj priljubljenih označevalnih snovi v imunoloških testih so verjetno encimi. Imunološki testi, ki uporabljajo encime, se imenujejo encimski imunološki testi (EIA), med katerimi sta najpogostejši vrsti encimsko vezani imunski test (ELISA) in tehnika imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT). Encimi, ki se uporabljajo v testih ELISA, vključujejo hrenovo peroksidazo (HRP), alkalno fosfatazo (AP) ali glukozo oksidazo. Ti encimi pogosto omogočajo detekcijo, ker v prisotnosti določenih reagentov povzročijo opazno barvno spremembo. V nekaterih primerih so ti encimi izpostavljeni reagentom, ki povzročijo, da oddajajo svetlobo ali kemiluminiscenco. Obstaja več vrst testov ELISA: neposredni, posredni, sendvič in kompetitivni. === Radioaktivni izotopi === Radioaktivne izotope je mogoče vključiti v reagente za imunološke teste, s čimer se ustvari radioimunološki test (RIA). Radioaktivnost, ki jo oddajajo vezani kompleksi protiteles-antigenov, je mogoče z običajnimi metodami zlahka zaznati. RIA-ji so bili med prvimi razvitimi imunološkimi testi, vendar so izgubili priljubljenost predvsem zaradi težavnosti in potencialnih nevarnosti, povezanih z delom z radioaktivnostjo. === DNA-poročevalci === Novejši pristop k imunološkim testom vključuje kombinacijo kvantitativne polimerazne verižne reakcije v realnem času (RT qPCR) in tradicionalnih imunoloških tehnik. Ta metoda se imenuje imunokvantitativna PCR v realnem času (iqPCR), pri čemer se v teh testih kot označevalec uporablja DNA-sonda. Drug pristop, ki uporablja DNA-poročevalce, je platforma za multipleksni imunološki test NULISA, ki je bila zasnovana za odkrivanje beljakovin na ravneh pod pg/mL (fg/mL). Tehnologija izkorišča mehanizem zaporednega zajemanja in sproščanja imunokompleksov v kombinaciji z odčitavanjem z sekvenciranjem nove generacije. Glede na raziskavo, objavljeno v reviji »Nature Communications«, je platforma zmožna multipleksiranja od enega cilja do več sto ciljev v enem samem vzorcu. === Fluorogeni markerji === Fluorogeni markerji, kot je fikoeritrin, se uporabljajo v številnih sodobnih imunoloških testih. === Elektrokemiluminiscenčne oznake === Nekatere oznake delujejo na principu elektrokemiluminiscence (ECL), pri kateri oznaka v odzivu na električni tok oddaja zaznavno svetlobo. === Imunološki testi brez označevalcev === Čeprav se v imunoloških testih običajno uporablja kakšna vrsta označevalca, obstajajo določene vrste testov, ki ne temeljijo na označevalcih, temveč uporabljajo metode detekcije, ki ne zahtevajo modifikacije ali označevanja sestavin testa. Površinska plazmonska resonanca je primer tehnike, s katero je mogoče zaznati vezavo med neoznačenim protitelesom in antigeni. == Klasifikacije in formati == Imunološke analize se lahko izvajajo v številnih različnih oblikah. Na splošno spada imunološka analiza v eno od več kategorij, odvisno od načina izvedbe. === Kompetitivne, homogene imunološke analize === V kompetitivni, homogeni imunološki analizi neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Nato se izmeri količina označenega, nevezanega analita. Teoretično velja, da več analita je v vzorcu, več označenega analita se izpodriva in nato izmeri; zato je količina označenega, nevezanega analita sorazmerna s količino analita v vzorcu. * Pri ‚‘'imunološkem testu s fluorescenčno polarizacijo (FPIA)‚‘' se po inkubaciji izmeri signal fluorescenčne polarizacije, ne da bi se ločevale vezane in proste oznake. V vzorec se dodajo molekule prostega označenega analita, katerih Brownovo gibanje se razlikuje, ko so vezane na veliko protitelo (Ab), v primerjavi s prostim gibanjem v raztopini. Analit tekmuje za vezavo na Ab, in če se označeni analit veže na Ab, se ustvari signal. Intenzivnost signala je obratno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'tehniki imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem (EMIT)‚‘', molekule prostega analita, označene z encimom (npr. encimom glukozo-6-fosfat dehidrogenazo), tekmujejo z analitom, ki se testira. Aktivni encim reducira NAD (brez signala) v NADH (ki absorbira pri 340 nm), zato se absorbanca meri pri 340 nm. Ko se označeni analit veže na protitelo, encim postane neaktiven, signal pa ustvari prosto označevalno snov. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'luminescentnem imunološkem testu s kanalizacijo kisika (LOCI)‚‘' se v mikrokapljicah, vezanih na analit, tvorijo vrste singletnega kisika; ko se analit veže na ustrezno molekulo protitelesa, vezano na drugo vrsto mikrokapljice, analit reagira s singletnim kisikom in ustvarja kemiluminiscenčne signale, sorazmerne s koncentracijo kompleksa analit-protiteleso. * Pri ‚‘'kinetični interakciji mikrodelcev v raztopini (KIMS)‚‘' in ‚‘'turbidimetričnem inhibicijskem imunološkem testu s povečanim delčkom (PETINIA)‚‘' se prosti protitelesa vežejo na konjugate mikrodelcev z zdravilom in tvorijo agregate, ki v odsotnosti analita absorbirajo v vidnem spektru. V prisotnosti analita se protitelesa vežejo na prosti analit, s čimer preprečijo agregacijo mikrodelcev in povzročijo zmanjšanje absorbance. Signal je obratno sorazmeren s koncentracijo analita. * Pri ‚‘'kloniranem encimskem donorskem imunološkem testu (CEDIA)‚‘' se z genskim inženirstvom encim (npr. beta-galaktozidaza) razdeli na dva neaktivna fragmenta: majhen encimski donor (ED), konjugiran z analogom zdravila, in večji encimski akceptor (EA). Ko se oba fragmenta povežeta, celoten encim pretvori substrat v razcepljen obarvan produkt. Če so v raztopini prisotne molekule analita zdravila, tekmujejo z zdravilom, označenim z ED, za omejeno število vezavnih mest protiteles. Prosti analog zdravila, označen z ED, se veže na EA in ustvari kolorimetrični signal, ki je neposredno sorazmeren s količino analita. === Konkurenčni, heterogeni imunski testi === Tako kot pri konkurenčnem, homogenem imunskem testu neoznačeni analit v vzorcu tekmuje z označenim analitom za vezavo na protitelo. Pri heterogenih testih se označeni, nevezani analit loči ali izpere, preostali označeni, vezani analit pa se izmeri. === Enomestni, nekonkurenčni imunski testi === Ob mešanju vzorca z označenimi protitelesi se ciljni analit veže na označena protitelesa. Nevezana, označena protitelesa se izperejo, vezana, označena protitelesa pa se izmerijo. Intenzivnost signala je neposredno sorazmerna s količino analita v vzorcu. === Dvomestni, nekonkurenčni imunski testi === Analit v neznanem vzorcu se veže na mesto protitelesa, nato pa se na analit veže označeno protitelo. Nato se izmeri količina označenega protitelesa na tem mestu. Ta bo neposredno sorazmerna s koncentracijo analita, saj se označeno protitelo ne bo vezalo, če analit v neznanem vzorcu ni prisoten. Ta vrsta imunološkega testa je znana tudi kot »sendvič« test, saj je analit »vstavljen« med dve protitelesni mesti. == Primeri == === Klinični testi === Številni medicinski testi so imunološki testi, ki se v tem kontekstu imenujejo imunodiagnostika. Mnogi domači testi za ugotavljanje nosečnosti so imunološki testi, ki zaznavajo marker nosečnosti, človeški horionski gonadotropin (hCG). Natančneje, gre za kvalitativne teste, ki z uporabo sistema lateralnega pretoka ugotavljajo, ali je hCG prisoten. Hitri test na antigen COVID-19 je prav tako kvalitativen test z lateralnim pretokom. Drugi klinični imunološki testi so kvantitativni; merijo količine. Imunološki testi lahko merijo ravni CK-MB za oceno srčnih bolezni, insulina za oceno hipoglikemije, prostatsko-specifičnega antigena za odkrivanje raka prostate, nekateri pa se uporabljajo tudi za odkrivanje in/ali kvantitativno merjenje nekaterih farmacevtskih spojin (za več podrobnosti glej tehniko imunološkega testa z encimskim pomnoževanjem). Tudi testiranje na droge se začne s hitrim kvalitativnim imunološkim testom. === Analiza za preprečevanje dopinga v športu === Imunološki testi se uporabljajo v športnih laboratorijih za preprečevanje dopinga za testiranje krvnih vzorcev športnikov na prisotnost prepovedanega rekombinantnega človeškega rastnega hormona (rhGH, rGH, hGH, GH). ==Raziskave== ===Fotoakustični imunski test=== Fotoakustični imunski test meri nizkofrekvenčne akustične signale, ki jih ustvarjajo kovinske nanodelčne oznake. Ko jih osvetli modulirana svetloba na valovni dolžini plazmonske resonance, nanodelci ustvarijo močan akustični signal, ki ga je mogoče izmeriti z mikrofonom. Fotoakustični imunski test se lahko uporabi pri testih z bočnim tokom, ki uporabljajo koloidne nanodelce. == Reference == * Engvall E, Perlman P. »Enzyme-linked immunosorbent assay (ELISA). Quantitative assay of immunoglobulin G«, ''Immunochemistry'', 1971 Sep;8(9):871-4 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=5135623 PMID:&nbsp;5135623] * Goldsby, R.A., Kindt, T.J., Osborne, B.A. & Kuby, J. Enzyme-Linked Immunosorbent Assay. In: Immunology, 5th ed.(2003), pp. 148-150. W. H. Freeman, New York. == Zunanje povezave == {{commonscat|Immunologic tests}} * [http://www.immunospot.eu/elisa-animation.html Animacija ELISA testa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614091640/http://www.elispot-analyzers.de/english/elisa-animation.html |date=2011-06-14 }} * [http://www.sumanasinc.com/webcontent/anisamples/molecularbiology/ELISA.html Animirana primerjava posredne in neposredne ELISE] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biokemijske metode]] [[Kategorija:Imunologija]] jn0tehifmx8x9c71320q5z4zkypvco0 Splošne volitve v Srbiji 2022 0 512792 6768622 5648986 2026-10-22T17:22:35Z Upwinxp 126544 {{posodobi}} 6768622 wikitext text/x-wiki {{posodobi}} '''Splošne volitve''' v [[Srbija|Srbiji]] leta 2022 bodo [[3. april|3. aprila]] [[2022]]. Na volitvah bodo izvoljeni [[predsednik Srbije]] in poslanci [[Narodna skupščina Republike Srbije|Narodne skupščine]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Izbori 3. aprila|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=09&dd=02&nav_category=11&nav_id=1916460|website=B92.net|accessdate=2022-02-11|language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova.rs: Predsednički, parlamentarni i beogradski izbori 3. aprila|url=https://rs.n1info.com/vesti/nova-rs-predsednicki-parlamentarni-i-beogradski-izbori-3-aprila/|website=N1|date=2021-10-23|accessdate=2022-02-11|language=sr-RS}}</ref> Sprva naj bi bile parlamentarne volitve pred letom 2024, a je sedanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] konec oktobra 2020 napovedal, da bodo volitve razpisane prej.<ref>{{Navedi splet|title=Vučić: Vanredni parlamentarni izbori najkasnije 3. aprila 2022.|url=https://rs.n1info.com/vesti/a662868-Vucic-Vanredni-parlamentarni-izbori-najkasnije-3-aprila-2022/|website=N1|date=2020-10-20|accessdate=2022-02-11|language=sr-RS}}</ref> Poleg splošnih volitev v [[Beograd|Beogradu]] bodo še volitve v mestno skupščino.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:Volitve]] ds4pcs3ugrm4dqpyhjzu4f55tm5uj0l Andižan 0 515560 6768586 6762399 2026-10-22T16:11:57Z PetarM 129205 slika džamije v Infoboxu zamenjana, vsaj komplet je 6768586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Andižan |native_name = Andižon/Андижон |official_name = |settlement_type = Mesto |image_skyline = {{Photomontage | photo1a = Devonaboy Jome Mosque, Andijan, Uzbekistan.jpg | photo2a = Navoi Square (Formerly Bobur Square) - Where 2005 Massacre Took Place - Andijon - Uzbekistan (7544000842).jpg | photo2b = Chapel in Andijan 02.JPG | photo3a = Andijan state university.jpg | photo3c = Last Friday of Ramadan, Andijan.jpg | photo4a = Panorama of Navoi Square (Formerly Bobur Square) - Where 2005 Massacre Took Place - Andijon - Uzbekistan - 01 (7543269364).jpg | photo4c = | size = 280 | spacing = 2 | color = transparent | border = 0 }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_map = |map_caption = |pushpin_map = Uzbekistan |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize = |pushpin_map_caption =Lokacija v Uzbekistanu |subdivision_type = [[Countries of the world|Država]] |subdivision_type1 = [[Regije v Uzbekistanu|Regija]] |subdivision_name = [[File:Flag of Uzbekistan.svg|25px]] [[Uzbekistan]] |subdivision_name1 = [[Regija Andižan]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |established_title = Prvič omenjeno |established_date = 10. stoletje |government_type = |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = 74.3 |area_land_km2 = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of= 2020 |population_footnotes = |population_total = 447,800 |population_urban = |population_metro = |population_density_km2 = auto |timezone = [[Uzbekistan Time|UZT]] |utc_offset = +5 |timezone_DST = not observed |utc_offset_DST = +5 |coordinates = {{koord novi|40|47|N|72|20|E|region:UZ|display=inline,title}} |elevation_footnotes= |elevation_m = 500 |elevation_ft = |postal_code_type = Poštna koda |postal_code = 170100<ref name="SPR">{{navedi splet|title=Andijan|url=http://uz.spr.ru/andizhan-i-andizhanskiy-gorodskoy-okrug/|work=SPR|access-date=3 April 2014|language=ru|archive-date=2017-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170830154920/http://uz.spr.ru/andizhan-i-andizhanskiy-gorodskoy-okrug/|url-status=dead}}</ref> |area_code = +998 74<ref name="SPR"/> |registration_plate = |website = {{URL|www.andijan.uz}} |footnotes = }} '''Andižan''' ({{Jezik-uz|Andijon, Андижон, ئەندىجان}}; {{Jezik-fa|اندیجان|Andijân/Andīǰān}}; {{Jezik-ru|Андижан|Andižan}}) je mesto v [[Uzbekistan|Uzbekistanu]]. Je upravno, gospodarsko in kulturno središče Andižanske regije.<ref name="class">{{Navedi splet|url=https://stat.uz/uploads/docs/soato(mhobt)_2020.xlsx|title=Classification system of territorial units of the Republic of Uzbekistan|language=uz, ru|date=July 2020|publisher=The State Committee of the Republic of Uzbekistan on statistics}}</ref> Andižan je okrajno mesto s površino 74 km2<ref>[http://andijan.uz/towns_districts/andshahar Andijan city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170304114051/http://andijan.uz/towns_districts/andshahar |date=2017-03-04 }}, Andijan region</ref> in je imelo leta 2022 458.400 prebivalcev.<ref name="andstat">{{Navedi splet|url=http://andstat.uz/uz/rasmiy-statistika/demography-2|title=Hududlar bo`yicha shahar va qishloq aholisi soni|trans-title=Urban and rural population by district|publisher=Andijan regional department of statistics|language=uz|type=PDF}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Andižan se nahaja na jugovzhodnem robu [[Ferganska dolina|Ferganske dolina]] blizu meje Uzbekistana s [[Kirgizistan|Kirgizistanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Andijan travel guide|url=https://caravanistan.com/uzbekistan/ferghana-valley/andijan/|accessdate=2021-04-28|website=Caravanistan|language=en-US}}</ref> Andižan je eno najstarejših mest v Ferganski dolini. V nekaterih delih mesta so arheologi našli predmete iz 7. in 8. stoletja. Zgodovinsko gledano je bil Andižan pomembno mesto na [[Svilna cesta|Svilni cesti]]. Mesto je morda najbolj znano kot rojstni kraj [[Babur|Baburja]], ki je po vrsti neuspehov končno uspel postaviti temelje za Mogulsko dinastijo na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]] in postal prvi mogulski cesar. Andižan je postal znan tudi leta 2005, ko so vladne sile odprle ogenj na protestnike, pri čemer so v tako imenovanem Andižanskem pokolu ubili na stotine protestnikov. Andižan se je v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] razvil v pomembno industrijsko mesto. Med industrijskimi izdelki, proizvedeni v mestu, se vključujejo kemikalije, gospodinjski aparati, [[elektronika]], [[Hrana|živila]], [[pohištvo]], [[Plug|plugi]], [[Črpalka|črpalke]], čevlji, rezervni deli za kmetijske stroje, različna inženirska orodja in invalidski vozički. == Zgodovina == === Zgodnja in novejša zgodovina === Andižan je eno najstarejših mest v [[Ferganska dolina|Ferganski dolini]]. V Marhamatu, predmestju Andižana so ruševine Ershija, glavnega mesta države Davan (Parkana), z več kot 70 mesti z bogato in gosto populacijo iz 5.–6. in 6. stoletja pr. n. št. V 5. stoletju n. š. so se turško govoreča plemena preselila v Andižansko regijo in potekal je proces turkizacije avtohtonega prebivalstva. V nekaterih delih mesta so arheologi našli predmete iz 7. in 8. stoletja.<ref name="OʻzME">{{Navedi enciklopedijo|year=2000–2005|title=Andijon|last=Ziyayev|first=Baxtiyor|encyclopedia=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|publisher=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|location=Toshkent|language=uz}}</ref> Zgodovinsko gledano je bil Andižan pomembno mesto na [[Svilna cesta|Svilni cesti]].<ref name="EL">{{Navedi enciklopedijo|year=1988|title=Andijon|encyclopedia=Ensiklopedik lugʻat|publisher=Oʻzbek sovet ensiklopediyasi|location=Toshkent|language=uz|id=5-89890-002-0|pages=42–43|volume=1}}</ref> Mesto je morda najbolj znano kot rojstni kraj, kjer se je leta 1483 rodil [[Babur]], ki je po vrsti neuspehov končno uspel postaviti temelje za Mogulsko dinastijo na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]] in postal prvi mogulski cesar.<ref>{{Navedi časopis|last=Manz|first=Beatrice Forbes|year=1987|title=Central Asian Uprisings in the Nineteenth Century: Ferghana under the Russians|url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1987-07_46_3/page/267|journal=[[Russian Review]]|volume=46|issue=3|pages=267–281|doi=10.2307/130563|jstor=130563}}</ref> V 9. stoletju je po razpadu arabskega kalifata, mesto postalo del države Samanidov in postalo eno glavnih središč doline Fergana. V pisnih virih iz 9. stoletja je postalo znano kot Andukan. V 10. stoletju je bilo del države Karahanid, v 13. stoletju pa so ga zavzeli Mongoli in postalo je del ulusa Čagatai. V 14. stoletju je postal del timuridske države, ko se je v mestu razvijala znanost, umetnost in arhitektura. V začetku 16. stoletja je vstopil v državo Sheibanid (pod imenom Andigan se omenja kot glavno mesto države). Leta 1504 je Sheibani Khan dal Aksi in Andižan šibanidskemu sultanu Janibeku Sultanu. Sredi 16. stoletja je v Aksiju in Andižanu vladal Šibanid Javanmard-Ali-Sultan. V 18. in 19. stoletju je bil Andižan del Kokandskega kanata. Po nastanku Kokandskega kanata v 18. stoletju se je prestolnica preselila iz Andižana v Kokand. Sredi 19. stoletja je [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]] začelo okupirati območje današnje [[Srednja Azija|Srednje Azije]]. Oktobra 1875 so Andižan zasedle čete generala A. Trockega. Januarja 1876 so ga zasedle čete generala M. Skobeleva in postal je del Ruskega cesarstva. Andižan je bil središče in žarišče Andižanske vstaje leta 1898, v kateri so privrženci [[Sufizem|sufijskega]] voditelja Madali Ishana napadli rusko vojašnico v mestu, pri čemer so ubili 22 in ranili 16-20 drugih. V povračilnih ukrepih je bilo 18 udeležencev obešenih in 360 izgnanih.<ref>{{Navedi knjigo|publisher=University of California Press|isbn=0-520-21355-6|pages=[https://archive.org/details/politicsofmuslim0000khal/page/59 59]|last=Khalid|first=Adeeb|authorlink=Adeeb Khalid|title=The Politics of Muslim Cultural Reform: Jadidism in Central Asia|url=https://archive.org/details/politicsofmuslim0000khal|location=Berkeley|series=Comparative studies on Muslim societies|year=1998}}</ref> 16. decembra 1902 je velik del mesta zravnal hud [[Potres|potres,]] ki je uničil do 30.000 domov v regiji in ubil kar 4.500 prebivalcev.<ref name="EL"/><ref>{{Navedi novice|last=Kislov|first=D.|title=Paging through old journals: Evidence of the 1902 Andijan Earthquake|url=http://www.fergananews.com/article.php?id=5232|accessdate=7 April 2014|work=Ferghana|date=13 July 2007|language=ru}}</ref> Po vzpostavitvi [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti v Andižanu leta 1917 je mesto hitro postalo pomembno industrijsko mesto v Uzbekistanski SSR . === Moderna zgodovina === Med sovjetsko razmejitvijo [[Srednja Azija|Srednje Azije]] je bil Andižan ločen od svojega zgodovinskega [[Zaledje|zaledja]], saj je bila [[Ferganska dolina|dolina Fergana]] razdeljena med tri ločene sovjetske republike. Andižan je sam postal del Uzbekistanske SSR . Med [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|drugo svetovno vojno]] je bilo veliko sovjetskih državljanov evakuiranih v Andižan in okoliška mesta. Od [[Judje|judovskih]] beguncev, ki so bežali iz nacistično okupirane Poljske in so jih Sovjeti pregnali v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], so se nekateri od leta 1941 preselili v Andižan. V sovjetskem obdobju je bil Andižan veliko mesto ZSSR, v katerem je delovalo več kot 50 izobraževalnih ustanov (univerze, inštituti, tehnične šole in visoke šole). Glavni del prebivalstva regij Andižan, Fergana, Namangan, Osh, Jalal-Abad in Leninabad je študiral v Andižanu. V mestu je delovalo približno 100 industrijskih podjetij (tovarn in kombinatov). Prebivalstvo Andižana se je povečalo za več kot trikrat in je znašalo tretjino milijona ljudi. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Andižan in okolica postala politično nestabilna. Revščina in porast islamskega fundamentalizma sta povzročila napetosti v regiji. Mesto in regija kot celota sta po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 utrpela hud gospodarski upad. Ponavljajoča se zapora meja je močno škodila lokalnemu gospodarstvu in še poslabšala že tako razširjeno revščino Andižancev. ==== Pokol maja 2005 ==== 13. maja 2005 je uzbekistanska vojska odprla ogenj na množico ljudi, ki so protestirali proti slabim življenjskim razmeram in korumpirani vladi.<ref name="Documenting">{{Navedi splet|last=Beehner|first=Lionel|title=Documenting Andijan|url=http://www.cfr.org/uzbekistan/documenting-andijan/p10984#6|website=Council on Foreign Relations|accessdate=7 April 2014|date=June 26, 2006|archive-date=2017-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170222103639/http://www.cfr.org/uzbekistan/documenting-andijan/p10984#6|url-status=dead}}</ref><ref name="OSCE">{{Navedi splet|title=Preliminary findings on the events in Andijan, Uzbekistan, 13 May 2005|url=http://www.osce.org/odihr/15653?download=true|website=Organisation for Security and Co-operation in Europe|accessdate=7 April 2014|location=Warsaw|date=20 June 2005}}</ref><ref name="Burnashev">{{Navedi časopis|last=Burnashev|first=Rustam|last2=Irina Chernykh|title=Changes in Uzbekistan's military policy after the Andijan Events|journal=China and Eurasia Forum Quarterly|volume=5|issue=I|pages=67–73}}</ref> Ocene mrtvih 13. maja se gibljejo od 187, kar je uradna vladna številka, do nekaj stotin.<ref name="OSCE" /><ref>{{Navedi splet|last=Usmanova|first=Dilya|title=Uzbekistan: Andijan - A policeman's account|url=http://reliefweb.int/report/uzbekistan/uzbekistan-andijan-policemans-account|website=Institute for War and Peace Reporting|accessdate=7 April 2014}}</ref> Prebegli iz SNB je trdil, da je bilo ubitih 1.500 ljudi.<ref name="Donovan">{{Navedi novice|last=Donovan|first=Jeffrey|title=Former Uzbek spy accuses government of massacres, seeks asylum|url=http://www.rferl.org/content/Former_Uzbek_Spy_Seeks_Asylum/1195372.html|accessdate=7 April 2014|work=[[RFE/RL]]|date=1 September 2008}}</ref> Telesa mnogih umrlih naj bi bila po poboju skrita v množičnih grobiščih.<ref>{{Navedi splet|title=The Andijan massacre a year after|url=http://www.jrn.columbia.edu/studentwork/radio/175/2006-05-05/361.asp|website=Columbia Radio News|accessdate=7 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070610015311/http://www.jrn.columbia.edu/studentwork/radio/175/2006-05-05/361.asp|archivedate=10 June 2007|date=10 June 2007}}</ref> Uzbekistanska vlada je sprva izjavila, da je nemire organiziralo Islamsko gibanje Uzbekistana in da so bili protestniki člani Hizb ut-Tahrir.<ref name="HTIDEN">{{Navedi splet|title=Border situation between Uzbekistan, Kyrgyzstan returns to normal|url=http://reliefweb.int/report/uzbekistan/border-situation-between-uzbekistan-kyrgyzstan-returns-normal|website=ReliefWeb|accessdate=7 April 2014|date=26 May 2005}}</ref> Kritiki so trdili, da je bila radikalna islamistična oznaka le izgovor za ohranjanje represivnega režima v državi. Prav tako je sporno, ali so enote streljale neselektivno, da bi preprečile barvno revolucijo, ali so delovale zakonito, da bi zadušile pobeg iz zapora.<ref name="CNN">{{Navedi novice|title=Uzbek troops clash with protesters|url=http://edition.cnn.com/2005/WORLD/asiapcf/05/13/uzbekistan.violence/index.html|accessdate=7 April 2014|work=CNN|date=13 May 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813051541/http://edition.cnn.com/2005/WORLD/asiapcf/05/13/uzbekistan.violence/index.html|archivedate=13 August 2007}}</ref><ref name="RECKLESS">{{Navedi novice|title=Uzbeks say troops shot recklessly at civilians|url=https://www.nytimes.com/2005/05/17/international/asia/17uzbek.html?_r=0|accessdate=7 April 2014|work=The New York Times|date=17 May 2005|last=C. J. Chivers|last2=Ethan Wilensky-Lanford}}</ref><ref name="HREPORT">{{Navedi splet|title=Uzbekistan: 'Bullets were falling like rain'|url=https://www.hrw.org/reports/2005/uzbekistan0605/2.htm#_Toc105632740|website=Human Rights Watch|accessdate=7 April 2014}}</ref><ref name="TOETAG">{{Navedi novice|last=Chivers|first=C. J.|title=Toe tags offer clues to Uzbeks' uprising|url=https://www.nytimes.com/2005/05/23/international/asia/23uzbek.html?ex=1173758400&en=9bcdecf9d255f304&ei=5070|accessdate=7 April 2014|date=23 May 2005}}</ref> Druga teorija je, da je bil spor v resnici medklanovski boj za državno oblast.<ref name="Burnashev"/> Uzbekistanska vlada je sčasoma priznala, da so slabe gospodarske razmere v regiji in nezadovoljstvo ljudi igrali vlogo pri vstaji.<ref name="REAPPRAISES">{{Navedi novice|title=Uzbekistan: Karimov reappraises Andijon|url=http://www.rferl.org/content/article/1072151.html|accessdate=7 April 2014|work=RFE/RL|date=19 October 2006}}</ref>{{Široka slika|Panorama of Navoi Square (Formerly Bobur Square) - Where 2005 Massacre Took Place - Andijon - Uzbekistan - 02 (7543304374).jpg|1000px|Panorama Novega Trga, kjer se je leta 2005 zgodil pokol}} == Geografija == Andižan se nahaja {{Convert|450|m}} nad morsko gladino na jugovzhodnem robu [[Ferganska dolina|doline Fergana]] blizu meje Uzbekistana s [[Kirgizistan|Kirgizistanom]].<ref name="OʻzME"/> Po cesti je {{Convert|22|km}} severovzhodno od Asake in {{Convert|68.6|km}} jugovzhodno od Namangana . <ref>{{Navedi splet|url=https://maps.google.com/maps?ll=40.783333,72.333333&q=loc:40.783333,72.333333&hl=en&t=h&z=12|title=Andijan|publisher=Google Maps|accessdate=8 April 2014}}</ref> Andižonsoy teče vzdolž mesta. === Podnebje === Andižan ima hladno polsušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppenova klimatska klasifikacija]] ''BSk'') s hladnimi zimami in vročimi poletji, zaradi česar je zelo celinska narava, čeprav so zime milejše, kot bi lahko pričakovali za lokacijo v Srednji Aziji. Padavine so na splošno rahle in neredne. Poletja so še posebej suha. Rodovitna tla, obilica toplote in svetlobe, dolgo obdobje brez zmrzali (približno 210 dni na leto) so v prid gojenju toploljubnih poljščin v bližini mesta, predvsem bombaža, murve, citrusov in drugih subtropskih pridelkov. Andižan je obdan z vznožji pogorij [[Pamir|Pamirja]] in [[Tjanšan|Tjanšana]], ki so poleti pokrita s zasneženimi vrhovi, v spodnjem toku pa je zavita v gozdni nasad orehov in iglavcev. Zime so običajno blage in kratke. Vetrovi so šibkejši kot v zahodnih delih doline - povprečno 5 m/s, povprečna letna količina padavin pa je 232 mm na leto. Poletje je razmeroma manj vroče kot v Srednji Aziji. == Demografija == Leta 2022 je imel Andižan 458.500 prebivalcev.<ref name="andstat"/> V mestu je mogoče najti predstavnike številnih etničnih skupin. [[Uzbeki]] so največja etnična skupina, sledijo pa jim Tadžiki.{{Zgodovina populacije|1897|10=275000|16=458500|15=2022|14=373800|13=2010|12=333400|11=2000|9=1985|57000|8=188000|7=1970|6=161000|5=1959|4=105000|1939|17=}} == Gospodarstvo == Andižan je že od 15. stoletja pomembno obrtno in trgovsko središče v [[Ferganska dolina|Ferganski dolini]]. Po priključitvi k Rusiji leta 1876 je gospodarstvo mesta začelo močno rasti. Po povezovanju mesta z Rusijo z železniško progo leta 1889 je bilo v Andižanu zgrajenih več industrijskih obratov.<ref name="OʻzSE">{{Navedi enciklopedijo|editor-last=Moʻminov|editor-first=Ibrohim|date=1971|encyclopedia=Oʻzbek sovet ensiklopediyasi|title=Andijon|language=uz|volume=1|location=Toshkent|pages=359–360}}</ref> V tem času je bilo v mestu ustanovljenih več bolnišnic, lekarn, bank in tiskarn. Po vzpostavitvi [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti konec decembra 1917 sta se tako lahka kot težka industrija močno razvili. Andižan je postal prvo mesto v Uzbekistanu, ki je bilo v celoti oskrbljeno z [[Zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref name="OʻzSE" /> Andižan ostaja pomembno industrijsko mesto v neodvisnem Uzbekistanu. V mestu je 48 velikih industrijskih obratov in približno 3000 malih in srednjih podjetij.<ref name="OʻzME"/> Industrijski izdelki, proizvedeni v mestu, vključujejo kemikalije, gospodinjske aparate, [[Elektronika|elektroniko]], [[Hrana|živila]], [[pohištvo]], [[Plug|pluge]], [[Črpalka|črpalke]], čevlje, rezervne dele za kmetijske stroje, različna inženirska orodja in invalidske vozičke. Andižan je tudi dom več kot 50 mednarodnih podjetij,  pet jih proizvaja rezervne dele za GM Uzbekistan. == Izobraževanje == V mestu Andižan so štiri visokošolske ustanove. Andižanska državna univerza, Andižanski medicinski inštitut, Andižanski inštitut za strojegradnjo in Andižanska podružnica Državna agrarna univerze v Taškentu. Zdravstveni inštitut Andižan je največji izmed štirih. V mestu so tudi štiri visoke šole, en akademski licej, 21 poklicnih šol, 47 srednjih šol, tri glasbene in umetniške šole, devet športnih šol in 86 vrtcev.<ref name="OʻzSE"/> == Pomembni ljudje == * [[Babur]] (1483–1530) - cesar in ustanovitelj [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]] v srednjeveški Indiji<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2000–2005|title=Bobur|encyclopedia=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|publisher=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|location=Toshkent|language=uz}}</ref> * Nodira (1792–1842) - pesnica in državnica<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2000–2005|title=Nodira|last=Qodirova|first=Mahbuba|encyclopedia=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|publisher=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|location=Toshkent|language=uz}}</ref> * Choʻlpon (1897–1938) - vpliven pesnik, dramatik, romanopisec in literarni prevajalec<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2000–2005|title=Choʻlpon|last=Karimov|first=Naim|encyclopedia=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|publisher=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|location=Toshkent|language=uz}}</ref> * Halima Nosirova (1913–2003) - vplivna operna pevka, uzbekistanska ljudska umetnica (1937)<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2000–2005|title=Nosirova Halima|encyclopedia=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|publisher=Oʻzbekiston milliy ensiklopediyasi|location=Toshkent|language=uz}}</ref> * Robert Ilatov (rojen 1971) - [[Izrael|izraelski]] politik in član [[Kneset|Kneseta]] za Yisrael Beiteinu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.knesset.gov.il/mk/eng/mk_eng.asp?mk_individual_id_t=793|title=Ilatov, Robert (Personal Information)|publisher=The Knesset|accessdate=19 September 2015}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta ob svilni poti]] [[Kategorija:Mesta v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] h385eepnd88v9o8mrhgaafla1zh5dwd Denis Trap 0 517436 6768785 6722542 2026-10-23T08:07:29Z ~2026-56585-90 267783 Songs 6768785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Denis Trap|birth_date=|birth_place=|image=|years_active=2019 - danes|Glasbeni slog=Pop|Glasbila=vokal, klavir, orgle|Glasbena založba=Menart Records (2019), Založba Mandarina (2020-)}} '''Denis Trap''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[17. november]] [[2002]], [[Celje]] == Življenjepis == Denis Trap se je rodil 17. novembra leta 2002 v Celju. Obiskoval je Osnovno šolo bratov Letonja v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Paki]], šolanje nadaljeval na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter študiral na [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|Univerzi Alma Mater Europaea]]. Denis prihaja iz [[Skorno pri Šoštanju|Skornega pri Šoštanju]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Pri sedmih letih je v glasbeni šoli [[Velenje]] začel igrati [[klavir]], kjer je tudi zaključil nižjo glasbeno šolo, kasneje pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval, in sicer smer – [[orgle]]. Pevsko se je več let izpopolnjeval pri pevki [[Irena Vrčkovnik|Ireni Vrčkovnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Leta 2019 je v [[Hrastnik|Hrastniku]] s svojim nastopom navdušil žirijo in publiko na glasbenem tekmovanju [[Slovenska nota]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> in si tako priboril zmago, za katero je kot nagrado prejel svojo prvo pesem »''Noč in dan''«, ki jo je napisal [[Alex Volasko]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 2020 je predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom »''100''«<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}</ref>. V svojem glasbenem delovanju tako pred kot tudi po zmagi na že omenjenem festivalu izkušnje pridobival z nastopanjem na različnih prireditvah, razstavah, literarnih večerih<ref>{{Citat|title=Sanjaj, jokaj (Glasbeno-literarni večer)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uSIaLPocELM|date=2023-07-21|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>, dobrodelnih koncertih ter s samostojnimi koncerti<ref>{{Citat|title=Denis Trap - KONCERT OB DNEVU ŽENA (LIVE online koncert)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XPjlfRE2C74|date=2021-03-07|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>. Poleti 2021 je izdal pesem »''Melodija morja''«<ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, ki jo je kot soavtor ustvaril skupaj z Ireno Vrčkovnik, v prazničnem decembru istega leta pa je izdal prvo avtorsko božično pesem »''Božiček prosim''«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Julija 2022 je izdal pesem »''A prima vista''« - na prvi pogled, pod katerega sta se kot avtorja podpisala Leon Oblak ter njegov sin Dino Oblak.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap znova raziskoval Benetke, tokrat romantično|url=https://evrovizija.com/denis-trap-znova-raziskoval-benetke-tokrat-skozi-romanticno-zgodbo/|website=Evrovizija.com|date=2022-07-25|accessdate=2022-09-24|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladega slovenskega pevca prevzele Benetke (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba-in-film/mladega-slovenskega-pevca-prevzele-benetke-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-24|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 pa je na povabilo izjemnega ustvarjalca besedil Leona Oblaka, kot najmlajši nastopajoči nastopil na festivalu Ritem srca 2023, kjer je predstavil pesem Ljubezen nikoli ne mine.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/36449/za-ritem-srca-je-denis-trap-slisal-malo-pred-prijavo-na-festival.htm|title=Intervju}}</ref> Avgusta 2024 je s pesmijo »''Novi valovi''« napovedal novo obdobje glasbenega ustvarjanja, saj se ta pesem, ki so jo ustvarili Leon in Gal Oblak ter Gaber Radojevič, razlikuje od drugih Denisovih pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Pritegnila ga je usoda nesrečne graščakinje (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/pritegnila-ga-je-usoda-nesrecne-grascakinje-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref>. Ob svojem 22. rojstnem dnevu je predstavil pesem »''Sanjaj, jokaj''«, ki je polna čustvenih vtisov in je odsev njegovih osebnih izkušenj.<ref>{{Navedi splet|title=Ustvaril jo je osamljen (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ustvaril-jo-je-osamljen-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Leta 2026 se je po enoletnem glasbenem premoru vrnil na festival Ritem srca in predstavil pesem »''Vse mine, Bog ostane''«, ki prinaša neposredno sporočilo o prioritetah v svetu, ki ga narekuje hitrost. Besedilo, ki ga je spisal Leon Oblak, je refleksija na nenehno hitenje sodobnega človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Poleti iste leta pa je predstavil pesem »''Ocean''«, katere avtor je Alex Volasko, ki poslušalca z nežno melodijo in čustvenim besedilom spominja, da nekatere osebe za vedno pustijo pečat v našem življenju, tudi ko jih ni več ob nas. == Diskografija == {| class="wikitable sortable" !Leto !Naslov |- |2019 |Noč in dan |- |2020 |100 |- | rowspan="2" |2021 |Melodija morja |- |Božiček prosim |- | rowspan="2" |2022 |A prima vista |- |Božiček prosim ''- priredba z MPZ '' OŠ bratov Letonja |- |2023 |Ljubezen nikoli ne mine |- | rowspan="2" |2024 |Novi valovi |- |Sanjaj, jokaj |- | rowspan="2" |2026 |Vse mine, Bog ostane |- |Ocean |} == Nastopi na glasbenih festivalih == ==== Slovenska nota ==== 2019: Julija ([[Aleksander Mežek]]) – ''zmaga na festivalu'' <ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> '''Ritem srca''' 2023: Ljubezen nikoli ne mine (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|url=http://ritemsrca.ognjisce.si|title=}}</ref> 2026: Vse mine, Bog ostane (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *{{Navedi splet|title=Slovenska nota 2019, ki jo je tokrat osvojil Denis Trap, znova navdušila|url=https://evrovizija.com/slovenska-nota-2019-ki-jo-je-tokrat-osvojil-denis-trap-znova-navdusila/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-22|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note s prvo skladbo; napisal jo je Alex Volasko|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-s-prvo-skladbo-napisal-jo-je-alex-volasko/|website=Evrovizija.com|date=2019-12-07|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap: Mislim, da je slovenska glasba primerljiva s svetovno glasbo|url=https://evrovizija.com/denis-trap-mislim-da-je-slovenska-glasba-primerljiva-s-svetovno-glasbo/|website=Evrovizija.com|date=2020-03-03|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=To je osebno-izpovedna ljubezenska zgodba zmagovalca Slovenske note|url=https://evrovizija.com/to-je-osebno-izpovedna-ljubezenska-zgodba-zmagovalca-slovenske-note/|website=Evrovizija.com|date=2020-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap iskreno: »Po koncu zveze sem čutil praznino, razočaranje pa sem izrazil skozi pesem.«|url=https://slovenskanota.si/denis-trap-iskreno-intervju/|website=Slovenska nota|date=2021-02-13|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Spominja se Poletja v školjki|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/mladi-glasbenik-denis-trap-se-spominja-poletja-v-skoljki-888204|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj pravi Denis o morju?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/33118-kaj-pravi-denis-o-morju|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap veliki zmagovalec Slovenske note 2019|url=http://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|website=Kum24.si|accessdate=2022-04-24|language=en|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041951/https://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|url-status=dead}} *[https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena |date=2022-01-22 }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap vabi na KONCERT OB DNEVU ŽENA|url=https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|website=radiosevnica.si|accessdate=2022-04-24|language=sl-si|first=Radio|last=Sevnica|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|url-status=dead}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=fatMZKbk0Oc&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Po domače: Denis Trap|url=https://www.youtube.com/watch?v=adG5lI_6_Nw&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=2|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=cFh0GfZpc0g&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=3|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap - 100 (06.10.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=T8oSck8pqvs&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=4|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap – Noč in dan (11.02.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5L153of-Zl4&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=5|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=TOP MUSIC - DENIS TRAP|url=https://www.youtube.com/watch?v=6UnRKLAg5TU&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=6|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Intervju z Denisom Trapom, zmagovalcem Slovenske note 2019: o avdiciji, tekmovanju in zmagi|url=https://www.youtube.com/watch?v=21_O2zCzJ9o|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trap, Denis}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] cde3hv51apthi5j368ussg44zdydilt 6768790 6768785 2026-10-23T08:30:45Z Yerpo 8417 /* Življenjepis */ --spam 6768790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Denis Trap|birth_date=|birth_place=|image=|years_active=2019 - danes|Glasbeni slog=Pop|Glasbila=vokal, klavir, orgle|Glasbena založba=Menart Records (2019), Založba Mandarina (2020-)}} '''Denis Trap''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[17. november]] [[2002]], [[Celje]] == Življenjepis == Denis Trap se je rodil 17. novembra leta 2002 v Celju. Obiskoval je Osnovno šolo bratov Letonja v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Paki]], šolanje nadaljeval na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter študiral na [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|Univerzi Alma Mater Europaea]]. Denis prihaja iz [[Skorno pri Šoštanju|Skornega pri Šoštanju]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Pri sedmih letih je v glasbeni šoli [[Velenje]] začel igrati [[klavir]], kjer je tudi zaključil nižjo glasbeno šolo, kasneje pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval, in sicer smer – [[orgle]]. Pevsko se je več let izpopolnjeval pri pevki [[Irena Vrčkovnik|Ireni Vrčkovnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Leta 2019 je v [[Hrastnik|Hrastniku]] s svojim nastopom navdušil žirijo in publiko na glasbenem tekmovanju [[Slovenska nota]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> in si tako priboril zmago, za katero je kot nagrado prejel svojo prvo pesem »''Noč in dan''«, ki jo je napisal [[Alex Volasko]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 2020 je predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom »''100''«<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}</ref>. V svojem glasbenem delovanju tako pred kot tudi po zmagi na že omenjenem festivalu izkušnje pridobival z nastopanjem na različnih prireditvah, razstavah, literarnih večerih<ref>{{Citat|title=Sanjaj, jokaj (Glasbeno-literarni večer)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uSIaLPocELM|date=2023-07-21|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>, dobrodelnih koncertih ter s samostojnimi koncerti<ref>{{Citat|title=Denis Trap - KONCERT OB DNEVU ŽENA (LIVE online koncert)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XPjlfRE2C74|date=2021-03-07|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>. Poleti 2021 je izdal pesem »''Melodija morja''«<ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, ki jo je kot soavtor ustvaril skupaj z Ireno Vrčkovnik, v prazničnem decembru istega leta pa je izdal prvo avtorsko božično pesem »''Božiček prosim''«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Julija 2022 je izdal pesem »''A prima vista''« - na prvi pogled, pod katerega sta se kot avtorja podpisala Leon Oblak ter njegov sin Dino Oblak.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap znova raziskoval Benetke, tokrat romantično|url=https://evrovizija.com/denis-trap-znova-raziskoval-benetke-tokrat-skozi-romanticno-zgodbo/|website=Evrovizija.com|date=2022-07-25|accessdate=2022-09-24|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladega slovenskega pevca prevzele Benetke (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba-in-film/mladega-slovenskega-pevca-prevzele-benetke-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-24|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 pa je na povabilo izjemnega ustvarjalca besedil Leona Oblaka, kot najmlajši nastopajoči nastopil na festivalu Ritem srca 2023, kjer je predstavil pesem Ljubezen nikoli ne mine.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/36449/za-ritem-srca-je-denis-trap-slisal-malo-pred-prijavo-na-festival.htm|title=Intervju}}</ref> Avgusta 2024 je s pesmijo »''Novi valovi''« napovedal novo obdobje glasbenega ustvarjanja, saj se ta pesem, ki so jo ustvarili Leon in Gal Oblak ter Gaber Radojevič, razlikuje od drugih Denisovih pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Pritegnila ga je usoda nesrečne graščakinje (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/pritegnila-ga-je-usoda-nesrecne-grascakinje-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref>. Ob svojem 22. rojstnem dnevu je predstavil pesem »''Sanjaj, jokaj''«, ki je polna čustvenih vtisov in je odsev njegovih osebnih izkušenj.<ref>{{Navedi splet|title=Ustvaril jo je osamljen (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ustvaril-jo-je-osamljen-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Leta 2026 se je po enoletnem glasbenem premoru vrnil na festival Ritem srca in predstavil pesem »''Vse mine, Bog ostane''«, ki prinaša neposredno sporočilo o prioritetah v svetu, ki ga narekuje hitrost. Besedilo, ki ga je spisal Leon Oblak, je refleksija na nenehno hitenje sodobnega človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Poleti iste leta pa je predstavil pesem »''Ocean''«, katere avtor je Alex Volasko. == Diskografija == {| class="wikitable sortable" !Leto !Naslov |- |2019 |Noč in dan |- |2020 |100 |- | rowspan="2" |2021 |Melodija morja |- |Božiček prosim |- | rowspan="2" |2022 |A prima vista |- |Božiček prosim ''- priredba z MPZ '' OŠ bratov Letonja |- |2023 |Ljubezen nikoli ne mine |- | rowspan="2" |2024 |Novi valovi |- |Sanjaj, jokaj |- | rowspan="2" |2026 |Vse mine, Bog ostane |- |Ocean |} == Nastopi na glasbenih festivalih == ==== Slovenska nota ==== 2019: Julija ([[Aleksander Mežek]]) – ''zmaga na festivalu'' <ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> '''Ritem srca''' 2023: Ljubezen nikoli ne mine (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|url=http://ritemsrca.ognjisce.si|title=}}</ref> 2026: Vse mine, Bog ostane (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *{{Navedi splet|title=Slovenska nota 2019, ki jo je tokrat osvojil Denis Trap, znova navdušila|url=https://evrovizija.com/slovenska-nota-2019-ki-jo-je-tokrat-osvojil-denis-trap-znova-navdusila/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-22|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note s prvo skladbo; napisal jo je Alex Volasko|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-s-prvo-skladbo-napisal-jo-je-alex-volasko/|website=Evrovizija.com|date=2019-12-07|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap: Mislim, da je slovenska glasba primerljiva s svetovno glasbo|url=https://evrovizija.com/denis-trap-mislim-da-je-slovenska-glasba-primerljiva-s-svetovno-glasbo/|website=Evrovizija.com|date=2020-03-03|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=To je osebno-izpovedna ljubezenska zgodba zmagovalca Slovenske note|url=https://evrovizija.com/to-je-osebno-izpovedna-ljubezenska-zgodba-zmagovalca-slovenske-note/|website=Evrovizija.com|date=2020-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap iskreno: »Po koncu zveze sem čutil praznino, razočaranje pa sem izrazil skozi pesem.«|url=https://slovenskanota.si/denis-trap-iskreno-intervju/|website=Slovenska nota|date=2021-02-13|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Spominja se Poletja v školjki|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/mladi-glasbenik-denis-trap-se-spominja-poletja-v-skoljki-888204|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj pravi Denis o morju?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/33118-kaj-pravi-denis-o-morju|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap veliki zmagovalec Slovenske note 2019|url=http://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|website=Kum24.si|accessdate=2022-04-24|language=en|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041951/https://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|url-status=dead}} *[https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena |date=2022-01-22 }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap vabi na KONCERT OB DNEVU ŽENA|url=https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|website=radiosevnica.si|accessdate=2022-04-24|language=sl-si|first=Radio|last=Sevnica|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|url-status=dead}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=fatMZKbk0Oc&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Po domače: Denis Trap|url=https://www.youtube.com/watch?v=adG5lI_6_Nw&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=2|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=cFh0GfZpc0g&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=3|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap - 100 (06.10.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=T8oSck8pqvs&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=4|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap – Noč in dan (11.02.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5L153of-Zl4&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=5|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=TOP MUSIC - DENIS TRAP|url=https://www.youtube.com/watch?v=6UnRKLAg5TU&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=6|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Intervju z Denisom Trapom, zmagovalcem Slovenske note 2019: o avdiciji, tekmovanju in zmagi|url=https://www.youtube.com/watch?v=21_O2zCzJ9o|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trap, Denis}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] n0pfmifp39u4weabuma9kxonv8q0erb Trdnjava Golubac 0 517600 6768856 6661762 2026-10-23T11:53:09Z PetarM 129205 + boljša slika v Infoboxu 6768856 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Trdnjava Golubac |location=[[Golubac]], [[Srbija]] |coordinates = {{coord|44.6611873|21.6784847|format=dms|type:landmark|display=inline,title}} |image = Golubac Fortress (град Голубац).jpg |caption=Trdnjava Golubac |map={{Infobox mapframe|id=Q2625461|zoom=11|frame-width=250}} |type=[[Fortifikacija]], mešano |built=14. stoletje |builder= |materials=kamen |height= |used= |condition= |ownership= Lastnik Republika Srbija, Regionalni zavod za zaščito kulturnih spomenikov Smederevo |open_to_public= Da }} '''Trdnjava Golubac''' (srbsko ''Голубачки град'' - Golubački grad, madžarsko ''Galambóc vára'', bolgarsko ''Гълъбец'', romunsko ''Cetatea Golubăț'', turško ''Güvercinlik Kalesi'') je bilo srednjeveško utrjeno mesto na južni strani reke [[Donava|Donave]], 4 km dolvodno od današnjega mesta [[Golubac]] v [[Srbija|Srbiji]]. Po nedavnih odkritjih je [[trdnjava]], ki jo je v 14. stoletju zgradila srednjeveška srbska država, razdeljena na tri sklope, ki so bili zgrajeni v več fazah.<ref name="nationalgeographic.rs">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.rs/vesti/13474-uskoro-otvaranje-kapija-nova-istrazivanja-promenila-saznanja-o-golubackoj-tvrdjavi.html|title = Uskoro otvaranje kapija: Nova istraživanja promenila saznanja o Golubačkoj tvrđavi}}</ref> Ima deset stolpov, od katerih se je večina začela s kvadratnim tlorisom, nekaj pa jih je s prihodom strelnega orožja dobilo večstranske okrepitve. Stolpi niso bili povezani zaradi lažje obrambe. V notranjosti trdnjave so bile najdene tudi srbske srednjeveške [[freska|freske]]. Trdnjava Golubac ima burno zgodovino. Pred izgradnjo je bilo mesto rimske naselbine. V srednjem veku je postala prizorišče številnih bitk, zlasti med [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]]. Večkrat je menjala lastnika, prehajala je med Turki, Bolgari, Ogri, Srbi in Avstrijci, vse do leta 1867, ko je bila predana srbskemu knezu [[Mihailo III. Obrenović|Mihajlu III. Obrenoviću]]. Trdnjava se odlikuje po tem, da je v zgodovini uspešno odbila več kot 120 osvajalskih napadov.<ref name="kapija">{{navedi novice | author = Mirjana Nikić | title = Неосвојива Ђердапска капија | trans-title = Unconquered Đerdap gate | newspaper = Politika-Moja kuća | page = 1 | language = sr | date = 19 April 2019}}</ref> Zdaj je priljubljena turistična atrakcija v regiji in ogledna točka na izletih z ladjo po Donavi. == Lega == Golubac, v Braničevskem okraju v severovzhodni Srbiji in na današnji meji z Romunijo, označuje vhod v [[narodni park Džerdap]]. Strateško stoji na nabrežju reke Donave, kjer se ta zoži in tvori [[soteska|sotesko]] [[Džerdap]],<ref name=ntos>{{navedi splet | title = Golubac | url = http://www.serbia-info.com/ntos/cul_golu.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20070309215330/http://www.serbia-info.com/ntos/cul_golu.htm | archive-date = 2007-03-09 | access-date = 2007-01-28}}</ref><ref name=YUTA>{{navedi splet | title = Golubac | url = http://www.yuta.rs/en/TRAVELGUIDE/Golubac.asp | publisher = Serbia National Association of Travel Agencies | access-date = 2007-03-23}}</ref> kar omogoča regulacijo in obdavčitev prometa čez in ob reki.<ref name=dons>{{navedi splet | last = Hitchcock | first = Don | title = Golubac | date = 2004-12-13 | url = http://donsmaps.com/golubac.html | access-date = 2007-01-28}}</ref><ref name=beo>{{navedi splet | last = Belovukovic | first = Katarina | title = Golubacki Grad - Festung aus dem 13. Jahrhundert | url = http://www.beo-books.de/deutsch/culture/castles/golubac.htm | publisher = BEO-BOOKS: Bücher aus Serbien | language = de | access-date = 2007-01-28}}</ref> V srednjem veku so to počeli s pomočjo močne verige, povezane z Babakajem, skalo na skrajni strani reke.<ref>{{navedi knjigo |last1=Thorpe |first1=Nick |title=The Danube: A Journey Upriver from the Black Sea to the Black Forest |date=2013 |publisher=Yale University Press |location=New Haven |isbn=9780300181654 |page=137 |url=https://books.google.com/books?id=kZP9AQAAQBAJ&pg=PA137 |language=en}}</ref> Na lokaciji trdnjave je Donava široka 6,5 km.<ref name=legende>{{navedi novice | author = Dragoljub Stevanović | title = Крузери под Голубачком тврђавом - Легенде уз мед и вино | trans-title = Cruisers under the Golubac Fortress - Legends with honey and wine | newspaper = Politika-Magazin, No. 1096 | pages = 20–21 | language = sr | date = 30 September 2018}}</ref> == Ime == Ime trdnjave in sodobnega mesta v njeni bližini lahko prevedemo kot "golobje mesto" (''golub''). V srbski toponimiji ni nenavaden izvor imena, vendar natančen razlog za ime trdnjave ni znan in obstajajo le miti o izvoru imena. Nekateri viri uporabljajo opisno metodo, saj »stolpi, kot golobi ciljajo v nebo«. Najbolj priljubljen, a očitno tudi precej poznejši mit je mit o lepi Srbkinji Golubani. Lokalni turški paša se je vanjo zaljubil, ona pa je ljubila mladega Srba in je zavrnila vse paševe predloge in draga darila. Jezen jo je spravil v čoln in jo zaprl v edini stolp s stožčasto streho ali pa jo privezal na skalo nad reko in jo tam pustil, dokler ni umrla. == Zgodovina == Ostanki, odkriti med obnovo leta 2010, kažejo na rimsko in bizantinsko naselbino, ki je bila pred trdnjavo. Dokaz so našli v značilni kombinaciji opeke in kamna, zlasti v stavbi, ki so jo Osmani kasneje uporabljali kot [[hamam]]. Odkriti so bili tudi ostanki vodovodnega sistema. === Srednji vek === [[File:Dunav 063.jpg|thumb|250px|right| Glavni vhod in sprednji sklop]] Zgodnja zgodovina Golubca je negotova. Od 803 do 1018 je območje pripadalo [[Prvo bolgarsko cesarstvo|prvemu bolgarskemu cesastvu]], od takrat do leta 1193 [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]] in do leta 1257 [[Drugo bolgarsko cesarstvo|drugemu bolgarskemu cesarstvu]]. Od takrat do osmanskega osvajanja regije v 15. stoletju je območje ostalo v srbskih rokah, ki se je pred tem večkrat spreminjala med Ogri, Bolgari in Srbi. Prav tako ni jasno, ali so srednjeveško trdnjavo zgradili Bolgari, Srbi ali Ogri<ref name=dejan>{{navedi splet | last = Ranisavljević | first = Dejan | title = Stari Grad Golubac | url = http://www.golubac.co.yu/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20070307132644/http://www.golubac.co.yu/ | archive-date = 2007-03-07 | language = sr | access-date = 2007-03-03 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070307132644/http://www.golubac.co.yu/ |date=2007-03-07 }}</ref> ali koliko stolpov je imela prvotno. Vendar pa pravoslavna kapela, zgrajena kot del enega stolpa, kaže, da jo je zgradil lokalni plemič. Obstaja tudi negotovost glede tega, kdaj se je začela gradnja, čeprav se na splošno strinja, da je bila večina trdnjave zgrajena v začetku 14. stoletja. Kapela verjetno izvira iz obdobja despota Stefana Lazarevića v prvi polovici 15. stoletja. Nekatere izmed predlaganih teorij so tiste, da jo je leta 1286 zgradil srbski kralj [[Štefan Dragutin]] ali pa da so jo Ogri zgradili kmalu po tem, ko so ta del Braničevske nekoliko po tem datumu osvojili od Srbov. Zgodovinopisje ne more potrditi nobene, vendar bi odkritje omenjene pravoslavne kapele lahko okvirno nakazalo srbsko poreklo trdnjave. Prvi znani zapis o Golubcu je v madžarskih virih iz leta 1335, ko ga je zasedla ogrska vojska. Opisana je bila kot »kamniti stražar, ki varuje sotesko«. Nekje med letoma 1345 in 1355 je srbski car [[Štefan Dušan]] obiskal regijo Braničevo, ki je bila del Srbije ob meji med Srbijo in Ogrsko. Obiskal je tudi Golubac, ki je bil pod poveljstvom [[kastelan]]a Tome, transilvanskega vojvode, pod ogrskim nadzorom. Po Dušanovi smrti je v Braničevem pridobila vpliv Rastislalićeva rodbina, ki se je pozneje osamosvojila. Po pripovedovanju srbskih kronistov je knez [[Lazar Hrebeljanović|Lazar Srbski]] leta 1379 izselil zadnjega Rastislalićevega fevdalca, Radiča Brankovića, nato pa obrobne vasi podaril samostanom v [[Vlaška|Vlaški]]. [[File:Pisanello 024b.jpg|thumb|left|180px|[[Sigismund Luksemburški|Sigismund]], ogrski kralj]] Do [[bitka na Kosovem polju|kosovske bitke]] leta 1389 je Golubac zasedala Srbija. Ni jasno, kdaj in kako je zamenjal lastnika, čeprav en vir navaja pozneje kot leta 1382. Po bitki je utrdbo izgubil [[sultan]] [[Bajazid I.]], kar je pomenilo prvo posest Osmanskega cesarstva. Leta 1391 je Golubac dvakrat zamenjal lastnika. Zmagal ga je ogrski [[Temišvar]]čan ''comes'' Péter Perényi, ki pa ga je kmalu zatem spet izgubil proti Turkom.<ref name=ban>{{navedi splet | last = Zollner | first = Anton | title = Die Burgen "Sankt Ladislaus" und "Golubatsch" | url = http://www.banater-aktualitaet.de/banburg09.htm | year = 1991 | work = Mittelalterliche Burgen auf dem Gebiet des rumänischen Banats | language = de | access-date = 2007-03-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070626131414/http://www.banater-aktualitaet.de/banburg09.htm | archive-date = 2007-06-26 | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070626131414/http://www.banater-aktualitaet.de/banburg09.htm |date=2007-06-26 }}</ref> Kasneje se je ponovno vrnil v Ogrsko. Prva razširjena srbska posest Golubca se je začela leta 1403, ko ga je [[Sigismund Luksemburški]], ogrski kralj, prepustil kot osebni fevdo [[despot]]u [[Stefan Lazarević |Stefanu Lazareviću]], skupaj z Beogradom, potem ko je postal najvišji pripadnik ogrskega viteštva, [[Zmajev viteški red]]. Maja 1426 sta se Stefan in Sigismund srečala v Tati, da bi razpravljala, kdo bo Stefanov naslednik. Napisana je bila pogodba, da bo Sigismund sprejel [[Đurađ Branković|Đurađa Brankovića]], pod pogojem, da se Golubac, Beograd in Mačva vrnejo Ogrski, ko Stefan umre.<ref name=rastko>{{navedi knjigo | last = Ćorović | first = Vladimir | author-link = Vladimir Ćorović | title = Istorija srpskog naroda | url = http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html | year = 1997 | publisher = Project Rastko | location = Banja Luka / Belgrade | language = sr | isbn = 86-7119-101-X | chapter = IV. Oporavljena Srbija - V. Despot Đurađ Branković | chapter-url = http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_4_l.html | access-date = 2007-03-23 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html | archive-date = 2013-03-19 }}</ref><ref name=varna>{{navedi knjigo | last = Imber | first = Colin | title = The Crusade of Varna, 1443-45 | date = July 2006 | publisher = Ashgate Publishing | isbn = 0-7546-0144-7 | pages = [https://archive.org/details/crusadeofvarna140000imbe/page/23 23–26] | chapter = Introduction | chapter-url = http://www.ashgate.com/subject_area/downloads/sample_chapters/Crusade_of_Varna_Intro.pdf | format = PDF | access-date = 2007-03-29 | url-status = bot: unknown | url = https://archive.org/details/crusadeofvarna140000imbe/page/23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070628084856/http://www.ashgate.com/subject_area/downloads/sample_chapters/Crusade_of_Varna_Intro.pdf | archive-date = 2007-06-28 }}</ref> Po Stefanovi smrti leta 1427 je Sigismund pohitel, da se izpolnijo klavzule pogodbe iz Tata, Beograd in Mačva pa sta bila brez težav izročena. Vendar je poveljnik Golubca, vojvoda Jeremija, zahteval odškodnino v višini 12.000 dukatov. Ko Sigismund ni hotel plačati, je Jeremija Golubac izročil Turkom, ki so ga spremenili v paševo rezidenco. [[File:Esteban Lazarević.jpg|thumb|180px|[[Stefan Lazarević]], srbski despot]] Kljub temu, da je pridobil Golubac, sultan [[Murat II.]] ni bil zadovoljen s povečanim ogrskim vplivom drugod po Srbiji, zato je poslal svojo vojsko v napad. En vod je prišel iz Golubca in je ciljal na bližnja srbska in ogrska naselja na Braničevskem. V odgovor je Đurađ osebno odpotoval v Golubac, Jeremiju obljubil odpuščanje in ga pozval, naj na kakršen koli način vrne trdnjavo. Vojvoda je to zavrnil in napadel despota, ko je s spremstvom poskušal vstopiti v obzidje. Tem izdajam je leta 1428 sledila bitka pri Golubcu. Okoli aprila 1428 je Sigismund zbral vojsko 25.000 pehote, 6000 vlaških lokostrelcev pod vodstvom kneza Dana II.,<ref name=rohis>{{navedi splet |author=Vladislav cel Inalt Tepelus |title=Timeline of Romanian History, 900-1472 |url=http://www.raven-glass.com/vlad/romania/timeline.html |work=Romanian Knowledge Page |access-date=2007-03-23 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201175314/http://www.raven-glass.com/vlad/romania/timeline.html |archive-date=2008-12-01 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081201175314/http://www.raven-glass.com/vlad/romania/timeline.html |date=2008-12-01 }}</ref> 200 italijanskega topništva in številne poljske konjenike na skrajni strani Donave, nato pa napadel Golubac in Turke. Prav tako je imel ladje, ki so napadale z reke, od katerih je eni poveljevala Cecília Rozgonyi, žena ''comesa'' Istvána Rozgonyija iz Temišvara. Murat je hitel na pomoč obleganim Turkom in prispel konec maja. Sigismund, ki se ni želel boriti proti večji vojski, je do začetka junija sklenil pogodbo. Ko se je del ogrske vojske umaknil na skrajno stran reke, pa je turški poveljnik Sinan Bey napadel njihov zadek, zajel in pobil tiste, ki so ostali, med njimi poljskega viteza Zawisza Czarnyja. Sigismund je bil skoraj ujet s preostalo vojsko; vendar je posredovala Cecília Rozgonyi, ki je bila edina odgovorna za njegovo reševanje.<ref name=bovill>{{navedi knjigo | author = W. B. Forster Bovill | title = Hungary and the Hungarians | year = 1908 | orig-year = 1908 | url = https://archive.org/details/hungaryandhunga00bovigoog | publisher = Methuen Publishing | location = London | access-date = 2007-03-23 | page = [https://archive.org/details/hungaryandhunga00bovigoog/page/n361 293]}}</ref><ref name=hahn>{{navedi knjigo | last = Esterházy | first = Péter | others = Translated by Richard Aczel | title = The Glance of Countess Hahn-Hahn (Down the Danube) | year = 1999 | url = https://books.google.com/books?id=6_X0ctBWEo4C | publisher = Northwestern University Press | location = Evanston, Illinois | isbn = 0-8101-1760-6 | access-date = 2007-03-23 | page = 225 }}</ref> Sigismund je nato Ceciliji in njenim bratom podelil dedno pravico do Golubca. Med tem in drugimi boji, ki so nastali zaradi Stefanove smrti, je močno trpela južna in vzhodna Srbija, vključno s samostanom Daljša pri Golubcu. Po tem boju pa je bil Sigismund v spominih daljšanskega meniha prvič omenjen kot »naš cesar«, v nasprotju s turškim »poganskim cesarjem«. Osmansko cesarstvo je obdržalo nadzor nad Golubcem v času njegove okupacije Srbske despotije. Po letih bojev, katerih posledica je ogrska vojska izgnala Osmane iz Srbije, je Szegedinski mir pozno poleti 1444 obnovil Despotovino. V redefinirano ozemlje je po dolgih razpravah vključena tudi trdnjava Golubac.<ref name=FMKH>{{navedi knjigo | last = Perjes | first = Geza | editor = Bela Kiraly | editor2 = Peter Pastor | translator = Maria D. Fenyo | title = The Fall of The Medieval Kingdom of Hungary: Mohacs 1526 - Buda 1541 | url = http://www.hungarian-history.hu/lib/warso/ | year = 1999 | publisher = Columbia University Press / Corvinus Library - Hungarian History | isbn = 0-88033-152-6 | chapter = Chapter I: Methodology | chapter-url = http://www.hungarian-history.hu/lib/warso/warso03.htm | access-date = 2007-03-23 | orig-year = 1989 | lccn = 88062290 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070421182454/http://www.hungarian-history.hu/lib/warso/ | archive-date = 2007-04-21 | url-status = dead }}</ref> Vendar so jo Turki ponovno osvojili po smrti Đurađa Brankovića leta 1456. Leta 1458 si je trdnjavo ponovno pridobil [[Matija Korvin]] iz Ogrske,<ref name=nndb>{{navedi splet|title = Matthias Corvinus|url = http://www.nndb.com/people/385/000096097/|work = NNDB|publisher = Soylent Communications|access-date = 2007-08-03}}</ref> vendar jo je istega leta izgubil od rok Mehmeta II.<ref name=jstor>{{cite journal | last = Inalcik | first = Halil |date=July 1960 | title = Mehmed the Conqueror (1432-1481) and His Time | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1960-07_35_3/page/408 | journal = Speculum | volume = 35 | issue = 3 | pages = 408–427 | doi = 10.2307/2849734 | jstor = 2849734 | publisher = Medieval Academy of America| s2cid = 162376706 }}</ref> [[File:Dunav 1111.jpg|thumb|250px|left|Pogled iz vzhodnega stolpa]] Leta 1481–82 so privedla do večjih spopadov med Ogri in Turki. Jeseni 1481, ko je bil Golubac v lasti Osmanskega cesarstva, se je Temišvarčan, ''comes'' Pál Kinizsi lotil odprave proti Turkom na območju Temesa.<ref name=mih>{{navedi splet | last = Harmankaya | first = Kaan | title = Die Familie Mihaloglu - Harmankaya | url = http://www.mihaloglu.com/Mihaloglu.html | year = 2002 | language = de | access-date = 2007-03-29 | archive-date = 2017-08-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170819185646/http://www.mihaloglu.com/Mihaloglu.html | url-status = dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170819185646/http://www.mihaloglu.com/Mihaloglu.html |date=2017-08-19 }}</ref> 2. novembra 1481 je svojo vojsko z 32.000 možmi obrnil na jug proti Donavi, potisnil do Kruševca. Pri Golupcu je bilo ubitih ali ujetih tisoč turških konjenikov, potopljenih je bilo 24 ladij, Mihaloğlu İskender Beya, pašo iz Smedereva, ki so mu vladali Osmani in vodja turške vojske, je pri vratih obglavil Jakšić, eden od Kinizsijevih mož. Turki so se bili prisiljeni umakniti in zapustiti trdnjavo. Vendar je bil Kinizsijev napad le napad in kmalu po tem, se je vrnil v Temes. Turki, ki so močno trpeli, a niso izgubili zemlje, so ponovno zavzeli Golubac in hitro izboljšali njegove utrdbe. === V zadnjih letih === Golubac je bil v lasti [[Habsburška monarhija |Habsburške monarhije]] med letoma 1688 in 1690 ter 1718 in 1739. Srbski uporniki so ga nadzirali med Kočino krajino v letih 1788–91 in ponovno od 1804–13 med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]]. Nato je ponovno padel pod osmansko oblast do leta 1867, ko ga je skupaj s [[Kalemegdan]]om in drugimi mesti v Srbiji dobil srbski knez Mihailo. Od poznega 19. stoletja do začetka sredine 20. stoletja so na tem območju uspevale krvosesne muhe, ki jih včasih imenujejo »golubaški komarji«. Bili so še posebej nevarni za živino, saj so nekaj let pobili cele črede goveda. Po prvi svetovni vojni je bila zgrajena cesta, ki je šla skozi obe zapornici utrdbe. Ta cesta je najkrajša povezava med Srbijo in vzhodnimi deli Balkanskega polotoka. Med letoma 1964–72 je bila v soteski Džerdap zgrajena hidroelektrarna, ki je znatno dvignila vodostaj reke. Zaradi tega je zdaj poplavljen spodnji rob pobočja in pripadajoči deli trdnjave. Od začetka 21. stoletja je velik del utrdbe zaraščen, zaradi česar je večina odsekov višje na hribu nedostopna. Spomladi 2005 se je začel javni projekt obnove utrdbe. Večino rastlin so odstranili in nekatere dele, kot je vodnjak v jarku, dvignjenem v čast vitezu Zawiszi Czarnyju, popravili. Stene, stolpi in kamnite stopnice so v dobrem stanju, lesena tla in stopnice pa so zgnili, zaradi česar je večina zgornjih nadstropij neprehodna. Golubac je postal priljubljen tudi kot turistična atrakcija. Dva ključna razloga sta glavna cesta, ki poteka skozi njo in bližina [[Lepenski Vir|Lepenskega Vira]]. == Arhitektura == Golubac je sestavljen iz treh glavnih kompleksov, ki jih varuje 9 stolpov, ima dvoje vrat in [[palas]], ki so vsi povezani s trdnjavskim [[obzidje]]m debeline 2 do 3 m. Pred trdnjavo se je sprednja stena podvojila kot zunanja stena jarka, ki se je povezoval z Donavo in je bil verjetno napolnjen z vodo. Pred obzidjem je bilo naselje za navadne ljudi. Kot pri mnogih trdnjavah se je tudi Golubac sčasoma spreminjal. Leta je bilo samo pet stolpov. Kasneje so bili dodani še štirje.<ref name=smed>{{navedi splet|title=Monumental Heritage of the Smederevo and Braničevo Region |url=http://www.rastko.org.rs/smederevo/spomenici_e.html |archive-url=https://archive.today/20121221130432/http://www.rastko.org.rs/smederevo/spomenici_e.html |url-status=dead |archive-date=2012-12-21 |year=2003 |work=Regional Institute for Protection of Cultural Monuments in Smederevo, Serbia |publisher=Project Rastko |access-date=2007-03-29 }}</ref> Vsi stolpi so bili zgrajeni kot kvadratni, kar je znak starosti trdnjave in kaže, da so bitke še vedno potekale s hladnim orožjem. Ko je prišlo v uporabo strelno orožje, so Turki utrdili zahodne stolpe s topovskimi ploščadmi in poligonalnimi ali valjastimi ojačitvenimi elementi debeline do 2 m. Po ogrskem napadu leta 1481 so dodali še zadnji stolp, skupaj s topovskimi rampami in galerijami. === Zgornji sklop === [[File:Dunav 067.jpg|250px|thumb|Sprednji sklop]] Zgornji del je najstarejši del trdnjave. Vključuje [[citadela|citadelo]] (stolp 1) in srbsko pravoslavno kapelo (stolp 4). Čeprav ostaja negotovo, je kapela marsikoga pripeljala do prepričanja, da je ta del zgradil srbski plemič. Kasneje, med srbsko ali ogrsko vladavino, je bila trdnjava razširjena tako, da je vključevala zadnje in sprednje sklope. === Zadnji sklop === Zadnji sklop je od zgornjega ločen z obema stennama, ki povezujeta stolpa 2 in 4, ter strmo skalo, visoko 3 do 4 m. Ob stolpu 5 je stavba, ki je bila verjetno uporabljena kot vojašnica in skladišče streliva. === Sprednji sklop === Sprednji del je bil razdeljen na spodnji in zgornji del z zidom, ki povezuje stolpa 4 in 7. Vhod je v spodnjem delu, varovan s stolpom 8 in 9. Stolp 8 je bil utrjen s topovsko ploščadjo. Nasproti vhodu so bila druga vrata, ki so vodila do zadnjega kompleksa. Ob poti je bil jarek, širok 0,5 m in 0,75 m globok, ki se je nato strmo spuščal. Na zunanjem koncu spodnjega dela, ki je z nizkim zidom povezan z 9. stolpom, je stolp 10, ki so ga Turki dodali kot nižji topniški stolp. Nadzoroval je prehod ob Donavi in varoval vhod v pristanišče, ki je verjetno bilo med stolpoma 5 in 10. S stolpom 8 so povezani ostanki, ki je z njim verjetno tvoril večjo celoto, vendar spodnji del sicer ni vseboval stavb. V steni, ki je ločevala zgornji in spodnji del, so bila vrata, ki so vodila v zgornji del. Zgornji del ni imel stavb, a ostaja pot do stopnic od vrat, ki so 2 m od tal, tik ob stolpu 3. === Stolpi === Prvih devet stolpov je visokih 20 do 25 m. V vseh desetih stolpih so bila tla in stopnice v notranjosti lesena, zunanje pa iz kamna. Polovica stolpov (1, 2, 4, 5, 10) ima vse štiri stranice in je v celoti zidana iz kamna, medtem ko drugi polovici (3, 6, 7, 8, 9) manjka stran, obrnjena proti notranjosti utrdbe. [[File:Gol 5 10.jpg|thumb|250px| Zadnja vrata in stolp 5 na desni in stolp 10 na levi.]] Stolp 1, ki ga je v 19. stoletju avstro-ogrski popotnik Felix Kanitz poimenoval ''Šešir-kula''<ref name=Politika>{{navedi novice | author = Andrijana Cvetićanin | title = Zanimljiva Srbija: Golubački grad - Bele kule na Dunavu | trans-title = Interesting Serbia: Golubac Fortress - White towers on the Danube | newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1059 | pages = 20–21 | language = sr | date = 14 January 2018 }}</ref> je eden najstarejših stolpov, hkrati pa ima tudi citadelo in [[bivalno-obrambni grad]]. Ima osemstransko osnovo s krožno konico, ki se dviga iz njega, in kvadratno notranjost. Naslednji stolp proti zahodu, stolp 2, je popolnoma krožne oblike. Tretji stolp ima kvadratno osnovo, z odprto stranjo, obrnjeno proti stolpu ječe na severu. V zgornjem nadstropju je terasa, ki gleda na Donavo in vhod v sotesko Džerdap. Po pobočju od stolpa 3 je stolp 4, ki ima tudi kvadratno osnovo. V pritličju je srbska pravoslavna kapela, ki je bila vzidana v stolp, namesto da bi bila naknadno dozidana. Zadnji stolp ob tem zidu, stolp 5, je edini stolp, ki je ostal popolnoma kvadraten. Vsi stolpi so bili prvotno pravokotni, vendar so jih Osmani nadgradili in dodatno utrdili pred topništvom. Zgornji stolp vzdolž čelne stene sprednjega sklopa, stolp 6, ima kvadratno osnovo, ki je bila ojačana s šeststrano podlago. Na zahodu je bila kvadratna osnova stolpa 7 ojačana s krožnim temeljem. Stolp 8, na zgornji strani, ima nepravilno, a na splošno kvadratno osnovo. Je tudi najkrajši od prvih devetih stolpov. Na drugi strani varuje stolp 9, ki ima kvadratno osnovo, ojačano z osemstranskim temeljem. Zadnji stolp je topovski stolp. Ima samo eno nadstropje in je najkrajši od vseh desetih stolpov. Zgrajen je bil z osemstransko osnovo in topovskimi ploščadmi za pomoč pri nadzoru prometa na Donavi. Stolp 10 je skoraj identičen trem topniškim stolpom, ki so bili dodani smederevski trdnjavi. Topovski stolp je tudi najmlajši. Nekoč je bilo na suhem, z nastankom umetnega đerdapskega jezera v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih pa se je vodostaj dvignil, tako da danes štrli v Donavo. Imenuje se tudi Beli stolp. == Rekonstrukcija 2014-2019 == [[File:Golubac Fortress in 2018, 11.jpg|thumb|right| Rekonstrukcija trdnjave 2018]] Območje, ki obdaja trdnjavo, je vlada leta 2011 razglasila za turistično območje, ki obsega 23 ha znotraj narodnega parka Đerdap. Vlada Republike Srbije je prijavila projekt obnove trdnjave Blace s sredstvi IPA Evropske unije v okviru mednarodnega projekta »Kulturna pot - trdnjave na Donavi«. Sredstva so bila zagotovljena prek teh skladov v višini 6,5 milijona evrov v letu 2011 in 2,1 milijona evrov v letu 2016. Idejni projekt rekonstrukcije je delo arhitektke Marine Jovin, strokovna svetovalca pri projektu sta bila Siniša Temerinski in arheolog dr. Miomir Korać. Zaradi desetletja zanemarjanja, zaostrenih delovnih razmer, neskladja med predvidenimi rešitvami in obstoječim stanjem ter dejstva, da je prav skozi trdnjavo potekal gost promet, so se dela zavlekla. Predvideno da bo trajala tri leta, je obnova, ki se je začela poleti 2014, februarja 2018 še potekala. Julija 2017 je bil odprt predor, ki je preusmeril promet, ki je potekal že od 1930-ih, iz trdnjave in območja obnove. 152 m dolg predor in 700 m rekonstrukcije sta bila zgrajena v dveh letih z uporabo posebej nadzorovanega miniranja, da se trdnjava ne bi poškodovala. Uporabljali so se tradicionalni materiali (kamen) in tehnike (ročna obdelava). Popolnoma rekonstruirana trdnjava je bila odprta aprila 2019, ko je bil celoten projekt rekonstruiranja končan.<ref>{{navedi novice | author = Jelica Antelj | title = Do kraja godine sedam pristana na Dunavu | trans-title = Seven piers on the Danube by the end of the year | newspaper = Politika | pages = 01 & 10 | language = sr | date = 21 May 2018 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/404084/Do-kraja-godine-sedam-pristana-na-Dunavu }}</ref> == Pomen == Glede na starost in lego trdnjave Golubac je velika in dobro ohranjena. Njena postavitev na čelu soteske Džerdap je omogočila enostaven nadzor rečnega prometa. Bila je zadnja vojaška postojanka na tem odseku reke Donave, zaradi česar je bila pogosto del končne obrambne črte med Ogrsko in Osmanskim cesarstvom, zlasti v obdobjih, ko je bila Srbija pod osmanskim nadzorom. Na pomen trdnjave dodatno kaže pozornost, ki jo je prejela od Sigismunda in Murata II., ne pa samo spopadi med domačini in poveljniki bližnjih mest. Trdnjava Golubac je bila leta 1979 razglašena za spomenik kulture izjemnega pomena in jo varuje Republika Srbija. Z [[Beograjska trdnjava|Beograjsko trdnjavo]] je danes edini kulturni spomenik v Srbiji, ki ima svojo upravo – državno podjetje, ustanovljeno posebej za ravnanje s trdnjavo. == Turizem == [[File:Golubac grad 2019 08.jpg|thumb| Trdnjava Golubac po obnovi, julij 2019]] Delno prenovljena trdnjava je bila uradno odprta za turiste jeseni 2016 in je v letu 2017 obiskalo 63.000 obiskovalcev, kljub temu, da v trdnjavi ni ničesar več videti razen z razgleda in majhne razstave "Panorama skozi stoletja", zato uprava ni pričakovala več kot 10.000 obiskovalcev. Skoraj ena tretjina, 20.000, je bilo tujih turistov. Dva pomola, eden večji in drugi manjši, sta postavljena v Donavi, vendar turistične ladje niso smele pristajati, dokler ni bila trdnjava aprila 2018 uradno razglašena za pristaniško območje, ko so začele pristajati mednarodne križarke. Obstajajo tudi načrti, da bi modele topov pripeljali v topovski stolp. Aprila 2018 je bilo predvideno, da bodo za javnost odprti štirje stolpi, 6, 7, 8 in 10, oziroma topovski stolp, vendar so rok podaljšali do konca leta. Stolp 8 bo gostil trinadstropno razstavo, posvečeno vitezom, del pa bo posvečen poljskemu vitezu Zawiszi Czarnyju. Načrti vključujejo združitev znamenitosti v bližini, kot sta narodni park Đerdap in prazgodovinsko najdišče Lepenski Vir, v en turistični aranžma. Ker se je število obiskovalcev od ponovnega odprtja trdnjave močno povečalo, so predvidena različna dela v okolici proti zahodu, v smeri sodobnega mesta Golubac. Vključujejo nove restavracije, penzionske objekte, nove ceste, kolesarske in peš poti ter ureditev turističnega naselja Dedinski Raj ("Golubčevo Dedinje"), med mestom in trdnjavo. Prav tako se bo uredila plaža ob Donavi.<ref>{{navedi novice | author = Mirjana Nikić | script-title=sr: Обнова Голупца подстакла градњу плаже и стаза | trans-title = Restoration of Golubac prompted construction of the beach and paths | newspaper = Politika-Moja kuća | page = 1 | language = sr | date = 27 September 2019}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == *Podatki v rubrikah "Arhitektura" in "V zadnjih letih" so iz [[:sr:Голубачки Град|Serbian page]]. *Necitirani podatki v preostalih razdelkih so iz enega ali drugega [[:sr:Голубачки Град|Serbian page]] ali [[:de:Golubac|German page]], in veliko se je prekrivalo. **Glavni avtor srbske strani je dejal, da temelji na ''Aleksandar Deroko, "Srednjevekovni gradovi u Srbiji, Crnoj Gori i Makedoniji'', Belgrade 1950'' in ''Aleksandar Deroko, ''Medieval Castles on the Danube'', Belgrade 1964. == Zunanje povezave == {{commons category|Golubac Fortress}} * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=541 Тврђава Голубац] * [https://www.youtube.com/watch?v=sr98kRsfK50 Тврђава Голубачки град (РТС Образовно-научни програм - Званични канал)] * [http://www.discoverserbia.org/sr/istocna-srbija/golubac Голубачки Град] Комплетан водич кроз Србију * [http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:313948-Vracaju-sjaj-Golubackoj-tvrdjavi ''Враћају сјај Голубачкој тврђави''], Ивана Мићевић, Вечерње новости, репортажа, 5. јануар 2011. * [http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:541993-Golubacke-bedeme-ugrozili-neimari Голубачке бедеме угрозили неимари („Вечерње новости“, 5. април 2015)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Trdnjave v Srbiji‎]] 6jiu92gf4s7pig5lu1er80sk5oodeww Popravljanje DNK 0 520382 6768842 6279963 2026-10-23T11:20:50Z Yerpo 8417 /* Pomen */ np 6768842 wikitext text/x-wiki [[slika:Dna repair base excersion en.svg|thumb|Popravljanje DNK z izrezovanjem baz]] '''Popravljanje DNK''' je proces, v katerem [[celica]] prepozna in popravi poškodbo katere od molekul [[DNK]], ki sestavljajo njen [[genom]].<ref name="Jackson-Bartek-2009">{{cite journal|title=Nature Reviews Series: DNA damage |journal=Nature Reviews Molecular Cell Biology|date=5 Jul 2017|url=https://www.nature.com/collections/hwnqqcstyj|access-date=7 Nov 2018}}</ref> Poškodbe lahko povzročajo bodisi normalni [[presnova|presnovni]] procesi, bodisi okoljski dejavniki, kot je [[ionizirajoče sevanje]]; pri [[človek]]u se to zgodi več desettisočkrat na dan v vsaki celici.<ref name="lodish">{{navedi knjigo |author1=Lodish H |author2=Berk A |author3=Matsudaira P |author4=Kaiser CA |author5=Krieger M |author6=Scott MP |author7=Zipursky SL |author8=Darnell J |year=2004 |title=Molecular Biology of the Cell |page=963 |publisher=WH Freeman |location=New York |edition=5.}}</ref> Vključujejo kemično spreminjanje strukture [[nukleotid]]ov, ki gradijo DNK, kot je deaminacija, depurinacija ali [[oksidacija]], vezava adduktov ipd. ter prekinjanje ene ali obeh verig DNK.<ref name=":1">{{cite journal |author1=Ciccia A |author2=Elledge SJ |title=The DNA damage response: making it safe to play with knives |journal=Molecular Cell |volume=40 |issue=2 |pages=179–204 |date=oktober 2010 |pmid=20965415 |pmc=2988877 |doi=10.1016/j.molcel.2010.09.019}}</ref> To kvarno vpliva na sposobnost [[Gensko prepisovanje|prepisovanja genov]], s čimer ovira delovanje in preživetje prizadete celice ali hčerinskih celic po [[celična delitev|delitvi]], nekatere poškodbe pa povzročijo tudi [[mutacija|mutacije]] – spremembe zaporedja DNK.<ref name="acharya">{{cite journal |author = Acharya PV | title = The isolation and partial characterization of age-correlated oligo-deoxyribo-ribonucleotides with covalently linked aspartyl-glutamyl polypeptides | journal = Johns Hopkins Medical Journal. Supplement | issue = 1 | pages = 254–60 | year = 1971 | pmid = 5055816 }}</ref><ref name="Bjorksten">{{cite journal |author1=Bjorksten J |author2=Acharya PV |author3=Ashman S |author4=Wetlaufer DB | title = Gerogenic fractions in the tritiated rat |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-american-geriatrics-society_1971-07_19_7/page/561 | journal = Journal of the American Geriatrics Society | volume = 19 | issue = 7 | pages = 561–74 | date = julij 1971 | pmid = 5106728 | doi = 10.1111/j.1532-5415.1971.tb02577.x | s2cid = 33154242 }}</ref> Zato imajo organizmi v celicah stalno aktivne molekularne mehanizme v obliki kompleta [[encim]]ov za popravljanje poškodb. Te molekule prepoznavajo neujemajoče se pare nukleotidov in prekinitve ter [[kataliza|katalizirajo]] [[Kemijska reakcija|reakcije]] za popravilo. Odvisno od poškodbe je lahko to pri neujemajočih se parih preprosta direktna demetilacija (z [[metiltransferaza|metiltransferazo]]), izrezovanje in nadomeščanje nekomplementarnih nukleotidnih baz (z [[glikozilaza]]mi, [[endonukleaza]]mi, [[DNK-polimeraza]]mi in [[DNK-ligaza]]mi) ali izrezovanje krajših zaporedij nukleotidov (oligonukleotidov) in njihovo nadomeščanje (bolj zapleteni encimski kompleksi s [[helikaza]]mi, endonukleazami in [[ATP-aza]]mi, ki jih dopolnjuje aktivnost DNK-polimeraz in DNK-ligaz). Drugi encimski kompleksi popravljajo enoverižne ali dvoverižne prekinitve.<ref name=":1"/> [[Evkarionti|Evkariontske]] celice imajo tudi sistem [[Signalna transdukcija|transdukcije]], ki zazna poškodbe dednine ali povzročitelja (na primer sevanje) in »rekrutira« mehanizme za popravljanje DNK na prizadeta območja. Zaradi njega je popravljanje DNK učinkovitejše in zmanjša se možnost napak zaradi netarčnega delovanja encimov za popravljanje. Poleg tega lahko v odvisnosti od obsega poškodb ali jakosti povzročitelja sproži [[Biokemijska kaskada|kaskado]] drugih reakcij, ki sprožijo sistemski odziv organizma, kot je porjavelost kože ob izpostavljenosti [[Ultravijolično valovanje|UV-sevanju]] Sonca pri človeku. Na ravni celice lahko ti mehanizmi ob prevelikem obsegu poškodb sprožijo [[apoptoza|kontrolirano celično smrt]] ali nepovratno diferenciacijo celice v neaktivno obliko – t. i. celično senescenco.<ref name=":1"/> == Pomen == Poškodbe DNK ovirajo bodisi sintezo beljakovin, ki jih celica potrebuje za opravljanje svojih nalog, bodisi celično delitev, zato so mehanizmi za popravljanje ključni za preživetje organizma. Posebej so pomembni v [[tkivo|tkivih]], kjer se celice počasi nadomeščajo, denimo v [[živčevje|živčevju]].<ref name=":1"/> Kopičenje poškodb, ki jih mehanizmi popravljanja DNK ne morejo v popolnosti odpraviti, velja za enega glavnih mehanizmov [[staranje|staranja]] pri višjih organizmih; pri počasi delečih se celicah povzročajo odpoved funkcije tkiv in [[organ]]ov, pri hitro delečih pa povečujejo verjetnost za [[Rak (bolezen)|rakave]] spremembe, ko prizadenejo mehanizme za nadzor delitev.<ref name=":1"/><ref name="nDNA">{{cite journal | last=Best | first=Benjamin P. | title = Nuclear DNA damage as a direct cause of aging | journal = Rejuvenation Research | volume = 12 | issue = 3 | pages = 199–208 | date = junij 2009 | pmid = 19594328 | doi = 10.1089/rej.2009.0847}}</ref><ref>{{cite journal | last=Maynard | first=Scott | last2=Fang | first2=Evandro Fei | last3=Scheibye-Knudsen | first3=Morten | last4=Croteau | first4=Deborah L. | last5=Bohr | first5=Vilhelm A. | title=DNA Damage, DNA Repair, Aging, and Neurodegeneration | journal=Cold Spring Harbor Perspectives in Medicine | publisher=Cold Spring Harbor Laboratory | volume=5 | issue=10 | date=2015-09-18 | issn=2157-1422 | doi=10.1101/cshperspect.a025130 | page=a025130}}</ref> Normalna [[dolgoživost]] organizmov je odvisna od strategije preživetja določene [[vrsta (biologija)|vrste]] in bolj dolgoživi organizmi investirajo več energije v popravljanje DNK kot tisti s krajšo pričakovano življenjsko dobo (denimo če so bolj izpostavljeni plenilcem).<ref>{{cite journal | last=MacRae | first=Sheila L | last2=Croken | first2=Matthew McKnight | last3=Calder | first3=R.B | last4=Aliper | first4=Alexander | last5=Milholland | first5=Brandon | last6=White | first6=Ryan R | last7=Zhavoronkov | first7=Alexander | last8=Gladyshev | first8=Vadim N | last9=Seluanov | first9=Andrei | last10=Gorbunova | first10=Vera | last11=Zhang | first11=Zhengdong D | last12=Vijg | first12=Jan | title=DNA repair in species with extreme lifespan differences | journal=Aging | volume=7 | issue=12 | date=2015-12-30 |doi=10.18632/aging.100866 | pages=1171–1182}}</ref> Genetske okvare sistema za odziv na poškodbe DNK pri človeku so bile prepoznane kot vzrok za različne [[genetska bolezen|dedne bolezni]], povezane s prehitrim staranjem, močno povečano predispozicijo za raka in preobčutljivostjo na okoljske povzročitelje poškodb DNK, kot je [[kseroderma pigmentosum]]. Tudi sicer so mehanizmi popravljanja DNK deležni veliko pozornosti v [[medicina|medicini]].<ref name=":1"/> Za odkritja na področju molekularnih mehanizmov popravljanja DNK so [[Tomas Lindahl]], [[Paul Modrich]] in [[Aziz Sancar]] leta 2015 prejeli [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nobel-za-kemijo-raziskavam-popravljanja-poskodb-dnk/375762 |title=Nobel za kemijo raziskavam popravljanja poškodb DNK |date=2015-10-07 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-06-18}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Popravljanje DNK| ]] [[Kategorija:Mutacije]] [[Kategorija:Celični procesi]] [[Kategorija:Molekularna genetika]] [[Kategorija:Staranje]] 1dyhbxf9eshhk44jsrfje5ruu2wrl3l Signalna pot PI3K/AKT/mTOR 0 549975 6768844 6530940 2026-10-23T11:21:39Z Yerpo 8417 np 6768844 wikitext text/x-wiki '''Signalna pot PI3K/AKT/mTOR''' je znotrajcelična signalna pot, pomembna v uravnavanju [[celični cikel|celičnega cikla]]. Neposredno je vključena v celično mirovanje, proliferacijo, kancerogenezo in [[dolgoživost]] celic. Aktivacija [[fosfoinozitol 3-kinaza| fosfoinozitol 3-kinaze]] povzroči [[fosforilacija|fosforilacijo]] in aktivacijo [[protein kinaza B|protein kinaze B]] (AKT), s čimer se le-ta prenese na [[celična membrana|celično membrano]].<ref>{{cite journal | vauthors = King D, Yeomanson D, Bryant HE | title = PI3King the lock: targeting the PI3K/Akt/mTOR pathway as a novel therapeutic strategy in neuroblastoma | journal = Journal of Pediatric Hematology/Oncology | volume = 37 | issue = 4 | pages = 245–251 | date = maj 2015 | pmid = 25811750 | doi = 10.1097/MPH.0000000000000329 | s2cid = 42323379 }}</ref> AKT lahko nadalje sproži različne učinke, kot so aktivacija [[CREB]],<ref name="Peltier_2007">{{cite journal | vauthors = Peltier J, O'Neill A, Schaffer DV | title = PI3K/Akt and CREB regulate adult neural hippocampal progenitor proliferation and differentiation | url = https://archive.org/details/sim_developmental-neurobiology_2007-09-01_67_10/page/n87 | journal = Developmental Neurobiology | volume = 67 | issue = 10 | pages = 1348–1361 | date = september 2007 | pmid = 17638387 | doi = 10.1002/dneu.20506 | s2cid = 16337839 }}</ref> zaviranje [[p27 (gen)|p27]],<ref name=Rafalski_2011/> lokalizacija [[FOXO]] v citoplazmi,<ref name=Rafalski_2011/> aktivacija [[fosfatidilinozitol|PtdIns]]-3ps<ref name=Man_2003>{{cite journal | vauthors = Man HY, Wang Q, Lu WY, Ju W, Ahmadian G, Liu L, D'Souza S, Wong TP, Taghibiglou C, Lu J, Becker LE, Pei L, Liu F, Wymann MP, MacDonald JF, Wang YT | display-authors = 6 | title = Activation of PI3-kinase is required for AMPA receptor insertion during LTP of mEPSCs in cultured hippocampal neurons | journal = Neuron | volume = 38 | issue = 4 | pages = 611–624 | date = maj 2003 | pmid = 12765612 | doi = 10.1016/s0896-6273(03)00228-9 | s2cid = 17419450 | doi-access = free }}</ref> in aktivacija [[tarča rapamicina pri sesalcih|mTOR]] (tarče rapamicina pri sesalcih),<ref name=Rafalski_2011/> ki lahko dalje vpliva na prepisovanje p70 in 4EBP1.<ref name=Rafalski_2011/> Poznanih je več dejavnikov, ki povečajo aktivnost signalne poti PI3K/AKT, vključno z [[epidermalni rastni dejavnik|EGF]],<ref name="Ojeda_2011">{{cite journal | vauthors = Ojeda L, Gao J, Hooten KG, Wang E, Thonhoff JR, Dunn TJ, Gao T, Wu P | display-authors = 6 | title = Critical role of PI3K/Akt/GSK3β in motoneuron specification from human neural stem cells in response to FGF2 and EGF | journal = PLOS ONE | volume = 6 | issue = 8 | pages = e23414 | year = 2011 | pmid = 21887250 | pmc = 3160859 | doi = 10.1371/journal.pone.0023414 | bibcode = 2011PLoSO...623414O | doi-access = free }}</ref> [[beljakovina SHH|shh]],<ref name="Peltier_2007"/> [[IGF-1]],<ref name="Peltier_2007"/> [[inzulin|inzulinom]]<ref name=Rafalski_2011/> in CaM.<ref name="Man_2003"/> V signaliziranje preko PI3K/AKT/mTOR za uravnavanje celične presnove sta vključena tako [[leptin]] kot inzulin.<ref name="pmid30618188">{{cite journal | vauthors=Garcia-Galiano D, Borges BC, Allen SJ, Elias CF | title=PI3K signalling in leptin receptor cells: Role in growth and reproduction| journal=[[Journal of Neuroendocrinology]] | volume=31 | issue = 5| pages=e12685 | year=2019 | doi = 10.1111/jne.12685 | pmc = 6533139 | pmid=30618188 }}</ref> Obstaja tudi več dejavnikov, ki zavirajo omenjeno signalno pot, na primer [[fosfatidilinozitol-3,4,5-trisfosfat 3-fosfataza|PTEN]],<ref name="ReferenceC">{{cite journal | vauthors = Wyatt LA, Filbin MT, Keirstead HS | title = PTEN inhibition enhances neurite outgrowth in human embryonic stem cell-derived neuronal progenitor cells | journal = The Journal of Comparative Neurology | volume = 522 | issue = 12 | pages = 2741–2755 | date = avgust 2014 | pmid = 24610700 | doi = 10.1002/cne.23580 | s2cid = 205683500 }}</ref> [[GSK3B]]<ref name="Peltier_2007"/> in HB9.<ref name="Ojeda_2011"/> Moteno uravnavanje signalne poti je povezano s pojavom in napredovanjem različnih bolezni, kot so [[rak (bolezen)|rak]], [[sladkorna bolezen]] in [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilna obolenja]].<ref>Sun K. s sod. The PI3K/AKT/mTOR signaling pathway in osteoarthritis: a narrative review. 2020 Apr;28(4):400-409. doi: 10.1016/j.joca.2020.02.027.</ref> Zlasti je raziskana in pojasnjena vloga signalne poti PI3K/AKT/mTOR pri različnih vrstah raka. <ref name=Yu/> Posledično je ta signalna pot zanimiva tarča za razvoj zdravil proti raku. Na trgu so že različne učinkovine, ki delujejo na različne komponente signalne poti PI3K/AKT/mTOR, in sicer [[zaviralci mTOR]] ([[everolimus]], [[sirolimus]], [[temsirolimus]]) ter [[zaviralci PI3K]] ([[alpelizib]], [[duvelizib]], [[kopanlizib]], [[idelalizib]], [[umbralizib]]), številni pa so v razvoju, med drugim tudi zaviralci AKT.<ref> Peng Y, Wang Y, Zhou C, Mei W, Zeng C. PI3K/Akt/mTOR Pathway and Its Role in Cancer Therapeutics: Are We Making Headway? Front Oncol. 2022 Mar 24;12:819128. doi: 10.3389/fonc.2022.819128. PMID: 35402264; PMCID: PMC8987494.</ref> == Proliferacija živčnih matičnih celic == === Odziv na glukozo === Pri živčnih matičnih celicah (ŽMC), [[matična celica|matičnih celicah]] v živčnem tkivu odraslega, ki se lahko diferencirajo v [[živčna celica|živčne celice]] in celice [[nevroglija|nevroglije]],<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509412/celica, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 9. 2023.</ref> je pomembno ravnovesje med ohranjanje njihove multipotentnosti s samoobnavljanjem ter proliferacijo in s tem prehod v stanje celičnega mirovanja. V tem procesu odločevanja, po kateri poti bo šel razvoj živčne matične celice, ima pomembno vlogo signalna pot PI3K/AKT. Živčne matične celice imajo sposobnost zaznavanja sprememb okolja v živčevju in nasploh v organizmu ter odzivanja na te spremembe. Kadar v telesu začasno poraste raven [[krvni sladkor|krvnega sladkorja]], se iz [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]] sprosti [[inzulin]]. Aktivacija inzulinskih receptorjev na površini celic sproži v celici aktivacijo signalne poti PI3K/AKT, le-ta pa spodbudi proliferacijo celic.<ref name=Rafalski_2011>{{cite journal | vauthors = Rafalski VA, Brunet A | title = Energy metabolism in adult neural stem cell fate | journal = Progress in Neurobiology | volume = 93 | issue = 2 | pages = 182–203 | date = februar 2011 | pmid = 21056618 | doi = 10.1016/j.pneurobio.2010.10.007 | s2cid = 16305263 }}</ref> Ob visokih ravneh glukoze in obilici razpoložljive energije v organizmu se na ta način aktivira signalna pot PI3K/AKT in spodbudi proliferacijo živčnih matičnih celic. Po drugi strani je signalna pot PI3K/AKT ob manjših količinah razpoložljive energije manj aktivna in celice preidejo v mirujoče stanje. To uravnavanje poteka zlasti tako, da AKT fosforilira FOXO in ga s tem zadržuje v citoplazmi.<ref name=Rafalski_2011/> Defosforiliran FOXO lahko iz citoplazme prehaja v celično jedro, kjer deluje kot prepisovalni dejavnik za spodbujanje izražanja različnih tumorje zavirajočih genov, kot sta [[p27 (gene)|p27]] in [[p21]].<ref name=Rafalski_2011/> Ti tumorski zaviralci povzročijo, da živčne matične celice preidejo v mirujoče stanje. Pri izbitju gena FOXO se izgubi sposobnost celic, da preidejo v mirovanje, hkrati pa tudi izgubijo svoje značilne lastnosti in postanejo podobne rakavim celicam.<ref name=Rafalski_2011/> ===PTEN=== Signalna pot PI3K/AKT ima svojega naravnega zaviralca, imenovanega homolog fosfataze in tenzina ([[PTEN (gen)|PTEN]], angl. ''phosphatase and tensin homolog''), katerega vloga je omejevanje celične proliferacije in s tem preprečevanje vznika rakavih celic. Pri poskusih z izbitjem gena PTEN je prišlo do povečanje mase možganov zaradi nenadzorovane proliferacije možganskih celic.<ref name=Rafalski_2011/> PTEN deluje tako, da defosforilira PIP3 v PIP2, kar omeji sposobnost vezave AKT na celično membrano in posledično zmanjša njegovo aktivnost. Zmanjšano aktivnost PTEN-a lahko kompenzirajo mehanizmi navzdol po signalni poti in zato izbitje gena PTEN nima tako usodnih posledic kot izbitje gena FOXO.<ref name=Rafalski_2011/> ===CREB=== Vezavni protein odzivnega elementa za cAMP  ([[CREB]]) je pomemben v celičnem odločanju za proliferacijo. V celicah, v katerih pride do prekomernega izražanja AKT, se poveča tudi količina CREB v primerjavi s celicami divjega tipa in take celice se pospešeno proliferirajo ter izražajo manjše količine nevroglijskih in živčnih označevalcev, kot sta [[Glijska fibrilarna kisla beljakovina|GFAP]] in [[β-tubulin]].<ref name="Peltier_2007"/> CREB je namreč prepisovalni dejavnik, ki vpliva na prepisovanje [[ciklin A|ciklina A]], ta pa spodbuja proliferacijo.<ref name="Peltier_2007"/> ==Vloga pri raku== Raziskave kažejo, da je pri večini vrst raka signalna pot PI3K/AKT/mTOR pogosto prekomerno aktivirana.<ref name=Yu>Yu JS, Cui W. Proliferation, survival and metabolism: the role of PI3K/AKT/mTOR signalling in pluripotency and cell fate determination. Development. 2016 Sep 1;143(17):3050-60. doi: 10.1242/dev.137075. PMID: 27578176.</ref> ===Rak jajčnika=== Signalna pot PI3K/AKT/mTOR ima osrednjo vlogo pri [[rak jajčnika|raku jajčnika]]. Prav tako so pri raku jajčnika pogosto prekomerno izražene kinaze [[PIM1|PIM]] in te posredno in neposredno aktivirajo mTOR in njegove navzgornje efektorje, kot je AKT. Poleg tega kinaze PIM fosforilirajo IRS, ki vpliva na PI3K. To kaže na interakcijo med PIM in signalno potjo PI3K/AKT/mTOR. Nadalje lahko AKT povzroči fosforilacijo BAD v celicah raka jajčnika. Tako PIM kot signalna pot PI3K/AKT/mTOR lahko v celicah raka jajčnika zavirata izražanje [[P21]] in [[P27 (gen)|P27]]. To kaže na veliko verjetnost na sodelovanje kinaz PIM in signalne poti PI3K/AKT/mTOR v procesih celičnega uravnavanje pri raku jajčnika.<ref>{{cite journal | vauthors = Aziz AU, Farid S, Qin K, Wang H, Liu B | title = PIM Kinases and Their Relevance to the PI3K/AKT/mTOR Pathway in the Regulation of Ovarian Cancer | journal = Biomolecules | volume = 8 | issue = 1 | pages = 7 | date = februar 2018 | pmid = 29401696 | pmc = 5871976 | doi = 10.3390/biom8010007 | doi-access = free }}</ref> Vendar pa doslej raziskave zdravljenja raka jajčnika z zdravili, ki vplivajo na to signalno pot, niso pokazale ustrezne učinkovitosti.<ref>{{Cite journal|last1=Ciccone|first1=Marcia A.|last2=Maoz|first2=Asaf|last3=Casabar|first3=Jennifer K.|last4=Machida|first4=Hiroko|last5=Mabuchi|first5=Seiji|last6=Matsuo|first6=Koji|date=July 2016|title=Clinical outcome of treatment with serine-threonine kinase inhibitors in recurrent epithelial ovarian cancer: a systematic review of literature|journal=Expert Opinion on Investigational Drugs|volume=25|issue=7|pages=781–796|doi=10.1080/13543784.2016.1181748|issn=1744-7658|pmid=27101098|s2cid=28717797|pmc=7534810}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Maoz|first1=Asaf|last2=Ciccone|first2=Marcia A.|last3=Matsuzaki|first3=Shinya|last4=Coleman|first4=Robert L.|last5=Matsuo|first5=Koji|date=2019-11-22|title=Emerging serine-threonine kinase inhibitors for treating ovarian cancer|journal=Expert Opinion on Emerging Drugs|volume=24|issue=4|pages=239–253|doi=10.1080/14728214.2019.1696773|issn=1744-7623|pmid=31755325|s2cid=208227849|pmc=7526049}}</ref> ===Rak dojke=== V številnih primerih raka dojke so prisotne mutacije v signalni poti PI3K/AKT/mTOR. Najpogostejše so mutacije v genu [[PIK3CA]] ter mutacije, ki povzročijo izgubo funkcije PTEN-a ali mutacije, ki povzročijo njegovo epigenetsko utišanje.<ref name = "Raphael_2018">{{cite journal | vauthors = Raphael J, Desautels D, Pritchard KI, Petkova E, Shah PS | title = Phosphoinositide 3-kinase inhibitors in advanced breast cancer: A systematic review and meta-analysis | journal = European Journal of Cancer | volume = 91 | pages = 38–46 | date = marec 2018 | pmid = 29331750 | doi = 10.1016/j.ejca.2017.12.010 }}</ref> Signalna pot PI3K/AKT/mTOR je prekomerno aktivirana v okoli 30−40 % vseh primerov raka dojke. Pri trojno negativnem raku dojke lahko pride do onkogene aktivacije poti PI3K/AKT/mTOR zaradi prekomerne izraženosti navzgornjih ragulatorjev te poti, kot je [[Epidermal growth factor receptor|EGFR]], aktivirajočih mutacij [[PIK3CA]], izgube funkcije ali izražanja PTEN-a ali s prolinom bogate inozitol polifosfataze, ki zavirata PI3K.<ref name = "Costa_2018">{{cite journal | vauthors = Costa RL, Han HS, Gradishar WJ | title = Targeting the PI3K/AKT/mTOR pathway in triple-negative breast cancer: a review | journal = Breast Cancer Research and Treatment | volume = 169 | issue = 3 | pages = 397–406 | date = June 2018 | pmid = 29417298 | doi = 10.1007/s10549-018-4697-y | s2cid = 19888056 }}</ref> ===Urotelijski rak === Pri urotelijskem raku so pogoste mutacije pridobitve funkcije (angl. ''gain of function mutations'') v genu za PIK3CA.<ref>{{cite journal | vauthors = Serra V, Markman B, Scaltriti M, Eichhorn PJ, Valero V, Guzman M, Botero ML, Llonch E, Atzori F, Di Cosimo S, Maira M, Garcia-Echeverria C, Parra JL, Arribas J, Baselga J | display-authors = 6 | title = NVP-BEZ235, a dual PI3K/mTOR inhibitor, prevents PI3K signaling and inhibits the growth of cancer cells with activating PI3K mutations | url = https://archive.org/details/sim_cancer-research_2008-10-01_68_19/page/8022 | journal = Cancer Research | volume = 68 | issue = 19 | pages = 8022–30 | date = October 2008 | pmid = 18829560 | doi = 10.1158/0008-5472.CAN-08-1385 | doi-access = free }}</ref> ===Rak prostate=== Signalna pot PI3K je eden od poglavitnih vzrokov odpornosti proti zdravilom pri [[rak prostate|raku prostate]]. To velja zlasti pri raku prostate, odpornem proti kastraciji, pri katerem tumor ni več občutljiv za [[antiandrogen]]sko zdravljenje.<ref>{{Cite journal|last1=Park|first1=Soonbum|last2=Kim|first2=Young Sik|last3=Kim|first3=Davis Yeon|last4=So|first4=Insuk|last5=Jeon|first5=Ju-Hong|date=december 2018|title=PI3K pathway in prostate cancer: All resistant roads lead to PI3K|journal=Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Reviews on Cancer|volume=1870|issue=2|pages=198–206|doi=10.1016/j.bbcan.2018.09.001|issn=1879-2561|pmid=30300679|s2cid=52947672}}</ref> Gre za posledico kompleksnega mehanizma povratne zanke med androgenskimi receptorji in signalno potjo PI3K.<ref>{{Cite journal|last1=Carver|first1=Brett S.|last2=Chapinski|first2=Caren|last3=Wongvipat|first3=John|last4=Hieronymus|first4=Haley|last5=Chen|first5=Yu|last6=Chandarlapaty|first6=Sarat|last7=Arora|first7=Vivek K.|last8=Le|first8=Carl|last9=Koutcher|first9=Jason|last10=Scher|first10=Howard|last11=Scardino|first11=Peter T.|date=17. 5. 2011|title=Reciprocal feedback regulation of PI3K and androgen receptor signaling in PTEN-deficient prostate cancer|journal=Cancer Cell|volume=19|issue=5|pages=575–586|doi=10.1016/j.ccr.2011.04.008|issn=1878-3686|pmc=3142785|pmid=21575859}}</ref> Kot pri drugih vrstah raka lahko pride do mutacij v ključnih genih v tej signalni poti, na primer v PIK3CA.<ref>{{Cite journal|last1=Zahari|first1=Muhammad Saddiq|last2=Wu|first2=Xinyan|last3=Blair|first3=Brian G.|last4=Pinto|first4=Sneha M.|last5=Nirujogi|first5=Raja S.|last6=Jelinek|first6=Christine A.|last7=Malhotra|first7=Radhika|last8=Kim|first8=Min-Sik|last9=Park|first9=Ben Ho|last10=Pandey|first10=Akhilesh|date=4. 9. 2015|title=Activating Mutations in PIK3CA Lead to Widespread Modulation of the Tyrosine Phosphoproteome|journal=Journal of Proteome Research|volume=14|issue=9|pages=3882–3891|doi=10.1021/acs.jproteome.5b00302|issn=1535-3907|pmc=4641567|pmid=26267517}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Pearson|first1=Helen B.|last2=Li|first2=Jason|last3=Meniel|first3=Valerie S.|last4=Fennell|first4=Christina M.|last5=Waring|first5=Paul|last6=Montgomery|first6=Karen G.|last7=Rebello|first7=Richard J.|last8=Macpherson|first8=Arthi A.|last9=Koushyar|first9=Sarah|last10=Furic|first10=Luc|last11=Cullinane|first11=Carleen|date=June 2018|title=Identification of Pik3ca Mutation as a Genetic Driver of Prostate Cancer That Cooperates with Pten Loss to Accelerate Progression and Castration-Resistant Growth|journal=Cancer Discovery|volume=8|issue=6|pages=764–779|doi=10.1158/2159-8290.CD-17-0867|issn=2159-8290|pmid=29581176|doi-access=free}}</ref> Tudi pri raku prostate lahko pride med drugim do povečanja števila kopij PIK3CA in povečanega izražanja [[informacijska RNK|mRNK]] ter s tem povečane aktivacije signalne poti PI3K/Akt/mTOR.<ref>{{Cite journal|last1=Agell|first1=Laia|last2=Hernández|first2=Silvia|last3=Salido|first3=Marta|last4=de Muga|first4=Silvia|last5=Juanpere|first5=Nuria|last6=Arumí-Uria|first6=Montserrat|last7=Menendez|first7=Silvia|last8=Lorenzo|first8=Marta|last9=Lorente|first9=José A.|last10=Serrano|first10=Sergio|last11=Lloreta|first11=Josep|date=marec 2011|title=PI3K signaling pathway is activated by PIK3CA mRNA overexpression and copy gain in prostate tumors, but PIK3CA, BRAF, KRAS and AKT1 mutations are infrequent events|journal=Modern Pathology|volume=24|issue=3|pages=443–452|doi=10.1038/modpathol.2010.208|issn=1530-0285|pmid=21113138|s2cid=27405431|doi-access=free}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Celično signaliziranje]] je4k82a5rkl10895pbmsvxjtcyiqymn Tempelj Thien Hau 0 551366 6768843 6751548 2026-10-23T11:21:06Z Yerpo 8417 /* Notranjost */ np 6768843 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building |religious_affiliation = Mazuizem |name = Tempelj Thien Hau |image = 20190923 Thien Hau Temple front.jpg |alt = |caption = |map_type = <!-- Vietnam --> |map_caption = Vietnam |native_name = Chùa Bà Thiên Hậu |country = Vietnam |state = |district = |location = Chợ Lớn<br />[[Hošiminh]] |elevation_m = |coordinates = {{coord|10|45|10.48|N|106|39|40.22|E|source:nlwiki_scale:6250_region:VN|display=inline,title}} |deity = boginja [[Mazu]] kot 'kraljica nebes' |festivals = |architecture = kizajska pagoda z vietnamskimi detajli |temple_quantity = |monument_quantity = |inscriptions = |year_completed = okoli 1760 |creator = Kitajska skupnost Chợ Lớn |website = }} '''Tempelj Thien Hau''' ({{lang-vi|Miếu Thiên Hậu}}), officially the '''Tue Thanh Guildhall''' (''{{lang|vi|Hội quán Tuệ Thành}}''),<ref>{{navedi knjigo |last=DK Travel |url=https://books.google.com/books?id=4XBIDQAAQBAJ |title=DK Eyewitness Travel Guide Vietnam and Angkor Wat |publisher=DK Publishing |year=2017 |pages=74}}</ref> je tempelj kitajske boginje morja [[Mazu]] v kitajskem slogu na ulici Nguyễn Trãi v Čolonu (Kitajska četrt) okrožja 5 v mestu [[Hošiminh]] v [[Vietnam]]u.{{sfnp|Corfield|2013}} == Zgodovina == Thiên Hậu je vietnamska transkripcija kitajskega imena ''Tianhou'' ('cesarica nebes'), vzdevek kitajske boginje morja, Mazu, pobožanstvene oblike Lin Moniang, srednjeveškega dekleta iz Fudžjana, za katerega so zaslužni, da je rešila enega ali nekaj članov svoje družine člane pred poškodbami med [[tajfun]]om s svojo duhovno močjo. Čeprav je vlada celinske Kitajske in Tajvana uradno ne priznavata, je vera priljubljena v obmorskih južnih provincah Kitajske in zlasti na [[Tajvan]]u ter med kitajsko diasporo. V Vietnamu je včasih znana tudi kot 'Gospa morja' (''Tuc Goi La Ba''). Mazuizem se pogosto sinkretizira s [[taoizem|taoizmom]] in kitajskim budizmom. Na primer, v bližnji pagodi Quan Am sta dva glavna oltarja posvečena Thien Hau in Quan Am, vietnamski obliki Guanjin, kitajski obliki [[bodhisatva|bodhisatve]] [[Avalokitešvara|valokitešvare]]. Tempelj je bil prvič postavljen c. 1760 s strani kantonske skupnosti v mestu.[2] Leta 1800, 1842 (in morda tudi 1847), 1882, 1890 in 1916 je bil deležen večjih popravil ali razširitev.[2] == Arhitektura == === Zunanjost === Tempelj stoji tik ob prometni ulici Nguyen Trai. Do njega se lahko dostopa tako, da se vstopi skozi železna vrata in prečka majhno dvorišče. Streha je okrašena z majhnimi prefinjeno oblikovanimi porcelanastimi figuricami, ki izražajo teme iz kitajske vere in legend. Nad vhodom visijo luči in lesene makete kitajskih gledališč. === Notranjost === Notranjost templja je pravzaprav delno pokrito dvorišče, na koncu katerega je oltar Mazuji. Izpostavljeni deli dvorišča vsebujejo kadilnice in odpirajo pogled na izjemne diorame iz porcelana, ki krasijo streho. Diorame prikazujejo prizore iz kitajskega mesta iz 19. stoletja in vključujejo tako barvite figure, kot so igralci, demoni, živali ter perzijski in evropski mornarji in trgovci. V enem prizoru igralci prikazujejo dvoboj na konju med čaščenim generalom s helebardo Guan Jujem iz romana ''Tri kraljestva'' in drugim borcem. Drugi prizor prikazuje tri taoistične nesmrtne modrece, ki predstavljajo [[dolgoživost]], plodnost in blaginjo. Na oltarju Mazu dominirajo trije kipi boginje. Obrazi so bronaste barve, oblačila in krone pa večbarvni. Gorilniki kadila so vse okoli. == Galerija == {{Gallery |width=160 | height=170 |align= |File:Battle of Generals.jpg |Prizor s strehe templja prikazuje igralce, ki prikazujejo dvoboj med Guan Jujem in drugim borcem |File:Thien Hau portrait.jpg |Ta slika Mazu prevladuje na glavnem oltarju templja }} == Storitve == Na 23. dan tretjega meseca po vietnamskem lunarnem koledarju, ki je Mazujin rojstni dan, bodo glavni kip Mazu povabili pred oltar in ga popeljali skozi kitajsko četrt okrožja 5. Veliki bronasti zvon v templju je iz leta 1830 in pozvoni ob velikih donacijah templju. == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{citation |contribution=Ba Thien Hau Pagoda |contribution-url=https://books.google.com/books?id=pdAZBQAAQBAJ&pg=PA13 |title=A Historical Dictionary of Ho Chi Minh City |last=Corfield |first=Justin |page=[https://books.google.com/books?id=pdAZBQAAQBAJ&pg=PA13 13] |url=https://books.google.com/books?id=pdAZBQAAQBAJ |publisher=Anthem Press |location=London |date=2013 |isbn = 9781783083336}}. == Zunanje povezave == {{Commons category|Tue Thanh Guildhall}} [[Kategorija:Hošiminh]] gxfff76q1fyzxg1is3qu9e6nct6mrai Cordillera Central, Kostarika 0 551584 6768570 6641633 2026-10-22T15:00:19Z Ljuba24b 92351 /* Opis */ np 6768570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Cordillera Central | other_name = Cordillera Volcánica Central | photo = Irazu Volcano - Costa Rica - 4 - DirkvdM.jpg | photo_caption = Krater vulkana Irazú | map_image = Mapa CR CVC.svg | map_caption = zemljevid Cordillera Central | country = [[Kostarika]] | region = | parent = [[Srednjeameriški vulkanski lok]] | area_km2 = | period = [[Kvartar]] | biome = Nižinski tropski deževni gozd | highest = [[vulkan Irazú]] | elevation_m = 3432 |range_coordinates = |coordinates = {{coord|9|58|37|N|83|51|15|W|type:mountain_region:CR_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} }} '''Cordillera Central''' je vulkansko gorovje v osrednji [[Kostarika|Kostariki]], ki se nadaljuje od celinskega razvoda vzhodno od Cordillera de Tilarán. Razteza se 80 km od prelaza Tapezco do vulkana Turrialba in se konča na reki Pacuare. Od Cordillera de Tilarán ga ločuje reka Balsa ter hribi Platanar in Zarcero. Cordillera Central je del ameriške [[Kordiljere]], verige gorovij (''cordillera''), ki je sestavljena iz skoraj neprekinjenega zaporedja gorskih verig, ki tvorijo zahodno 'hrbtenico' [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]], [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in [[Antarktika|Antarktike]]. == Opis == Vsebuje štiri velike vulkane Poás (2708 m), Barva (2906 m), Irazú in Turrialba (3340 m). Najvišji vrh je Irazú s 3432 m.<ref name="pol18">{{navedi knjigo |title= Policymaking for Conservation in Latin America: National Parks, Reserves, and the Environment |url= https://archive.org/details/policymakingforc0000hopk |last= Hopkins |first= Jack W. |year= 1995 |publisher= Greenwood Publishing Group |location= Westport, Connecticut |isbn= 0-275-95349-1 |page= [https://archive.org/details/policymakingforc0000hopk/page/18 18] }}</ref> Južno od območja ležijo dvignjene ravnice osrednje tektonske depresije kostariškega [[Osrednje podolje|Osrednjega podolja]].<ref name="moon516">{{navedi knjigo |title= Costa Rica |url= https://archive.org/details/costarica0000bake_n7x8 |last= Baker |first= Christopher P. |year= 2007 |series = Moon Handbooks |publisher= Avalon Travel |location= Emeryville, California |edition= 6th |isbn= 978-1-56691-847-3 |page= [https://archive.org/details/costarica0000bake_n7x8/page/516 516] }}</ref> Štirje glavni vulkani Cordillera Central so zaščiteni kot [[narodni park]]i. Vulkanski masiv vulkana Poás je osrednja značilnost [[Narodni park vulkana Poas|narodnega parka vulkana Poás]], ki se ponaša s stalno [[Fumarola|fumarolno]] dejavnostjo. Vulkan Barva se ponaša z izrazito hidrotermalno aktivnostjo (vroči vrelci) in je del [[narodni park Braulio Carrillo|narodnega parka Braulio Carrillo]]. [[Narodni park vulkana Irazú]] vsebuje vulkan [[Irazú]], najvišji vulkan Kostarike. Zaradi velike nadmorske višine je vulkan strateško mesto za telekomunikacije, številne nacionalne televizijske in radijske postaje imajo svoje antene na vrhu. [[Narodni park vulkana Turrialba]] s središčem vulkana [[Turrialba]] je značilen za fumarolno aktivnost in emisije plinov.<ref>[http://www.ovsicori.una.ac.cr/vulcanologia/volcanes/turrialba.htm Costa Rican Vulcanologic and Seismologic Observatory: Turrialba] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100212231201/http://www.ovsicori.una.ac.cr/vulcanologia/volcanes/turrialba.htm |date=2010-02-12 }}</ref> == Najpomembnejše višine == *Masiv Poás (2704 m nmv) ima stalno fumarolno aktivnost in ima starodavni krater, ki je zdaj laguna. *Vulkan Barva (2906 m nmv) predstavlja vroče izvire (hidrotermalne manifestacije). *Masiv Irazú (3432 m nmv) - vulkan Irazú je najvišji vulkan v Kostariki, je aktiven, izbruhnil je v letih 1963 in 1964. *Vulkan Turrialba predstavlja fumarolno aktivnost in emisije plinov. == Prelazi in doline == Obstaja vrsta [[prelaz]]ov med masivi, kot so Tapezco, Desengaño, La Palma in Coliblanco, ki [[pasat]]om, ki prihajajo iz [[Karibsko morje|Karibskega morja]], omogočajo vstop v Osrednje podolje. Med temi prelazi so kopenske in zračne komunikacijske poti Osrednjega podolja s severno cono in z atlantsko cono. [[Slika:Pasos CR CVC.svg|thumb|center|600px|Najpomembnejši prelazi in vzpetine gorovja]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.britannica.com/place/Cordillera-Central-mountains-Costa-Rica Cordillera Central v Enciklopediji Britanici] [[Kategorija:Gore v Kostariki]] [[Kategorija:Vulkani v Kostariki]] sdwpaolxv2v6sz67ez7qzuyeurrqzm3 Osrednje podolje, Kostarika 0 551587 6768845 6767404 2026-10-23T11:27:43Z Ljuba24b 92351 np 6768845 wikitext text/x-wiki {{Infobox valley | name = Osrednje podolje | native_name ={{native name|es|Valle Central}} | photo = Vista del Valle Central desde las montañas de Heredia.jpg | photo_caption = Pogled na Osrednje podolje s severnega pogorja Heredia | coordinates = {{coord|9|55|N|84|04|W|type:landmark_dim:30000_source:kolossus-eswiki|display=title,inline}} | map = Kostarika | relief = Valle Central de Costa Rica.jpg | country = {{CRI}} | city = ''Gran Área Metropolitana'' |}} '''Osrednje podolje''' ({{lang-es|Valle Central}} - centralna dolina) je [[planota]] in geografska regija osrednje [[Kostarika|Kostarike]]. Dežela v podolju je relativna ravninska, čeprav je obdana z več gorami in [[vulkan]]i, zadnji del [[Cordillera Central, Kostarika|Cordillera Central]]. V regiji živi skoraj tri četrtine Kostaričanov in vključuje glavno in najbolj naseljeno mesto [[San José]]. Podolje delijo province Alajuela, Heredia, San José in Cartago. Regija zavzema površino 11.366 km², kar je več kot petina države, in jo odmakata [[Tárcoles (reka)|reka Tárcoles]] na zahodni strani in reka Reventazón na vzhodni strani.<ref>{{navedi splet |title=COSTA RICAN CENTRAL VALLEY |url=https://www.lanamme.ucr.ac.cr/PREEMPTIVE_ASI/material/COSTA_RICAN_CENTRAL_VALLEY.pdf |website=University of Costa Rica |publisher=Universidad de Costa Rica, San Pedro De Montes de Oca, San José, Costa Rica |accessdate=2023-11-07 |archive-date=2024-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240704042557/https://www.lanamme.ucr.ac.cr/PREEMPTIVE_ASI/material/COSTA_RICAN_CENTRAL_VALLEY.pdf |url-status=dead }}</ref> == Geografske razsežnosti == Običajno velja, da se Osrednje podolje razteza od mesta San Ramón v Alajueli na zahodu do mesta Paraíso v Cartagu na vzhodu. Gore severno od podolja so del Cordillere Central. Severno od podolja so štirje glavni vulkani, in sicer [[Poás]], [[Barva (vulkan)|Barva]], [[Irazú]] in [[Turrialba]]. Gore, ki obdajajo planoto na jugu, tvorijo del [[Cordillera de Talamanca|pogorja Talamanca]]. Manjše območje, hribovje Carpintera, ki poteka od severa proti jugu približno vzdolž meje med provincama San José in Cartago, deli podolje na dva dela. Zahodni del se običajno imenuje 'zahodna dolina' ali 'osrednja dolina', vzhodni del pa se imenuje 'vzhodna dolina' ali ''Valle del Guarco''. To manjše območje vpliva tudi na vreme in ekosisteme obeh podregij, pri čemer na zahodno dolino močno vplivajo vremenski vzorci pacifiške obale Kostarike, na vzhodno dolino pa vpliva vreme karibske obale. == Podnebje == Zaradi nadmorske višine se temperatura v Osrednjem podolju giblje med 15 in 30 °C, predvsem zaradi lege proti goram (nadmorska višina se giblje tudi med 800 m in 1500 m nadmorske višine). Zahodni del doline je poleti pod vplivom [[pasat]]ov in tako kot v preostalem delu države z izjemo karibske regije sta jasno opredeljeni dve podnebni sezoni, mokra in suha. Na vzhodni del doline bolj vplivajo karibske razmere, ki so bolj spremenljive. Letna količina padavin v regiji se giblje od 1900 milimetrov v mestnem in osrednjem kraju, kot je Pavas, do 3200 milimetrov na podeželskem in goratem kraju, kot je Fraijanes. Vlažnost se giblje od 75 % (10 % volatilnosti) v Pavasu do 87 % (redko pade na manj kot 80 %) v Fraijanesu. == Gospodarski pomen == Gospodarske dejavnosti so raznolike; segajo od pridelave krompirja in čajota v Cartagu do proizvodnje mikroprocesorjev v Intelovem obratu v Belénu (Heredia). Po vsej državi je na voljo tudi širok nabor trgovskih in storitvenih dejavnosti, vključno z bankami, bolnišnicami in univerzami. V Osrednji dolini se nahaja tudi glavno letališče v državi – Mednarodno letališče Juan Santamaría. Osrednje podolje je tesno povezana z drugimi deli države prek [[Panameriška magistrala|Panameriške ceste]] in drugih prometnic. Panameriška magistrala predstavlja hrbtenico regije: njen severni del povezuje prestolnico San José z Alajuelo (prek ceste General Cañas), južni del pa s Cartagom (prek ceste skozi Curridabat in ceste Florencio del Castillo). Poleg tega cesta št. 32 – ki vključuje cesto Braulio Carrillo – povezuje regijo z mestom Limón in pristaniščem Moín, pri čemer poteka skozi predor Zurquí v narodnem parku Braulio Carrillo. Cesta št. 27, znana kot cesta Próspero Fernández, zagotavlja povezavo s pristaniščem Caldera. Obvoznica, označena kot cesta št. 39 in uradno poimenovana »Paseo de la Segunda República«, omogoča dostop do osrednjega mestnega jedra San Joséja. Lahko rečemo, da je edini večji infrastrukturni element, ki ga v Osrednjem podolju manjka, morsko pristanišče. Na osrednji planoti se nahajajo glavna urbana središča Kostarike; to je ena najbolj razvitih regij v državi, tako v urbanem kot v ruralnem smislu. Obsega velika območja, namenjena kmetijstvu in živinoreji, v njej pa živi tudi večina prebivalstva. Regija je mednarodno znana po pridelavi visokokakovostne kave, namenjene izvozu, ter po svojem kulturnem bogastvu in raznolikosti. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Flores Silva, Eugenio (1979). Geografía de Costa Rica. Editorial de la Universidad Estatal a Distancia. ISBN 9789977646565. Consultado el 29 de noviembre de 2014. == Zunanje povezave == *[https://en.wikivoyage.org/wiki/Central_Valley_(Costa_Rica) wikipotovanje Valle Central (Costa Rica)] cqpns30bc7j6ereg4veuomloq3ckz3a Monteverde 0 551673 6768607 6729472 2026-10-22T16:53:35Z Ljuba24b 92351 np 6768607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Monteverde | official_name = Monte Verde | settlement_type = Mesto | pushpin_map = Kostarika | pushpin_map_caption = lega kantona Monteverde v Kostariki | coordinates = {{koord novi|10|17|27|N|84|49|31|W|display=inline,title}} | image_map = | map_caption = | image_skyline = Monteverdeskyline01.jpg | image_caption = Glavna trgovska ulica v Santa Eleni, glavnem mestu Monte Verde | established_title = Nastanek kantona | established_date = 29. september 2021 |seat_type = sedež mesta |seat = Santa Elena |government_type = Občina |governing_body = {{lang|es|Municipalidad de Monteverde}} |parts_type = Okrožje |parts_style = |parts = |p1 = Monteverde |leader_title = župan |leader_name = Opredelitev leta 2024 |leader_party = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CRI}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Puntarenas | area_total_km2 = 53,05 | elevation_m = 1330 | population_total = 4155 | population_as_of = 2011 | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[UTC−06:00]] }} '''Monteverde''' je dvanajsti kanton province Puntarenas v Kostariki.<ref name="divadm">{{navedi splet |language=es |title=Declara oficial para efectos administrativos, la aprobación de la División Territorial Administrativa de la República N°41548-MGP |url=http://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=88416&nValor3=115607&param2=1&strTipM=TC&lResultado=1&strSim=simp |website=Sistema Costarricense de Información Jurídica |access-date=26 September 2020 |date=19 March 2019 |archive-date=2024-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240224063957/https://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=88416&nValor3=115607&param2=1&strTipM=TC&lResultado=1&strSim=simp |url-status=dead }}</ref> Je v gorovju Cordillera de Tilarán. Približno štiri ure vožnje od [[Osrednje podolje|Osrednjega podolja]] je Monteverde ena glavnih ekoturističnih destinacij v državi. Območje gosti [[Rezervat oblačnega gozda Monteverde]] in številne druge naravne znamenitosti, ki privabljajo veliko število turistov in naravoslovcev. [[National Geographic]] je biološki Rezervat oblačnega gozda Monteverde poimenoval »dragulj v kroni rezervatov oblačnih gozdov«.<ref>{{navedi splet |url=http://traveler.nationalgeographic.com/books-excerpts/top-ten-costa-rica-text |title=Top Ten Costa Rica - National Geographic Traveler |publisher=Traveler.nationalgeographic.com |accessdate=2023-11-09 |archive-date=2016-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160213174102/http://traveler.nationalgeographic.com/books-excerpts/top-ten-costa-rica-text |url-status=dead }}</ref> ''Newsweek'' je Monteverde razglasil za 14. mesto na svetu, ki si ga je treba zapomniti, preden izgine. Z ljudskim glasovanjem v Kostariki je bil Monteverde razglašen za eno od sedmih naravnih čudes Kostarike, skupaj s [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovimi otoki]], [[Arenal|vulkanom Arenal]], Cerro Chirripó, [[Río Celeste]], Tortuguero in [[Poás|vulkanom Poás]]. Santa Elena je glavno mesto. Njegovi domovi in podjetja služijo kot turistično središče regije, skupaj z bližnjo sosesko Cerro Plano, skupnostjo Monteverde in številnimi rezervati in znamenitostmi v širši regiji.<ref>{{navedi splet|language=es-ES|title=viajes a Costa Rica|url=https://archive.org/details/monteverde|website=archive.org - ES}}</ref> == Toponimija == Monteverde pomeni neposredno 'Zelena gora'. Njegovo uradno ime je ''Monte Verde'' s presledkom med besedami.<ref name="dta2017">{{navedi knjigo |language=es |title=División Territorial Administrativa de la República de Costa Rica |date=8 March 2017 |publisher=Editorial Digital de la Imprenta Nacional |isbn=978-9977-58-477-5 |url=https://www.imprentanacional.go.cr/editorialdigital/libros/historiaygeografia/division_17.pdf}}</ref> == Zgodovina == Različni predkolumbovski artefakti pričajo o obstoju majhne populacije ameriških staroselcev Clovis, ki so nekoč kmetovali v vaseh na tem območju okoli 3000 pr. n. št. Med približno 3300 pr. n. št. do 2000 pr. n. št. so bližnja plemena na območju Arenala doživela upad prebivalstva. Ta bližnja plemena so ponovno ustanovila vasi v regiji med letoma 2000 pred našim štetjem in 500 pred našim štetjem. Kmetijstvo se je okrepilo v obdobju 500 pr. n. št. do 300 n. št., pri čemer so družbe poglavarstva nadomestile majhne plemenske družbe. Intenzivno [[krčenje gozdov]] je spremljalo hortikulturo, zato je mogoče najti kamnite temelje iz tega obdobja. Predmeti iz [[jadeit|žada]] so postali vidna značilnost teh vasi. Od leta 300 do 800 našega štetja so zapletena poglavarstva izpodrinila preprostejša poglavarstva in pojavile so se bolj zapletene vasi s pokopališči, javnimi trgi, zlatarstvom ter medplemensko trgovino in spopadi. Okoli leta 1300 je prišlo do splošnega upada prebivalstva, verjetno zaradi povečane aktivnosti vulkana [[Arenal]].<ref name='Nadkarni'>Nadkarni, Nalini. Monteverde. 1. Berlin: Oxford University, 1999.</ref>{{rp|408–409}} Ko so [[Španci]] leta 1502 dosegli kopno, je Kostarika preživela dve generaciji vojskovanja. Število avtohtonih prebivalcev po vsej državi je padlo s približno 400.000 na 80.000 v malo več kot 50 letih. Vendar pa za razliko od sosed, [[Nikaragva]] in [[Panama]], Kostarika ni prinesla znatnih količin avtohtone delovne sile ali rudnih virov, zato je regija doživela veliko počasnejšo kolonizacijo kot številne druge španske kolonije. === Začetek 20. stoletja === V prvih treh desetletjih 20. stoletja je kreolsko prebivalstvo v majhnem številu prispelo v območje, ki se danes imenuje Monteverde. Številni so bodisi delali za rudnike zlata Guacimal bodisi delavcem zagotavljali blago in storitve. Nekatere družine so naselile tudi bližnjo nižjo, toplejšo dolino San Luis. === 1950 in naprej === [[File:Cuaqueros cr.jpg|thumb|276x276px|Kvekerji v Monteverdeju, 1950]] To, kar danes velja za Monteverde, so ustanovili [[kvekerji]] iz Združenih držav, katerih pacifistične vrednote so jih pripeljale do tega, da so kljubovali ameriškemu naboru pred [[korejska vojna|korejsko vojno]].<ref>{{navedi knjigo |last=Gross |first=David M. |year=2014 |title=99 Tactics of Successful Tax Resistance Campaigns |publisher=Picket Line Press |isbn=978-1490572741 |page=85}}</ref> Večina teh naseljencev je prihajala iz Fairhopeja v Alabami in je vključevala nekaj nekvekerskih pacifistov in ugovorcev vesti. Tiskovni predstavnik skupine je bil Hubert Mendenhall, mlekar, ki je leta 1949 obiskal Kostariko kot del kmečke turneje.<ref>[http://www.monteverde.org/ Monteverde Costa Rica Nonprofit Organizations]</ref> Ti kvekerji in pacifisti so to območje izbrali zaradi njegovega hladnega podnebja, ki bi olajšalo rejo mleka, zaradi nenasilne državne ustave brez vojske in njenih prijaznih kostariških prebivalcev.<ref>[http://www.cct.or.cr/reserva_monteverde/historia.php Centro Científico Tropical - Historia Monteverde] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081002213427/http://www.cct.or.cr/reserva_monteverde/historia.php |date=2008-10-02 }}</ref> Kvekerji so upravljali in obdelovali veliko zemljišče, katerega del so sčasoma namenili za ohranitev, danes ''Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde'' (Biološki rezervat oblačnega gozda Monteverde). To je postalo velika turistična atrakcija. === 2005 bančni napad === 8. marca 2005 je skupina treh oboroženih moških iz Nikaragve vdrla in poskušala oropati podružnico državne narodne banke Santa Elena (Banco Nacional). Stražar je ubil dva oborožena moška. Vendar pa je en napadalec bančne stranke držal za talce 28 ur. Ko so oblasti uspešno poskušale ponovno zavzeti banko, so umrli višji policist in devet civilistov, preživel pa je le eden od napadalcev.<ref name="BBCNewsBank">{{navedi novice |title=Nine die in Costa Rica bank siege |date=2005-03-10 |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/4334659.stm |access-date=2007-08-14 }}</ref><ref name="InsideCostaRicaBank">{{navedi novice |title=Two Faces of Erlyn Hurtado, Dead Brothers Lying in Morgue Unclaimed |date= 2005-03-21 |publisher=Inside Costa Rica |url=http://insidecostarica.com/dailynews/2005/march/21/nac04.htm |access-date=2007-08-14 }}</ref> Ta dogodek je dvignil napetosti med prebivalci Nikaragve in Kostarike po vsej državi in spodbudil večjo varnost v številnih nacionalnih bankah. === Nastanek kantona === Kot okrožje kantona Puntarenas je imel Monteverde svojo lokalno vlado v obliki občinskega okrožnega sveta zaradi velike oddaljenosti od uradov lokalne uprave občine kantona Puntarenas, zato so si njegovi prebivalci prizadevali postati lasten kanton. 4. avgusta 2021 je zakonodajna skupščina odobrila spis št.º 21618, ki ga je nato 29. septembra 2021 predsednik Carlos Alvarado Quesada podpisal v zakon št. 10019, ki ločuje okrožje od kantona Puntarenas v kanton Monteverde.<ref>{{navedi splet |title=Monteverde es oficialmente el cantón 83 de Costa Rica |url=https://www.presidencia.go.cr/comunicados/2021/09/monteverde-es-oficialmente-el-canton-83-de-costa-rica |work=Presidencia de la República de Costa Rica |accessdate=30 September 2021}}</ref> Vendar je bila sprememba zaradi zakona št.º 6068 preložena na čas po 3. aprilu 2022,<ref>{{navedi splet |title=Declara invariable la División Territorial Administrativa de la República, durante los catorce meses anteriores a todas las elecciones nacionales de Presidente y Vicepresidentes y reforma Código Electoral N° 6068 |url=http://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=898&nValor3=963&strTipM=TC |work=Sistema Costarricense de Información Jurídica |access-date=30 September 2021 |archive-date=2023-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231001121108/http://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=898&nValor3=963&strTipM=TC |url-status=dead }}</ref> saj štirinajst mesecev pred volitvami ni bilo mogoče spremeniti teritorialne upravne enote, kar se je zgodilo zaradi drugega kroga volitev Costa 2022. Na ta dan so potekale splošne volitve v Riku. Kanton bo svojo prvo občino in župana dobil na lokalnih volitvah leta 2024.<ref>{{navedi novice |last1=Díaz Zeledón |first1=Natalia |title=Monteverde: nuevo cantón prepara cambios de leyes, presupuesto, bandera y santa patrona |url=https://semanariouniversidad.com/pais/monteverde-nuevo-canton-prepara-cambios-de-leyes-presupuesto-bandera-y-santa-patrona |access-date=7 August 2021 |work=Semanario Universidad |date=6 August 2021}}</ref> === Danes === [[File:Monteverde, Costa Rica centre.JPG|right|thumb|Santa Elena, večja soseda Monteverdeja in glavni ponudnik blaga in prenočišča]] V zadnjih letih je hitro naraščajoče število turistov na tem območju prineslo precejšen pritok Kostaričanov iz drugih mest. Zdaj ocenjujejo, da Monteverde obišče približno 250.000 turistov na leto. V zadnjih letih so na voljo izboljšani izdelki in storitve, vključno z delno asfaltiranimi cestami. Leta 2007 so Kostaričani izglasovali Monteverde kot eno od sedmih čudes Kostarike, skupaj s Kokosovim otokom, Tortuguero, vulkanom Arenal, Cerro Chirripó, Rio Celeste in vulkanom Poás. == Geografija == Okrožje Monteverde ima površino 53,05 km² in povprečno nadmorsko višino 1330 metrov. Monteverde leži na približno 1400 m nadmorske višine. Je megleno, vlažno in vetrovno mesto, s povprečno letno temperaturo 18 °C. Letna količina padavin je v povprečju okoli 3000 mm. Vlažnost niha med 74 % in 97 %. === Upravno teritorialna razdelitev === Kanton Monteverde je razdeljen na samo eno okrožje, ki zavzema isto območje kot celoten kanton: Monteverde, s poštno številko 61201 Santa Elena je glavno mesto (''cabecera de distrito''). Okrožje vključuje tudi soseske in mesta Cerro Plano, Cuesta Blanca, La Lindora, Los Llanos, Monte Verde in San Luis. === Demografija === Po popisu iz leta 2011 je Monteverde štel 4155 prebivalcev.<ref name="censo2011">{{navedi splet |language=es |title=Censo. 2011. Población total por zona y sexo, según provincia, cantón y distrito |url=https://www.inec.cr/censos/censos-2011 |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020 |archive-date=2020-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200928013144/https://www.inec.cr/censos/censos-2011 |url-status=dead }}</ref> Uradni in najbolj govorjeni jezik je [[španščina]], tako kot v večini Kostarike. Vendar pa je angleško-španska dvojezičnost zelo razširjena zaradi prisotnosti kvekerjev in treh dvojezičnih šol. == Zanimivosti == [[File:DirkvdM canopy walk.jpg|thumb|Eden od številnih visečih mostov, namenjenih ekološkemu turizmu, na tem območju. (Park Selvatura)]] [[File:2006-08-08 Brüllaffe mit Jungtier, Monteverde (Costa Rica).jpg|thumb|200px|right|Rdeči vriskač z mladičem v bližini Rezervata oblačnega gozda Monteverde]] [[File:One of the Skywalk Hanging Bridges at Sky Monteverde in Costa Rica.jpg|thumb|Eden od visečih mostov Skywalk v Sky Monteverdeju v Kostariki]] === Narava === Zaradi oblačnih gozdov in deževnih gozdov (vključno s sedmimi različnimi ekološkimi življenjskimi območji)<ref>{{cite journal |last1=Bolaños |first1=R.A |last2=Watson |first2=V |title=Mapa ecológico de Costa Rica |journal=Tropical Science Center |date=1993}}</ref> je Monteverde kljub težkemu dostopu postal glavni del kostariške turistične poti. Bralci vodilnega državnega časopisa ''La Nación'' so ga izglasovali za enega od '7 čudes Kostarike'. Od četrt milijona letnih turistov v Monteverdeju rezervat obišče okoli 70.000 turistov. Večji del oblačnega gozda Monteverde je mogoče najti v rezervatu. Najbolj obiskano je območje okoli vhoda v park, kjer je šest glavnih poti v skupni dolžini 13 km, ki so urejene in lahko dostopne. Rezervat vključuje veliko mrežo manj dostopnih poti in številne raziskovalne postaje, od katerih sta dve gosti za deset oseb, pa tudi ena večja postaja, ki lahko sprejme kar triinštirideset oseb, čeprav je uporaba teh zdaj omejena. samo raziskovalci. Vzhodno od Monteverdeja leži ohranitveno območje Otroški večni deževni gozd (''El Bosque Eterno de los Niños''), projekt, ki ga financirajo šole in otroci z vsega sveta. Bosque Eterno je največji rezervat na tem območju z 22.000 hektarji. Severneje je rezervat Santa Elena. To območje privablja manj turistov kot rezervat Monteverde, vendar ponuja terensko postajo in pogled na vulkan [[Arenal]]. === Ohranitev === Ogromen 10.500 hektarjev gozdni Rezervat oblačnega gozda Monteverde je glavna atrakcija regije, predvsem zaradi odličnega nedotaknjenega in poldeviškega okolja ter biotske raznovrstnosti svetovnega razreda. Znanstveniki so ugotovili, da je to območje dom največjega števila orhidej na planetu, 500, pri čemer je 34 nedavnih odkritij. Tu je bilo najdenih 58 vrst dvoživk, vključno z endemično izumrlo [[zlata krastača|zlato krastačo]]. To območje je tudi postanek za enaindevetdeset vrst ptic selivk. Slavni [[sijajni kvecal]] prebiva tukaj sezonsko. Sto štiriintrideset vrst sesalcev v Monteverdeju vključuje predstavnike iz Severne in Južne Amerike, vključno s šestimi vrstami vrečarjev, tremi pižmovkami, najmanj oseminpetdesetimi netopirji, tremi primati, sedmimi brezzobci, dvema zajcema, svizec, tri vrste veveric, ena vrsta bodičaste miši, vsaj 15 vrst dolgorepih podgan in miši (družina Muridae); ena vrsta ježevca, ena vrsta agutija, ena paca, dva psa, pet kun, štirje rakuni, šest mačk, dve vrsti divjih prašičev, dve vrsti jelenov in en tapir. === UGA Kostarika === Univerza v Georgii uporablja 155 hektarjev velik satelitski kampus zunaj regije Monteverde v skupnosti spodnjega San Luisa. UGA Costa Rica izvaja številne študijske programe v tujini, ekološke in gozdarske raziskave ter ekoturizem prek prenočišča v kampusu, Ecolodge San Luis. Poleg tega je UGA Costa Rica odgovorna za različne pobude za ohranjanje in trajnost v dolini San Luis, in sicer za program za izravnavo ogljika in prizadevanja za ponovno pogozdovanje v biološkem koridorju Pájaro Campana. Maja 2019 je bilo lastništvo kampusa preneseno na CIEE (Svet za mednarodno izobraževalno izmenjavo), ki gosti samo Univerzo v Georgii in druge akademske skupine, ne pa turistov.<ref>{{navedi splet |url=https://news.co.cr/university-of-georgia-foundation-approves-sale-of-costa-rica-campus-to-nonprofit-study-abroad-organization/78906 |title=University of Georgia Approves Sale of Costa Rica Campus to Nonprofit Organization |date=2019-02-25 |website=Costa Rica Star News |language=en-US |access-date=2019-05-06}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Monteverde (Costa Rica)}} *{{Wikivoyage-inline|Monteverde and Santa Elena Cloud Forest Reserves}} * [https://web.archive.org/web/20140517192911/http://monteverdetravelmagazine.com/ Monteverde Travel Magazine] - Monteverde Travel Magazine [[Kategorija:Mesta v Kostariki]] fcwtpl71kpkmwvlvakgi2q6tp8yhhwt Srednjeameriški vulkanski lok 0 551904 6768853 6125239 2026-10-23T11:37:14Z Ljuba24b 92351 np 6768853 wikitext text/x-wiki [[File:Central America volcanic belt.jpg| thumb|right|Zemljevid srednjeameriškega vulkanskega loka z napisi, ki prikazujejo lokacijo več vulkanov – na meji med Mehiko in Gvatemalo: Volcán Tacaná; v Gvatemali: [[Tajumulco (vulkan)|Tajumulco]], [[Santa María (vulkan)|Santa Maria]], [[Chicabal]], [[Volcán Tolimán|Tolimán]], [[Volcán Atitlán|Atitlán]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Volcán de Agua]], [[Pacaya]], [[Chingo]]; v Salvadorju: [[Cordillera de Apaneca]], Chinchontepec ali [[San Vicente (vulkan)|San Vicente]], Chaparrastique ali [[San Miguel (vulkan)|San Miguel]], [[Chinameca (vulkan)|Chinameca]] in [[Conchagua (vulkan)|Conchagua]]; v Nikaragvi: [[Cosigüina|Cosiguina]], [[Telica (vulkan)|Telica]], [[Cerro Negro]], [[Momotombo]], [[Apoyeque-Chiltepe]], [[Mombacho]] in [[Concepción (vulkan)|Concepción]]; v Kostariki: [[Orosí]], [[Rincón de la Vieja]], [[Miravalles]], [[Arenal]], [[Barva (vulkan)|Barva]], [[Turrialba]] in [[Irazú]]; v Panami: [[Volcán Barú|Barú]] in [[La Yeguada]]]] '''Srednjeameriški vulkanski lok''' (pogosto okrajšava '''CAVA''') je veriga [[ognjenik|vulkanov]], ki se razteza vzporedno s pacifiško obalo Srednjeameriške ožine od [[Mehika|Mehike]] do [[Panama|Paname]]. Ta vulkanski lok, ki je dolg 1100 kilometrov,<ref name=":0">Rose, W., Conway, F., Pullinger, C., Deino, A. and McIntosh, W., 1999. An improved age framework for late Quaternary silicic eruptions in northern Central America. ''Bulletin of Volcanology'', 61(1-2), pp.106-120.</ref><ref>Whattam, S. and Stern, R., 2015. Arc magmatic evolution and the construction of continental crust at the Central American Volcanic Arc system. ''International Geology Review'', 58(6), pp.653-686.</ref> je sestavljen iz aktivnega [[subdukcija|subdukcijskega]] območja, kjer se [[Kokosova plošča]] pogreza pod [[Karibska plošča|Karibsko ploščo]].<ref name=":1">Álvarez-Gómez, J., Meijer, P., Martínez-Díaz, J. and Capote, R., 2008. Constraints from finite element modeling on the active tectonics of northern Central America and the Middle America Trench. ''Tectonics'', 27(1)</ref> Regija je bila vulkansko in geološko aktivna vsaj zadnjih nekaj milijonov let. Številni vulkani so razširjeni po različnih državah [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]]; mnogi so bili aktivni v geološki preteklosti, nekateri bolj kot drugi. == Tektonska zgodovina == Kokosova tektonska plošča leži vzdolž zahodnega roba Srednje Amerike. Zahodni rob delimo na dve območji. Ti območji sta grobo razmejeni s kostariško-nikaragovsko mejo in jih je mogoče razlikovati glede na različno tektonsko zgodovino posameznega območja. Južni del je del magmatskega loka, medtem ko je severni povezan z več aktivnimi tektonskimi stiki. Znotraj vsakega območja obstajajo tudi različne vrste [[prelom (geologija)|prelomov]], ki nadalje služijo za razlikovanje med severnimi in južnimi geološkimi zgodovinami. Ta interakcija Karibske in Kokosove tektonske plošče lahko dodatno pojasni vulkanizem in geološko zgodovino regije. Medtem ko je starejša literatura pokazala širok razpon starosti subdukcije Kokosove plošče,<ref>Abratis, M., 1998. Geochemical variations in magmatic rocks from southern Costa Rica as a consequence of Cocos Ridge subduction and uplift of the Cordillera de Talamanca. PhD thesis, Universitat zu Gottingen, p. 134.</ref><ref>deBoer, J.Z., Drummond, M.S., Bordelon, M.J., Defant, M.J., Bellon, H., Maury, R.C., 1995. Cenozoic magmatic phases of the Costa Rican island arc (Cordillera de Talamanca). In: Mann, P. (Ed.), Geologic and Tectonic Development of the Caribbean Plate Boundary in Southern Central America. Spec. Pap.-Geol. Soc. Am. 295, pp. 35– 55.</ref><ref>Grafe, K., 1998. Exhumation and thermal evolution of the Cordillera de Talamanca (Costa Rica): constraints from fission track analysis, <sup>40</sup>Ar – <sup>39</sup>Ar and <sup>87</sup>Rb– <sup>87</sup>Sr chronology. PhD thesis, Universitat Tubingen, p. 113.</ref><ref>Collins, L.S., Coates, A.G., Jackson, J.B.C., Obando, J.A., 1995. Timing and rates of emergence of the Limon and Bocas del Toro basins: Caribbean effects of Cocos Ridge subduction? In: Mann, P. (Ed.), Geologic and Tectonic Development of the Caribbean Plate Boundary in Southern Central America. Spec. Pap.-Geol. Soc. Am. 295, pp. 263– 289.</ref><ref>Lonsdale, P., Klitgord, K.D., 1978. Structure and tectonic history of the eastern Panama Basin. Geol. Soc. Amer. Bull. 89, 981–999.</ref> se zdaj domneva, da se je ta subdukcija začela med dvema in tremi milijoni let v preteklosti (med 2 Ma in 3 Ma),<ref name=":2">MacMillan, I., Gans, P. and Alvarado, G., 2004. Middle Miocene to present plate tectonic history of the southern Central American Volcanic Arc. ''Tectonophysics'', 392(1-4), pp.325-348.</ref><ref name=":3">Morell, K., Kirby, E., Fisher, D. and van Soest, M., 2012. Geomorphic and exhumational response of the Central American Volcanic Arc to Cocos Ridge subduction. ''Journal of Geophysical Research: Solid Earth'', 117(B4)</ref> čeprav je bilo območje geološko aktivno že od vsaj 12 Ma, kar dokazujejo premiki plošč in meja plošč, pa tudi akrecijski klini na tem območju. Med 12 in 5 Ma naj bi vulkanizem na tem območju začasno prenehal. Poleg tega se domneva, da subdukcija Kokosove tektonske plošče sama ni povzročila nekaterih vulkanskih sprememb v Srednjeameriškemu vulkanskemu loku; medtem ko je podrivanje grebena Kokos stalen dogodek, ki je vplival na vulkanizem v Srednji Ameriki, se domneva, da je podrivanje grebena Coiba – mikroplošče v regiji – dogodek, ki je sprožil vulkanske dejavnosti v geološki preteklosti. Skratka, medsebojno delovanje številnih tektonskih plošč – Kokosove, Karibske, Severnoameriške in plošče Coiba – je ​​v zadnjih nekaj milijonih letih povzročilo nadaljnji obstoj Srednjeameriškega vulkanskega loka, ki vpliva na tektonsko in pestro geološko zgodovino območja. == Sodobni regionalni pregled == Srednjeameriški vulkanski lok sestavlja na stotine vulkanskih formacij, vključno s [[stratovulkan]]i, kompozitni vulkani, [[kaldera]]mi in kupolami lave. Z vidika usedanja so padanje [[vulkanski pepel|pepela]], tokovi pepela in usedline [[tefra|tefre]] razširjeni po vsej regiji.<ref name=":4">Williams, S. and Self, S., 1983. The October 1902 plinian eruption of Santa Maria volcano, Guatemala. ''Journal of Volcanology and Geothermal Research'', 16(1-2), pp.33-56.</ref> Datiranje z izotopom [[ogljik]]a in [[argon]]a je bilo uporabljeno za datiranje v [[kvartar]] in domneva se, da je bilo več teh vulkanov občasno aktivnih večji del zadnjih 200.000 let. Nekateri vulkani na tem območju so v nedavni preteklosti celo povzročili velike eksplozivne izbruhe, vključno z izbruhom vulkana Santa Maria v Gvatemali 25. oktobra 1902. Ta plinski izbruh je izbruhnil več kot dvajset kubičnih kilometrov pepela skoraj trideset kilometrov v nebo. Velik del tega pepela je bil drobnozrnat, v povprečju manj kot 2 milimetra. Podobno je Cerro Negro, 250 metrov visok vulkan na severozahodu Nikaragve, bruhal v letih 1971, 1992 in 1995.<ref name=":5">Roggensack, K., Hervig, R., McKnight, S. and Williams, S., 1997. Explosive Basaltic Volcanism from Cerro Negro Volcano: Influence of Volatiles on Eruptive Style. ''Science'', 277(5332), pp.1639-1642.</ref> Zadnja dva izbruha, ki sta se zgodila v 1990-ih, sta imela podobno magmatsko sestavo, oba sta bila v veliki meri [[bazalt]]na. Ker pa sta bili vsebnosti vode in ogljikovega dioksida v vsakem izbruhu različni – pri prejšnjem izbruhu je bila višja raven [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] in vodne pare, poznejši izbruh pa je izpustil veliko plina – so se pojavili izrazito različni slogi izbruha, izbruh Cerra Negra leta 1992 je bil veliko bolj eksploziven kot izbruh leta 1995. Drugi vulkani v Srednji Ameriki so salvadorski vulkani Santa Ana, Izalco in San Salvador, nikaragovski vulkan Masaya ter kostariški vulkani Miravalles, [[Irazú]] in [[Poás]].<ref>Melián, G. et al., 2005. Subduction process and diffuse CO<sub>2</sub> degassing rates along Central America volcanic arc, ''Geophysical Research Abstracts'', Vol. 7, 09598, 2005</ref> Mnogi ostajajo občasno aktivni do danes in bodo verjetno še naprej aktivni v prihodnosti, saj geološki in tektonski procesi še naprej oblikujejo regijo. <gallery class="center" widths="200px" heights="160px"> File:Active Margin.svg|Grafični prikaz subdukcijske cone File:VolcanesdeGuatemala00 D.png|Vulkansko gorovje Sierra Madre </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Sklici== * Abratis, M., 1998. Geochemical variations in magmatic rocks from southern Costa Rica as a consequence of Cocos Ridge subduction and uplift of the Cordillera de Talamanca. PhD thesis, Universitat zu Gottingen, p. 134. * Álvarez-Gómez, J., Meijer, P., Martínez-Díaz, J. and Capote, R., 2008. Constraints from finite element modeling on the active tectonics of northern Central America and the Middle America Trench. ''Tectonics'', 27(1) * Collins, L.S., Coates, A.G., Jackson, J.B.C., Obando, J.A., 1995. Timing and rates of emergence of the Limon and Bocas del Toro basins: Caribbean effects of Cocos Ridge subduction? In: Mann, P. (Ed.), Geologic and Tectonic Development of the Caribbean Plate Boundary in Southern Central America. Spec. Pap.-Geol. Soc. Am. 295, pp. 263– 289. * deBoer, J.Z., Drummond, M.S., Bordelon, M.J., Defant, M.J., Bellon, H., Maury, R.C., 1995. Cenozoic magmatic phases of the Costa Rican island arc (Cordillera de Talamanca). In: Mann, P. (Ed.), Geologic and Tectonic Development of the Caribbean Plate Boundary in Southern Central America. Spec. Pap.-Geol. Soc. Am. 295, pp. 35– 55. * Grafe, K., 1998. Exhumation and thermal evolution of the Cordillera de Talamanca (Costa Rica): constraints from fission track analysis, <sup>40</sup>Ar – <sup>39</sup>Ar and <sup>87</sup>Rb– <sup>87</sup>Sr chronology. PhD thesis, Universitat Tubingen, p. 113. * Lonsdale, P., Klitgord, K.D., 1978. Structure and tectonic history of the eastern Panama Basin. Geol. Soc. Amer. Bull. 89, 981–999. * MacMillan, I., Gans, P. and Alvarado, G., 2004. Middle Miocene to present plate tectonic history of the southern Central American Volcanic Arc. ''Tectonophysics'', 392(1-4), pp.325-348. * Melián, G. et al., 2005. Subduction process and diffuse CO<sub>2</sub> degassing rates along Central America volcanic arc, ''Geophysical Research Abstracts'', Vol. 7, 09598, 2005 * Morell, K., Kirby, E., Fisher, D. and van Soest, M., 2012. Geomorphic and exhumational response of the Central American Volcanic Arc to Cocos Ridge subduction. ''Journal of Geophysical Research: Solid Earth'', 117(B4) * Roggensack, K., Hervig, R., McKnight, S. and Williams, S., 1997. Explosive Basaltic Volcanism from Cerro Negro Volcano: Influence of Volatiles on Eruptive Style. ''Science'', 277(5332), pp.1639-1642. * Rose, W., Conway, F., Pullinger, C., Deino, A. and McIntosh, W., 1999. An improved age framework for late Quaternary silicic eruptions in northern Central America. ''Bulletin of Volcanology'', 61(1-2), pp.106-120. * Whattam, S. and Stern, R., 2015. Arc magmatic evolution and the construction of continental crust at the Central American Volcanic Arc system. ''International Geology Review'', 58(6), pp.653-686. * Williams, S. and Self, S., 1983. The October 1902 plinian eruption of Santa Maria volcano, Guatemala. ''Journal of Volcanology and Geothermal Research'', 16(1-2), pp.33-56. {{coord|10|26|31|N|84|41|17|W|type:mountain_source:kolossus-ruwiki|display=title}} [[Kategorija:Tektonika plošč]] [[Kategorija:Vulkani v Kostariki]] [[Kategorija:Vulkani v Nikaragvi]] [[Kategorija:Vulkani v Gvatemali]] 60fibh3gdnisthp5nbjsc2homa7g04v Gozdni pes 0 564447 6768848 6666327 2026-10-23T11:30:43Z Ljuba24b 92351 /* Razširjenost in življenjski prostor */ np 6768848 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Gozdni pes | status = NT | trend = | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |last1=DeMatteo |first1=K. |last2=Michalski |first2=F. |last3=Leite-Pitman |first3=M. R. P. |date=2011 |title=''Speothos venaticus'' |volume=2011 |page=e.T20468A9203243 |doi=10.2305/IUCN.UK.2011-2.RLTS.T20468A9203243.en |access-date=19 November 2021}}</ref> |status2 = CITES_A1 |status2_system = CITES |status2_ref = <ref>{{navedi splet |title=Appendices |work=[[CITES]] |url= https://cites.org/eng/app/appendices.php |access-date=2022-01-14}}</ref> | image = Speothos venaticus Zoo Praha 2011-5 (cropped).jpg | image_caption = Gozdni pes v Praškem ZOO | image_width = 230px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Canidae]] (psi) | Subfamily = [[Caninae]] | genus = ''Speothos'' | species = '''''S. venaticus''''' | binomial = ''Speothos venaticus'' | binomial_authority = ([[Peter Wilhelm Lund|Lund]], 1842) | subdivision_ranks = Subspecies | subdivision = * ''S. v. panamensis'' (Panamanian bush dog) * ''S. v. venaticus'' (South American bush dog) * ''S. v. weijie'' (southern bush dog) | display_parents = 5 | range_map = Bush Dog area.png | range_map_caption = Bush dog range | range_map_width = 250px }} '''Gozdni pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Speothos venaticus''''') je pes, ki ga najdemo v [[Srednja Amerika|Srednji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Kljub širokemu območju razširjenosti je zelo redek na večini območij, razen v [[Surinam]]u, [[Gvajana|Gvajani]] in [[Peru]]ju; prvi ga je opisal Peter Wilhelm Lund iz [[fosil]]ov v brazilskih jamah in je veljal za izumrlega. Gozdni pes je edina živa vrsta v rodu ''Speothos'' in genetski dokazi kažejo, da je njegov najbližji živeči sorodnik [[grivasti volk]] (''Chrysocyon brachyurus'') iz osrednje Južne Amerike<ref name="Wayne1997">{{cite journal |last1=Wayne |first1=R. K. |display-authors=etal |date=1997 |title=Molecular systematics of the Canidae |url=https://archive.org/details/sim_systematic-biology_1997-12_46_4/page/622 |journal=Systematic Biology |volume=46 |issue=4 |pages=622–653 |doi=10.1093/sysbio/46.4.622 |pmid=11975336 |doi-access=free}}</ref> ali [[afriški hijenski pes]].<ref name="Nyakatura2012">{{cite journal |last1=Nyakatura |first1=K. |display-authors=etal |date=2012 |title=Updating the evolutionary history of Carnivora (Mammalia): a new species-level supertree complete with divergence time estimates |journal=BMC Biology |volume=10 |issue=12 |doi=10.1186/1741-7007-10-12 |pmc=3307490 |pmid=22369503 |page=12 |doi-access=free }}</ref> Vrsta je navedena kot skoraj ogrožena s strani [[IUCN]].<ref name=":0">{{Citation |last=Beisiegel |first=B.M. |title=First camera trap record of bush dogs in the state of Sao Paulo, Brazil |date=2009 |work=Canid News |volume=12 |issue=5 |url=https://canids.org/canidnews/12/Bush_dogs_in_Sao_Paulo.pdf |access-date=2024-03-12 |s2cid=41021664 |archive-date=2024-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240312191005/https://canids.org/canidnews/12/Bush_dogs_in_Sao_Paulo.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=":1">{{navedi splet |last=Heft |first=Jeremy |title=How Do Dogs Help With Bush Dog Conservation |url=https://wolfcenter.org/how-do-dogs-help-with-bush-dog-conservation/ |website=WolfCenter.org |date=June 12, 2021 |publisher=Wolf Education and Research Center |access-date=April 2, 2023}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet |last=DeMatteo |first=Karen |title=Using a survey of carnivore conservationists to gain new insight into the ecology and conservation status of the bush dog |url=https://www.canids.org/canidnews/11/Bush_dog_data_survey.pdf |website=Canids.org |publisher=SSC Canid Specialist Group |access-date=April 2, 2023}}</ref> V Braziliji ga imenujejo ''cachorro-vinagre'' in ''cachorro-do-mato'' ('grmovni pes'), poznan tudi kot ''aracambé, jaguacininga, jaguaracambé, janauíra ou januaíra''. V špansko govorečih državah ga imenujejo ''perro vinagre'', ''zorro vinagre'', ''perro de agua'' in ''perro de monte''. == Opis == Odrasli gozdni psi imajo mehko dolgo rjavo dlako s svetlejšim rdečkastim odtenkom na glavi, vratu in hrbtu ter košatim repom, medtem ko je spodnja stran temna, včasih s svetlejšim grlom. Mlajši posamezniki pa imajo črno dlako po celem telesu.<ref name="Beiseigel2005">{{cite journal |last1=de Mello Beiseigel |first1=B. |last2=Zuercher |first2=G. L. |date=2005 |title=''Speotheos venaticus'' |journal=Mammalian Species |pages=<!-- 783: pp. -->1–6 |doi=10.1644/783.1 |issue=783 |s2cid=198129207}}</ref> Odrasli imajo običajno dolžino glave in telesa 57–75 cm, z 12,5–15 cm repom. Imajo plečno višino 20–30 cm in tehtajo 5–8 kg. Imajo kratke noge glede na telo in kratek gobec in relativno majhna ušesa. Zobje so prilagojeni njegovim mesojedim navadam. Edinstvena za ameriškega psa je zobna formula: 3.1.4.1 in 3.1.4.2 za skupno 38 zob. Gozdni pes je ena od treh vrst kanidov (drugi dve sta [[rdeči volk]] in [[afriški hijenski pes]]) z ostrim petnim zobom, ki ima eno samo konico na talonidu spodnjega karnasialnega zoba, ki poveča dolžino rezila. Samice imajo štiri pare seskov in oba spola imata velike dišeče žleze na obeh straneh anusa. Gozdni psi imajo delno mrežaste prste, kar jim omogoča učinkovitejše plavanje.<ref>{{cite episode |last=Attenbourough |first=David |author-link=David Attenborough |date=November 20, 2002 |title=5: Meat Eaters |series=[[The Life of Mammals]] |medium=TV documentary |publisher=BBC / Discovery Channe] |time=17:10 min}}</ref> === Genetika === ''Speothos'' ima diploidno število kromosomov 74, zato ne more ustvariti plodnih hibridov z drugimi kanidi. == Razširjenost in življenjski prostor == [[File:Waldhund.jpg|thumbnail|left|upright|Gozdni pes]] Gozdne pse najdemo od Kostarike v Srednji Ameriki in skozi večji del Južne Amerike vzhodno od [[Andi|Andov]], vse do juga do osrednje Bolivije, Paragvaja in južne Brazilije. V glavnem naseljujejo nižinske gozdove do nadmorske višine 1900 metrov, mokre savane in druge habitate v bližini rek, lahko pa jih najdemo tudi v bolj suhih [[cerrado]] in odprtih pašnikih. Zgodovinsko območje razširjenosti te vrste je morda segalo daleč proti severu do Kostarike, kjer je vrsta še vedno v primernem habitatu.<ref>{{navedi knjigo |last1=de la Rosa |first1=C. L. |url=https://archive.org/details/guidetocarnivore0000rosa |title=A Guide to the Carnivores of Central America: Natural History, Ecology, and Conservation |last2=Nocke |first2=C. C. |date=2000 |publisher=University of Texas Press |isbn=9780292716056 |location=Austin |pages=206–211}}</ref> Nova, ponavljajoča se opazovanja skupin gozdnih psov so bila zabeležena v vzhodno-osrednji (narodni park Barbilla) in jugovzhodni (mednarodni park La Amistad) Kostariki ter v znatnem delu [[Cordillera de Talamanca|gorovja Talamanca]] do 120 km do sever-severozahod in na nadmorski višini do 2119 m.<ref>{{Cite journal |last1=Sáenz-Bolaños |first1=Carolina |last2=Fuller |first2=Todd K. |last3=Mooring |first3=Michael S. |last4=Porras |first4=Junior |last5=Sievert |first5=Paul R. |last6=Montalvo |first6=Victor H. |last7=Carrillo |first7=Eduardo J. |date=2019 |title=Bush Dogs in Central America: Recent Range Expansion, Cryptic Distribution, or Both? |journal=Tropical Conservation Science |language=en |volume=12 |issue=1–5 |pages=194008291984975 |doi=10.1177/1940082919849758 |issn=1940-0829 |doi-access=free}}</ref> Na najdišču Manzanilla na vzhodni obali Trinidada so bili najdeni zelo nedavni fosili iz let 300 do 900 n. št. (pozna keramična doba). Obstajajo tri priznane podvrste: *Južnoameriški gozdni pes (''peothos venaticus venaticus''), z območjem, ki vključuje južno Kolumbijo in Venezuelo, Gvajane, večino Brazilije, vzhodni Ekvador in Peru, Bolivijo in severni Paragvaj. *Panamski gozdni pes (''Speothos venaticus panamensis''), z območjem, ki vključuje Panamo, severno Kolumbijo in Venezuelo, zahodni Ekvador. *Južni gozdni pes (''Speothos venaticus wingei''), z območjem razširjenosti, ki vključuje južno Brazilijo in Paragvaj ter skrajni severovzhod Argentine. Prve fotografije te vrste s kamero v Argentini so bile pridobljene aprila 2016 iz zasebnega ekološkega rezervata Selva Paranaense Don Otto, ki je v departmaju Eldorado v provinci Misiones v Argentini<ref>{{navedi splet |url= https://www.redyaguarete.org.ar/en/sin-categoria-en/first-photos-of-the-bush-dog-speothos-venaticus-with-camera-trap-in-argentina |title=First photos of the Bush Dog (''Speothos venaticus'') with camera trap in Argentina |date=2017 |work=Red Yaguareté}}</ref><ref>{{cite journal |date=July 2017 |last1=Ocampo |first1=Nicolás Lodeiro |last2=Nigro |first2=Norberto Ángel |last3=Gnatiuk |first3=Daniel Gonzalo |last4=Gasparri |first4=Bárbara |title=Primeras fotos de zorro pitoco (''Speothos venaticus'') obtenidas con cámaras trampa en Argentina |journal=Nótulas Faunísticas |series=2nd Series |issn=1853-9564 |issue=219 |pages=1–5 |url= https://redyaguarete.org.ar/download/primeras-fotos-zorro-pitoco-speothos-venaticus-obtenidas-camaras-trampa-argentina/?wpdmdl=3766 |via=Reg Yaguareté}} Bilingual, English/Spanish.</ref> == Vedenje == Gozdni psi so mesojedi in lovijo podnevi. Njihov tipičen plen so pace, agutiji, akuči in kapibare, vsi veliki glodavci.<ref name="ADW">{{navedi splet |first=Nick |last=Paschka |title=''Speothos venaticus'' (bush dog) |date=2000 |website=[[Animal Diversity Web]] |publisher=[[University of Michigan]] |url=https://animaldiversity.org/accounts/Speothos_venaticus/ |access-date=December 17, 2023}}</ref> Čeprav lahko lovijo sami, so gozdni psi običajno v majhnih krdelih. Psi lahko uničijo veliko večji plen, vključno s pekariji in nanduji, poročali pa so celo, da je trop šestih psov lovil 250 kg težkega [[tapir]]ja, pri čemer so žival zasledovali in jo grizli po nogah, dokler je niso podrli. Pri lovu na paco jo del tropa lovi na kopnem, del pa jo čaka v vodi, kamor se pogosto umakne. Zdi se, da so gozdni psi najbolj družna južnoameriška vrsta kanidov. Za zatočišče uporabljajo votle hlode in votline, kot so rovi pasavcev. Tropi so sestavljeni iz enega samega para in njihovih neposrednih sorodnikov ter imajo območje od 3,8 do 10 kvadratnih kilometrov. Pari se le odrasel par, ostali člani tropa pa so podrejeni in pomagajo pri vzgoji in varovanju morebitnih mladičev.<ref name="Macdonald1996">{{cite journal |last=Macdonald |first=D. W. |date=1996 |title=Social behaviour of captive bush dogs (''Speothos venaticus'') |journal=Journal of Zoology |volume=239 |issue=4 |pages=525–543 |doi=10.1111/j.1469-7998.1996.tb05941.x}}</ref> Člani tropa so v stiku s pogostim cviljenjem, morda zato, ker je v podrasti, kjer običajno lovijo, slaba vidljivost. Med uživanjem velikega plena se starši postavijo na obeh koncih živali in tako mladičem olajšajo hranjenje. == Razmnoževanje == [[File:Bushdogs.jpg|thumb|Parjenje gozdnih psov]] Gozdni psi se parijo skozi vse leto; estrus traja do dvanajst dni in se pojavi vsakih 15 do 44 dni.<ref name="Porton1987">{{cite journal |last1=Porton |first1=Ingrid J. |display-authors=etal |date=1987 |title=Aseasonality of bush dog reproduction and the influence of social factors on the estrous cycle |journal=Journal of Mammalogy |volume=68 |issue=4 |pages=867–871 |jstor=1381569 |doi=10.2307/1381569 |url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/8471/Porton1987.pdf}}</ref> Tako kot mnogi drugi kanidi, parjenje gozdnih psov vključuje kopulacijsko zvezo, med katero so živali sklenjene skupaj. Označevanje z urinom igra pomembno vlogo pri njihovem vedenju pred kopulacijo.<ref>{{cite journal |last=Kleiman |first=Devra G. |date=1972 |title=Social behavior of the maned wolf (''Chrysocyon brachyurus'') and bush dog (''Speothos venaticus''): A study in contrast |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-mammalogy_1972-11_53_4/page/791 |journal=Journal of Mammalogy |volume=53 |issue=4 |pages=791–806 |doi=10.2307/1379214 |jstor=1379214}}</ref> Brejost traja od 65 do 83 dni in običajno povzroči skotitev legla s tremi do šestimi mladiči, čeprav so poročali o večjih leglih do 10. Mladiči se rodijo slepi in nemočni in sprva tehtajo od 125 do 190 gramov. Oči se odprejo po 14 do 19 dneh in kmalu zatem se mladiči prvič pojavijo iz jasli. Mladiči so odstavljeni pri približno štirih tednih in dosežejo spolno zrelost pri enem letu. V ujetništvu lahko živijo do 10 let. == Ohranjanje == Zelo malo je znanega o gozdnih psih v primerjavi z drugimi psi po svetu in njihovo ohranjanje je še vedno v začetni fazi. Vrsta je tako neobičajna, da je paleontolog Peter Wilhelm Lund, ko so leta 1839 v jami odkrili kosti gozdnega psa, mislil, da so že izumrli. Vendar psi niso izumrli in študije kažejo, da lahko psi živijo v najrazličnejših habitatih in so splošne vrste. Nekatere ovire za ohranitev gozdnih psov vključujejo njihov gost habitat in zelo razpršeno populacijo, zaradi česar jih je težko locirati, potrebo po zelo velikih območjih, ki jih ljudje ne motijo, za bivanje, ker živijo in lovijo v tropu, ter njihovo zelo sramežljivo naravo. Vrsta je trenutno na seznamu [[IUCN]] kot skoraj ogrožena zaradi ocenjene izgube števila za 20–25 odstotkov v zadnjem 12-letnem obdobju. Glavne grožnje gozdnim psom v divjini so po vrstnem redu najpomembnejših: izguba [[habitat]]a, vključno z razdrobljenostjo, izguba vrst plena zaradi krivolova ljudi in bolezni, ki jih lahko dobijo od domačih psov, na katere naletijo. Vrsta izgube habitata, ki najbolj prizadene gozdne pse, je golosek dreves v Amazoniji in drugih dobrih habitatih za les, govedorejo in palmovo olje. Bolezni domačih psov počasi postajajo vse večja težava, saj si zaradi človeškega posega zdaj več svojega habitata kot kdaj koli prej delijo s potencialno necepljenimi domačimi psi. Lov na divje pse je prepovedan v večini njihovega območja, države, ki prepovedujejo lov na to vrsto, so Kolumbija, Ekvador, Brazilija, Francoska Gvajana, Paragvaj, Peru, Bolivija, Panama in Argentina. V zakonih Gvajane in Surinama ni ničesar, kar bi izrecno prepovedovalo lov na divje pse. Druga težava je, da ima veliko držav, v katerih živi gozdni pes, omejena sredstva za uveljavljanje sprejetih zakonov o divjih živalih. Znanstveniki uporabljajo številne različne metode, da bi poskušali ustvariti načrt upravljanja za gozdne pse. Tradicionalne pasti s kamerami niso dobro delovale pri ocenjevanju vrst zaradi tega, kako sramežljive so; zato so znanstveniki napotili pse za zaznavanje vonjav, da bi poskušali najti rove grmovnih psov, kjer ponoči počivajo. Upajo, da bodo zbrali boljše podatke o uporabi habitata vrste, o tem, kakšen plen lovijo ter kako in kdaj se mladiči odcepijo od tropa. Obstajajo zavarovana območja, ki obstajajo v celotnem območju divjih psov, kot je biosferni rezervat Yasuni; to bo teoretično lahko podpiralo napajalne populacije. Dobra novica za to vrsto je, da so pred kratkim leta 2020 v gorovju Talamanca v Kostariki pse ujeli na kamere, kar kaže na to, da morda širijo svoje območje razširjenosti proti severu in še višje, kot se je prej mislilo. To bi lahko pomenilo, da če si bodo ljudje prizadevali rešiti gozdne pse, se bo vrsta lahko dobro odzvala in obdržala stalno populacijo ali morda celo povečala število. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Speothos}} {{Commons category|Speothos venaticus}} *ARKive - [https://web.archive.org/web/20041105050553/http://www.arkive.org/species/GES/mammals/Speothos_venaticus/ images and movies of the bush dog ''(Speothos venaticus)''] *https://web.archive.org/web/20070401091117/http://www.canids.org/species/Speothos_venaticus.htm *[https://animaldiversity.org/site/accounts/information/Speothos_venaticus.html Animal Diversity Web] *[https://web.archive.org/web/20040908230122/http://www.itis.usda.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=183829 ITIS database] *[http://www.digimorph.org/specimens/Speothos_venaticus/ Skeletal morphology data from UT Austin] *[https://web.archive.org/web/20040404142545/http://www.brazilnature.com/fauna/vinagre.html Cachorro-do-mato-vinagre] {{in lang|pt}} *[https://www.youtube.com/watch?time_continue=2&v=AeXNuhkM0zE&feature=emb_logo] {{Taxonbar|from=Q191737}} [[Kategorija:Zveri Severne Amerike‎]] [[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]] [[Kategorija: Taksoni, opisani leta 1842]] [[Kategorija:Psi]] mw9et4v1snoxg3oig21dwl104c72nib Darka Zvonar Predan 0 565948 6768555 6431184 2026-10-22T13:54:44Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6768555 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darka Zvonar Predan''' (17. 3. 1955, Maribor), novinarka, urednica, publicistka.<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/avtorji/zvonar-predan-darka-1442 https://zalozbaknjig.com/2024/06/24/darka-zvonar-predan-makedonski-pogovori-in-zgodbe/ https://www.biblos.si/isbn/9789616781664|title=}}</ref> Prvih deset let življenja je preživela pri babici na Kozjanskem (Planina pri Sevnici), zatem se je preselila k mami v Jarenino in tam končala osnovno šolo ter se po maturi na prvi mariborski gimnaziji vpisala na študij sociologije na ljubljanski FSPN. Že med študijem se je začela ukvarjati z novinarstvom in se leta 1978 redno zaposlila v časopisni hiši Večer. Do sredine devetdesetih je delala v tedniku 7D, v katerem je med drugim novinarsko pokrivala demokratično vrenje v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih in vzporedno pisala tudi za hrvaški tednik Danas. Sredi devetdesetih se je preselila v notranjepolitično rubriko dnevnika Večer in jo je proti koncu devetdesetih vodila kot urednica. Leta 2002 se je v Trstu pridružila soprogu Milanu Predanu, ki je tam nastopil diplomatsko službo, in od tam še naprej pisala za Večer ter tudi za Novo revijo in revijo Ampak. V letih 2006 in 2007 se je vrnila na položaj urednice notranje politike pri Večeru, zatem pa je v naslednjem desetletju pisala predvsem za Večerovo sobotno prilogo, v kateri je objavila na desetine intervjujev z zanimivimi osebnostmi iz Trsta, Beograda, Celovca in Skopja, kjer je živela s soprogom. Intervjuji so v štirih knjigah izšli pri založbi Kulturni center Maribor, ena pa pri celovški Mohorjevi: Beograjski pogovori (2016), Tržaški pogovori (2017), Boris Pahor – najini pogovori (2018, leta 2023 tudi v nemškem prevodu), Celovški pogovori (Mohorjeva, tudi v nemščini, 2020), ter Makedonski pogovori in zgodbe (2024). Za svoje novinarsko delo je prejela nagrado Tomšičevega sklada (1990) in Jurčičevo nagrado (2001), leta 2005 pa prvo nagrado na literarnem natečaju tržaške založbe Mladika za kratko zgodbo "V imenu očeta", ki je bila objavljena tudi v zborniku 30 najboljših zgodb natečaja (uredila Evelina Umek, 2018). == Viri == {{refsez}} * https://vecer.com/avtorji/zvonar-predan-darka-1442 * https://zalozbaknjig.com/2024/06/24/darka-zvonar-predan-makedonski-pogovori-in-zgodbe/ * https://www.biblos.si/isbn/9789616781664 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Predan Zvonar, Darka}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] l0g9ggq52koyucssd4d666wrrb61zn6 6768556 6768555 2026-10-22T13:54:54Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Slovenski uredniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darka Zvonar Predan''' (17. 3. 1955, Maribor), novinarka, urednica, publicistka.<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/avtorji/zvonar-predan-darka-1442 https://zalozbaknjig.com/2024/06/24/darka-zvonar-predan-makedonski-pogovori-in-zgodbe/ https://www.biblos.si/isbn/9789616781664|title=}}</ref> Prvih deset let življenja je preživela pri babici na Kozjanskem (Planina pri Sevnici), zatem se je preselila k mami v Jarenino in tam končala osnovno šolo ter se po maturi na prvi mariborski gimnaziji vpisala na študij sociologije na ljubljanski FSPN. Že med študijem se je začela ukvarjati z novinarstvom in se leta 1978 redno zaposlila v časopisni hiši Večer. Do sredine devetdesetih je delala v tedniku 7D, v katerem je med drugim novinarsko pokrivala demokratično vrenje v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih in vzporedno pisala tudi za hrvaški tednik Danas. Sredi devetdesetih se je preselila v notranjepolitično rubriko dnevnika Večer in jo je proti koncu devetdesetih vodila kot urednica. Leta 2002 se je v Trstu pridružila soprogu Milanu Predanu, ki je tam nastopil diplomatsko službo, in od tam še naprej pisala za Večer ter tudi za Novo revijo in revijo Ampak. V letih 2006 in 2007 se je vrnila na položaj urednice notranje politike pri Večeru, zatem pa je v naslednjem desetletju pisala predvsem za Večerovo sobotno prilogo, v kateri je objavila na desetine intervjujev z zanimivimi osebnostmi iz Trsta, Beograda, Celovca in Skopja, kjer je živela s soprogom. Intervjuji so v štirih knjigah izšli pri založbi Kulturni center Maribor, ena pa pri celovški Mohorjevi: Beograjski pogovori (2016), Tržaški pogovori (2017), Boris Pahor – najini pogovori (2018, leta 2023 tudi v nemškem prevodu), Celovški pogovori (Mohorjeva, tudi v nemščini, 2020), ter Makedonski pogovori in zgodbe (2024). Za svoje novinarsko delo je prejela nagrado Tomšičevega sklada (1990) in Jurčičevo nagrado (2001), leta 2005 pa prvo nagrado na literarnem natečaju tržaške založbe Mladika za kratko zgodbo "V imenu očeta", ki je bila objavljena tudi v zborniku 30 najboljših zgodb natečaja (uredila Evelina Umek, 2018). == Viri == {{refsez}} * https://vecer.com/avtorji/zvonar-predan-darka-1442 * https://zalozbaknjig.com/2024/06/24/darka-zvonar-predan-makedonski-pogovori-in-zgodbe/ * https://www.biblos.si/isbn/9789616781664 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Predan Zvonar, Darka}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] l4ihdpdnwff9kqrus4bq7py5v6k51m5 6768557 6768556 2026-10-22T13:55:03Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Slovenski publicisti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darka Zvonar Predan''' (17. 3. 1955, Maribor), novinarka, urednica, publicistka.<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/avtorji/zvonar-predan-darka-1442 https://zalozbaknjig.com/2024/06/24/darka-zvonar-predan-makedonski-pogovori-in-zgodbe/ https://www.biblos.si/isbn/9789616781664|title=}}</ref> Prvih deset let življenja je preživela pri babici na Kozjanskem (Planina pri Sevnici), zatem se je preselila k mami v Jarenino in tam končala osnovno šolo ter se po maturi na prvi mariborski gimnaziji vpisala na študij sociologije na ljubljanski FSPN. Že med študijem se je začela ukvarjati z novinarstvom in se leta 1978 redno zaposlila v časopisni hiši Večer. Do sredine devetdesetih je delala v tedniku 7D, v katerem je med drugim novinarsko pokrivala demokratično vrenje v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih in vzporedno pisala tudi za hrvaški tednik Danas. Sredi devetdesetih se je preselila v notranjepolitično rubriko dnevnika Večer in jo je proti koncu devetdesetih vodila kot urednica. Leta 2002 se je v Trstu pridružila soprogu Milanu Predanu, ki je tam nastopil diplomatsko službo, in od tam še naprej pisala za Večer ter tudi za Novo revijo in revijo Ampak. V letih 2006 in 2007 se je vrnila na položaj urednice notranje politike pri Večeru, zatem pa je v naslednjem desetletju pisala predvsem za Večerovo sobotno prilogo, v kateri je objavila na desetine intervjujev z zanimivimi osebnostmi iz Trsta, Beograda, Celovca in Skopja, kjer je živela s soprogom. Intervjuji so v štirih knjigah izšli pri založbi Kulturni center Maribor, ena pa pri celovški Mohorjevi: Beograjski pogovori (2016), Tržaški pogovori (2017), Boris Pahor – najini pogovori (2018, leta 2023 tudi v nemškem prevodu), Celovški pogovori (Mohorjeva, tudi v nemščini, 2020), ter Makedonski pogovori in zgodbe (2024). Za svoje novinarsko delo je prejela nagrado Tomšičevega sklada (1990) in Jurčičevo nagrado (2001), leta 2005 pa prvo nagrado na literarnem natečaju tržaške založbe Mladika za kratko zgodbo "V imenu očeta", ki je bila objavljena tudi v zborniku 30 najboljših zgodb natečaja (uredila Evelina Umek, 2018). == Viri == {{refsez}} * https://vecer.com/avtorji/zvonar-predan-darka-1442 * https://zalozbaknjig.com/2024/06/24/darka-zvonar-predan-makedonski-pogovori-in-zgodbe/ * https://www.biblos.si/isbn/9789616781664 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Predan Zvonar, Darka}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 6mfqpfgi3jnmwqxu9vlv3bonb1w87ib Nejc Škof 0 576598 6768791 6732462 2026-10-23T08:32:01Z VidicK01 193275 kandidatura 2022 (PoS) in 2026 (SG+Zeleni) 6768791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Nejc Škof | image = Nejc Škof.jpeg | image_size = | alt = | caption = | birth_date =8. Julij 1991 | birth_place =Ljubljana | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | citizenship = | education = [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] | occupation = | years_active = 2012–danes | known_for = | party = [[Zeleni Slovenije]] | title = | term = | website = }} '''Nejc Škof''', [[Slovenci|slovenski]] [[aktivizem|aktivist]], [[politik]] in [[podjetnik]]; * [[8. julij]] [[1991]], [[Ljubljana]]. Bil je eden izmed organizatorjev [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protestov v letih 2012–2014]]. Trenutno je generalni sekretar stranke [[Zeleni Slovenije]]. == Življenje in izobraževanje == Prihaja iz [[Vrhnika|Vrhnike]]. Študiral je socialni menedžment na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]].<ref name="linkedin">{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/nejc-%C5%A1kof-494320220|title=Nejc Škof - LinkedIn profil}}</ref> <ref name="fuds">{{navedi splet |url=https://www.fuds.si/sl/studenti/studentski-svet/ |title=Študentski svet FUDŠ |publisher=Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici |access-date=2025-03-10}}</ref> == Aktivizem in politično delovanje == === Vloga v Vseslovenski ljudski vstaji (2012–2013) === V letih 2012–2013 je bil eden izmed organizatorjev [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|slovenskih protestov v letih 2012–2014]]. Deloval je kot član Odbora Vseslovenske ljudske vstaje (Odbor VLV) ter koordiniral proteste. Zahteve gibanja so bile boj proti korupciji, odgovornost politikov in predčasne volitve.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.sta.si/1871122/aktivisti-vseslovenske-ljudske-vstaje-danes-na-obali |title=Aktivisti Vseslovenske ljudske vstaje danes na Obali |date=2013-03-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/politika/za-amnestijo-vstajnikov-se-deset-dni.html |title=Za amnestijo vstajnikov še deset dni |date=2013-04-17 |access-date=2025-03-09 |archive-date=2024-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104072014/https://www.delo.si/novice/politika/za-amnestijo-vstajnikov-se-deset-dni.html |url-status=dead }}</ref> === Politična pot === Po protestih je sodeloval pri ustanovitvi stranke [[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost]].<ref name="mladina">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/151934/novi-levi-blok--ustanovitev-stranke-solidarnost/ |title=Novi levi blok – ustanovitev stranke Solidarnost |date=2013-12-14 |publisher=Mladina |access-date=2025-03-10}}</ref> Bil je član sveta stranke in v obdobju 2014–2018 član delovnih teles občinskega sveta občine Vrhnika.<ref name="vrhnika">{{navedi splet |url=https://arhiv.vrhnika.si/datoteke/1748021sejaint.pdf |title=21. redna seja Občinskega sveta Občine Vrhnika |date=2017-10-19 |publisher=Občina Vrhnika |access-date=2025-03-10}}</ref> Kasneje se je pridružil [[Zeleni Slovenije|Zelenim Slovenije]], kjer je postal generalni sekretar stranke.<ref name="zeleni">{{Navedi splet|url=https://www.zeleni.si/o-nas/vodstvo-stranke/|title=Vodstvo stranke - Zeleni Slovenije|date=2025-03-10}}</ref> Leta 2022 je kandidiral na parlamentarnih volitvah kot del koalicije [[Povežimo Slovenijo]] in v domačem volilnem okraju Vrhnika zbral 403 oz. 2,61 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja - Po listah - Povežimo Slovenijo |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati |access-date=2026-10-23 |website=www.dvk-rs.si}}</ref> Leta 2024 je sodeloval pri organizaciji liste Zelenih na evropskih volitvah.<ref name="rtv">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste|date=2024-05-06}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Stranke generacij in Zelenih Slovenije]], ki ji preboj v parlament ni uspel. V okraju Vrhnika je dobil 211 glasov (1,38 odstotka), kar je bilo drugo najvišje število prejetih glasov med kandidati zavezništva.<ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja - Po listah - ZELENI+SG |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati |access-date=2026-10-23 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> === Legalizacija konoplje === Je aktiven zagovornik legalizacije in regulacije konoplje v Sloveniji. Kot generalni sekretar stranke Zeleni Slovenije je sodeloval v več javnih razpravah in soočenjih na to temo. Škof se zavzema za vzpostavitev reguliranega trga konoplje, s ciljem zmanjšanja črnega trga, izboljšanja varnosti uporabnikov ter ustvarjanja dodatnih davčnih prihodkov za državo.<ref name="rtvslo">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2024/podporniki-prohibicija-ne-deluje-nasprotniki-legalizacija-ne-bo-prinesla-rezultatov/710162 |title=Podporniki: Prohibicija ne deluje. Nasprotniki: Legalizacija ne bo prinesla rezultatov. |date=2024-05-30 |publisher=RTV Slovenija |access-date=2025-03-10}}</ref> V okviru referendumske kampanje leta 2024 o vprašanju legalizacije konoplje je sodeloval na več političnih soočenjih, kjer je predstavljal stališče stranke Zeleni Slovenije.<ref name="preberi">{{navedi splet |url=https://www.preberi.si/content/view/130447703-Napoved-oddaje-Vzhodna-Nocoj-o-konoplji-legalizaciji-in-posvetovalnem-referendumu.html |title=Napoved oddaje Vzhodna: Nocoj o konoplji, legalizaciji in posvetovalnem referendumu |date=2024-06-05 |publisher=Preberi.si |access-date=2025-03-10}}</ref> Njegova prizadevanja temeljijo na primerih držav, ki so uvedle regulacijo konoplje, pri čemer poudarja javnozdravstvene in ekonomske učinke takšnih politik.<ref name="zlopamtilo">{{navedi splet |url=https://zlopamtilo.si/tema/Legalizacija%20konoplje |title=Legalizacija konoplje - Zlopamtilo |date=2024-05-30 |publisher=Zlopamtilo |access-date=2025-03-10 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Podjetniška dejavnost == Poleg političnega delovanja se ukvarja tudi s podjetništvom. Leta 2021 je ustanovil podjetje ''Nejc Škof s.p.'', ki deluje na področju poslovnega svetovanja.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/NEJC-SKOF-s-p_PARECAG-PAREZZAGO/ |title=POSLOVNO SVETOVANJE, NEJC ŠKOF s.p. |date=2025-03-10 |publisher=Bizi.si |access-date=2025-03-10}}</ref> == Civilnodružbeno delovanje == Je predsednik Mladinskega športno-kulturnega društva Verd (MŠKD Verd).<ref name="verd">{{Navedi splet|url=https://ks-verd.si/ks-verd/drustva/mskd-verd/|title=KS Verd|date=2025-03-10}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Škof, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] mc8bc85m3wigr33stm52629z788577v Mošeja Bibi Kanum 0 583596 6768551 6725145 2026-10-22T13:45:12Z PetarM 129205 /* Galerija */ + slika notranjosti mauzoleja 6768551 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mošeja Bibi Kanum | native_name = {{langx|uz|Bibixonim masjidi}} | native_name_lang = | image = Мечеть Биби Ханум. Самарканд.jpg | image_upright = | caption = | map_type = Uzbekistan | map_size = 225px | map_relief = yes | map_caption = | coordinates = {{coord|39|39|38|N|66|58|45|E|region:UZ-SA_type:landmark|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | religious_affiliation = [[Islam]] | locale = | location = [[Samarkand]], [[Uzbekistan]] | festival = <!-- or | festivals = --> | municipality = | district = | territory = | prefecture = | state = | province = | region = | country = | administration = | consecration_year = | organisational_status = <!-- or | organizational_status = --> | functional_status = | heritage_designation = | ownership = | governing_body = | leadership = | bhattaraka = | patron = | religious_features_label = | religious_features = | architect = | architecture_type = [[mošeja]] | architecture_style = [[Timuridska arhitektura]] | founded_by = | creator = | funded_by = | general_contractor = | established = | groundbreaking = | year_completed = 1404 | construction_cost = | date_demolished = <!-- or | date_destroyed = --> | facade_direction = | capacity = | length = | width = | width_nave = | interior_area = | height_max = | dome_quantity = | dome_height_outer = 40 m | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = | minaret_height = | site_area = | temple_quantity = | monument_quantity = | shrine_quantity = | inscriptions = | materials = | elevation_m = <!-- or | elevation_ft = --> | elevation_footnotes = | nrhp = | designated = | added = | refnum = | footnotes = | website = }} '''Mošeja Bibi Kanum''' ({{langx|uz|Bibixonim masjidi}}; {{langx|fa|مسجد بی بی خانم}}; tudi različno zapisana kot Khanum, Khanom, Hanum, Hanim) je eden najpomembnejših spomenikov v [[Samarkand]]u v [[Uzbekistan]]u. V 15. stoletju je bila ena največjih in najveličastnejših mošej v islamskem svetu. Velja za mojstrovino [[Timuridska renesansa|timuridske renesanse]]. Do sredine 20. stoletja je od nje preživela le še veličastna ruševina, vendar so bili večji deli mošeje v sovjetskem obdobju obnovljeni. == Zgodovina == [[File:Bibi-Khanym Mosque, Samarkand.jpg|thumb|Dvorišče mošeje]] [[File:Main enterance 02.JPG|thumb|Kamnito stojalo za [[Koran]]]] Po svojem indijskem pohodu<ref name="skiouros">{{navedi splet|url=http://www.skiouros.net/voyages/2000/uz/uz2000_103.en.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928040500/http://www.skiouros.net/voyages/2000/uz/uz2000_103.en.html | url-status=dead |archive-date=September 28, 2007 |title=Bibi-Khanym mosque |access-date=2007-04-06 |publisher=Skiouros.net }}</ref> leta 1399 se je [[Timurlenk]] odločil, da bo v svoji novi prestolnici Samarkand začel graditi ogromno mošejo. Ko se je Timur leta 1404 vrnil z vojaškega pohoda, je bila mošeja skoraj dokončana. Vendar Timur ni bil zadovoljen z napredkom gradnje in je takoj dal narediti različne spremembe, zlasti na glavni kupoli.<ref>Зохидов, Пўлат: Темур даврининг меъморий кахкашони. Тошкент: Шарқ 1966. [Zakhidov, Pulat: Architectural glories of Temur’s era. Tashkent: Sharq 1996.] p. 58</ref> Že od samega začetka gradnje so se pokazale težave s strukturno celovitostjo stavbe. Izvedene so bile različne rekonstrukcije in ojačitve, da bi rešili mošejo. Vendar so po le nekaj letih prve opeke začele odpadati iz ogromne kupole nad [[mihrab]]om.<ref>Самарканд. Бухара. Галина Пугаченкова. «Искусство» 1968 г. p. 30</ref> Obseg Timurjevih načrtov je takratne gradbene tehnike potisnilo do meja, celovitosti stavbe pa ni pomagala niti naglica pri gradnji.<ref name="stantours">{{navedi splet |url= http://www.stantours.com/uz_rg_sk_sc.html#bibi|title= Samarkand City|access-date=2007-04-06 |date= April 24, 2002|publisher= Stantours.com| archive-url= https://web.archive.org/web/20070503033856/http://www.stantours.com/uz_rg_sk_sc.html| archive-date= 3 May 2007 | url-status= live}}</ref><ref name="highlights">{{navedi splet|url=http://www.steppestravel.co.uk/download/Highlights%20of%20CA%20-%2017%20days%20-%20Uzbek,%20Kyrghyz,%20Kazakh%2020.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930144516/http://www.steppestravel.co.uk/download/Highlights%20of%20CA%20-%2017%20days%20-%20Uzbek%2C%20Kyrghyz%2C%20Kazakh%2020.pdf|url-status=dead|archive-date=September 30, 2007|title=Highlights of CA|access-date=2007-04-06|date=March 22, 2006|publisher=Steppes Travel}}</ref> Timur je mošejo poimenoval po svoji ženi Saraj Mulk Kanum. Vendar pa je mošejo Bibi Kanum dejansko naročila Saraj Mulk Kanum sama.<ref>{{navedi knjigo|editor-last1=Renard|editor-first1=John|title=Windows on the house of Islam : Muslim sources on spirituality and religious life|date=1998|publisher=University of California Press|location=Berkeley|isbn=9780520210868|page=246}}</ref> Konec 16. stoletja je Abdulah II. Kan (Abdollah Khan Ozbeg) (1533/4-1598), zadnji kan iz rodbine Šajbanidov iz [[Buhara|Buhare]], preklical vsa obnovitvena dela v mošeji Bibi Kanum.<ref>Зохидов, Пўлат: Темур даврининг меъморий кахкашони. Тошкент: Шарқ 1966. [Zakhidov, Pulat: Architectural glories of Temur’s era. Tashkent: Sharq 1996.] p. 59</ref> Po tem je mošeja počasi propadala in postala ruševina, ki so jo glodali veter, vreme in potresi. Notranji lok portalne konstrukcije se je dokončno zrušil v potresu leta 1897.<ref>Зохидов, Пўлат: Темур даврининг меъморий кахкашони. Тошкент: Шарқ 1966. [Zakhidov, Pulat: Architectural glories of Temur’s era. Tashkent: Sharq 1996.] p. 57</ref><ref name="tripadvisor">{{navedi splet |url= http://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g298068-d317888-Reviews-Bibi_Khanym_Mosque-Samarkand.html|title= Bibi Khanym Mosque|access-date=2007-04-06 |publisher= TripAdvisor.com}}</ref> Skozi stoletja so prebivalci Samarkanda plenili ruševine v iskanju gradbenega materiala, zlasti opeke zidanih galerij in marmornih stebrov. Prva temeljna preiskava za zavarovanje ruševin je bila opravljena v sovjetskih časih. Konec 20. stoletja je uzbekistanska vlada začela z obnovo treh kupolnih stavb in glavnega portala. Leta 1974 je vlada takratne uzbekistanske SSR začela s kompleksno rekonstrukcijo mošeje.<ref name="iexplore">{{navedi splet|url=http://community.iexplore.com/planning/journalEntryActivity.asp?JournalID=6651&EntryID=12113&n=Bibi+Khanym+Mosque+ |title=Bibi Khanym Mosque |access-date=2007-04-06 |date=July 14, 2001 |publisher=iExplore.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071222230338/http://community.iexplore.com/planning/journalEntryActivity.asp?JournalID=6651&EntryID=12113&n=Bibi+Khanym+Mosque+ |archive-date=December 22, 2007 }}</ref> Okras kupol in fasad je bil obsežno obnovljen in dopolnjen. Med temi obnovitvami je bil na glavni svetiščni [[ivan (mošeja)|ivan]] mošeje dodan pas napisov, ki razkrivajo suro al-Bakara iz [[Koran]]a.<ref>{{navedi splet |last1=Paskaleva |first1=Elena |title=Epigraphic restorations of Timurid architectural heritage |url=https://iias.asia/sites/default/files/IIAS_NL64_1011.pdf |website=iias.asia |publisher=International Institute for Asian Studies |access-date=6 October 2018}}</ref> Od leta 2016 so dela na obnovi mošeje še potekala. == Arhitektura == Glede na rokopise je bila mošeja zgrajena po Timurjevem ukazu v letih 1399–1405. Ima značilnosti številnih muslimanskih srednjeveških stavb, zlasti kompozicije ivanov.<ref>{{navedi splet |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and National Heritage |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/603rev.pdf |website=unesco.org |publisher=United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization}}</ref> Mošeja sledi osnovnemu načrtu dvoriščne mošeje. Njene zunanje stene obdajajo pravokotno območje, ki meri 167 metrov) v dolžino in 109 metrov v širino in poteka približno od severovzhoda proti jugozahodu – torej v smeri [[kibla (islam)|kible]]. Vendar je bila velikost praznega prostora s pokritimi galerijami le 78 krat 64 metrov.<ref name="Bibi-Khonym Mosque">{{navedi splet|url= http://www.pagetour.org/samarkand/Bibi-Khonym.htm| title= Bibi-Khanym Mosque in Samarkand| author= Dmitriy Page| access-date= October 6, 2015}}</ref> Vhod v mošejo s severovzhoda skozi ogromen (35 metrov visok) paradni portal vodi na dvorišče. Na nasprotni strani dvorišča se dviga monumentalna [[kupola]] nad kvadratno podlago, visoka približno 40 m. Kupola je največja kupola mošeje. Kljub temu kupole z dvorišča ni mogoče videti, saj je celotna stavba od znotraj prekrita z veličastnim ''pištakom'', ki je uokvirjal monumentalni, globoko vgrajeni ivan. Ivan ne omogoča vstopa v spodnjo konstrukcijo, ki podpira kupolo; to je mogoče storiti le s strani. Dve drugi kupoli, povezani z ivani, skromnejših dimenzij, sta obrnjeni proti sredini dolgih stranic dvorišča. Tako mošeja Bibi Kanum izvaja klasični arhitekturni tip »sheme štirih ivanov«<ref>Alfred Renz: Geschichte und Stätten des Islam von Spanien bis Indien. Prestel, München 1977. {{ISBN|3-7913-0360-0}}.</ref>.[17] Prej so bile znotraj dvorišča odprte galerije, visoke 7,2 m. Njihov pokrov je nastal z [[Jukstapozicija|jukstapozicijo]] številnih majhnih, ravnih opečnih obokov in kupol, ki jih je podpiral gozd več kot 400 marmornih stebrov in opornikov. Danes je mogoče videti le namige galerij. Štirje [[minaret]]i na zunanjih vogalih kompleksa so bili obnovljeni. Štirje drugi, bolj veličastni minareti, ki so obdajali portalni lok vhoda in piščak glavne kupolaste stavbe, še niso dokončani. Sredi dvorišča je kamniti podstavek – ogromno stojalo za Koran<ref name="bootsnall">{{navedi splet|url= http://www.bootsnall.com/articles/00-09/uzbekistan-2000-samarkand.html|title= Uzbekistan 2000 – Samarkand|access-date= 2007-04-06|last= Burnett|first= Doug|date= September 7, 2000|publisher= BootsnAll.com|archive-url= https://web.archive.org/web/20110516181944/http://www.bootsnall.com/articles/00-09/uzbekistan-2000-samarkand.html|archive-date= May 16, 2011|url-status= dead}}</ref> – izdelano iz okrašenih marmornih blokov. Ta izjemen element izvira iz časa Timurja. Ogromna mošeja Bibi Kanum s tremi kupolami, pokritimi galerijami in odprtim dvoriščem je bila namenjena zbiranju celotnega moškega prebivalstva mesta Samarkand na skupnih petkovih molitvah. Pri gradnji treh kupol mošeje Bibi Kanum, ki je bila dovršena v Timurjevem času, je bila uporabljena ena pomembna inovacija: dvojna konstrukcija, kjer notranja kupolasta dvorana niti po obliki niti po višini ne ustreza obliki kupole od zunaj. Med notranjim stropom in zunanjo kupolo je votli prostor. Ta konstrukcija kupole je omogočila, da je glavna dvorana mošeje ohranila proporce in estetiko 30 m visoke notranjosti nad mihrabom. Medtem je bilo mogoče 40 m visoko zunanjo kupolo glavne stavbe zasnovati za maksimalen vtis in vidljivost. Ta shema je bila uporabljena tudi za stranske kupolaste strukture, kar je omogočilo izdelavo skromnih stavb, figurativnih stolpastih struktur z elegantnimi melonastimi in vzdolžno rebrastimi zunanjimi kupolami. Notranjost mošeje vsebuje pozlato, ki posnema lokalne brokatne vezenine. Mošeja Bibi Kanum je bila eden najambicioznejših arhitekturnih projektov timuridskega obdobja in je vplivala na arhitekturo Srednje Azije, pa tudi Irana in Afganistana.<ref>{{navedi splet |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and National Heritage |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/603rev.pdf |website=unesco.org |publisher=United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Bibi-Khanym Mosque (8145400614).jpg|Pogled SamarkandBibiKhanym.jpg|Zahodni ivan Northern iwan of Bibi-Khanym Mosque 02.jpg|Severni ivan Bibi-Khanym Mausoleum.jpg |Mavzolej Bibi Kanum pred mošejo Calligraphy of Bibi-Khanym Mausoleum, Samarkand, Uzbekistan (Мавзолей Биби Ханум, Самарканд).jpg|Notranjost mavzoleja Bibi Kanum (primer [[Timuridska arhitektura|Timuridske arhitekture]]) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bibi-Khanym Mosque}} * [http://www.pagetour.org/samarkand/Bibi-Khonym.htm Bibi-Khanym Mosque photos and information] * [https://web.archive.org/web/20080501034514/http://www.world-heritage-tour.org/asia/central-asia/uzbekistan/samarkand/bibi-khanym-mosque/sphere-quicktime.html 360° view of the mosque] * [http://www.pagetour.org/samarkand/mapf.htm Location of the mosque] * [http://www.kufic.info/architecture/bibikhanum/bibikhanum.htm Square Kufic on the Bibi Khanum Mosque] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Samarkand]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1404]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] dluyv4lzlhqtosb9xddqza4jjqqdbzf Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6768589 6768383 2026-10-22T16:15:19Z MaksiKavsek 244409 /* Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze */ 6768589 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Sfn|Höfler|2012|p=7}}{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' ou. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} ==== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ==== Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''. ''Populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija, ki jo je razvil ob preučevanju germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolframova teorija predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi zgodnjesrednjeveških slovanskih skupnosti opirajo na Wolframovo teorijo etnogeneze (npr. Štih), očita, da model, oblikovan na podlagi raziskovanja poznoantičnih germanskih ljudstev, nekritično prenašajo na zgodovinske razmere med Donavo in Tržaškim zalivom. Po njegovem mnenju je problematično tudi, da Karantance in Karniolce opredeljujejo kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga namreč po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Medtem pa je [[Matej Gazvoda]] zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina pa opozarja, da tovrstna uporaba zahteva tudi kritično presojo razlik med zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so se oblikovale germanske in slovanske skupnosti. Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframovo teorijo etnogeneze. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov. Njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom v Wolframovi teoriji etnogeneze. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije etnogeneze za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na srednjeveške vire, med njimi Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in Tržaškim zalivom, temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa Karla Velikega, ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in Spodnje Panonije označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Zapisal je tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |title=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} biyr1arv5lf7by371e9yr3kuqelvy8m 6768599 6768589 2026-10-22T16:23:40Z MaksiKavsek 244409 tn 6768599 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Sfn|Höfler|2012|p=7}}{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} ==== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ==== Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''. ''Populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija, ki jo je razvil ob preučevanju germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolframova teorija predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi zgodnjesrednjeveških slovanskih skupnosti opirajo na Wolframovo teorijo etnogeneze (npr. Štih), očita, da model, oblikovan na podlagi raziskovanja poznoantičnih germanskih ljudstev, nekritično prenašajo na zgodovinske razmere med Donavo in Tržaškim zalivom. Po njegovem mnenju je problematično tudi, da Karantance in Karniolce opredeljujejo kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga namreč po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Medtem pa je [[Matej Gazvoda]] zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina pa opozarja, da tovrstna uporaba zahteva tudi kritično presojo razlik med zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so se oblikovale germanske in slovanske skupnosti. Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframovo teorijo etnogeneze. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov. Njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom v Wolframovi teoriji etnogeneze. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije etnogeneze za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na srednjeveške vire, med njimi Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in Tržaškim zalivom, temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa Karla Velikega, ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in Spodnje Panonije označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Zapisal je tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |title=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} htaow430duf8613wj813vegdeiplqd2 6768601 6768599 2026-10-22T16:25:16Z MaksiKavsek 244409 /* 2. Jezikovno-etnična konstanta */ pp ref 6768601 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Sfn|Höfler|2012|p=7}}{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} ==== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ==== Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''. ''Populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija, ki jo je razvil ob preučevanju germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolframova teorija predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi zgodnjesrednjeveških slovanskih skupnosti opirajo na Wolframovo teorijo etnogeneze (npr. Štih), očita, da model, oblikovan na podlagi raziskovanja poznoantičnih germanskih ljudstev, nekritično prenašajo na zgodovinske razmere med Donavo in Tržaškim zalivom. Po njegovem mnenju je problematično tudi, da Karantance in Karniolce opredeljujejo kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga namreč po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Medtem pa je [[Matej Gazvoda]] zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina pa opozarja, da tovrstna uporaba zahteva tudi kritično presojo razlik med zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so se oblikovale germanske in slovanske skupnosti. Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframovo teorijo etnogeneze. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov. Njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom v Wolframovi teoriji etnogeneze. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije etnogeneze za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na srednjeveške vire, med njimi Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in Tržaškim zalivom, temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa Karla Velikega, ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in Spodnje Panonije označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Zapisal je tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |title=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} oqhvvzenwc43touwnglht8xnd44414d 6768602 6768601 2026-10-22T16:25:49Z MaksiKavsek 244409 pp ref 6768602 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Sfn|Höfler|2012|p=7}}{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} ==== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ==== Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''. ''Populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija, ki jo je razvil ob preučevanju germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolframova teorija predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi zgodnjesrednjeveških slovanskih skupnosti opirajo na Wolframovo teorijo etnogeneze (npr. Štih), očita, da model, oblikovan na podlagi raziskovanja poznoantičnih germanskih ljudstev, nekritično prenašajo na zgodovinske razmere med Donavo in Tržaškim zalivom. Po njegovem mnenju je problematično tudi, da Karantance in Karniolce opredeljujejo kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga namreč po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Medtem pa je [[Matej Gazvoda]] zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina pa opozarja, da tovrstna uporaba zahteva tudi kritično presojo razlik med zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so se oblikovale germanske in slovanske skupnosti. Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframovo teorijo etnogeneze. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov. Njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom v Wolframovi teoriji etnogeneze. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije etnogeneze za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na srednjeveške vire, med njimi Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in Tržaškim zalivom, temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa Karla Velikega, ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in Spodnje Panonije označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Zapisal je tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |title=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} 7ln21d0fnz0key4v8yol8fd0bm4ybjy 6768632 6768602 2026-10-22T17:40:15Z MaksiKavsek 244409 /* Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze */ slog 6768632 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Sfn|Höfler|2012|p=7}}{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} ==== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ==== Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''. ''Populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija etnogeneze, ki jo je razvil ob preučevanju germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina nadalje slovenskim zgodovinarjem, očita, da Wolframov model, oblikovan na podlagi raziskovanja poznoantičnih germanskih ljudstev, nekritično prenašajo na zgodovinske razmere med Donavo in Tržaškim zalivom. Po njegovem mnenju je problematično tudi, da Karantance in Karniolce opredeljujejo kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga namreč po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Medtem pa je [[Matej Gazvoda]] zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina pa opozarja, da tovrstna uporaba zahteva tudi kritično presojo razlik med zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so se oblikovale germanske in slovanske skupnosti. Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Zapisal je tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |title=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} 2gd9uzmorz34kqqaqgb5fu9azfi5uov 6768640 6768632 2026-10-22T18:16:46Z MaksiKavsek 244409 /* Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti */ 6768640 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Sfn|Höfler|2012|p=7}}{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza,<ref name=":6" /> ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} ==== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ==== Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''. ''Populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} Wolframova teorija etnogeneze, ki jo je razvil ob preučevanju germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina nadalje slovenskim zgodovinarjem, očita, da Wolframov model, oblikovan na podlagi raziskovanja poznoantičnih germanskih ljudstev, nekritično prenašajo na zgodovinske razmere med Donavo in Tržaškim zalivom. Po njegovem mnenju je problematično tudi, da Karantance in Karniolce opredeljujejo kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga namreč po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Medtem pa je [[Matej Gazvoda]] zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina pa opozarja, da tovrstna uporaba zahteva tudi kritično presojo razlik med zgodovinskimi okoliščinami, v katerih so se oblikovale germanske in slovanske skupnosti. Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}} Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}} Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Slovanski etno- in lingvonim === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}} Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}} Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Zapisal je tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Kosi je pozneje intepretacijo spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |title=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} t0u61w64cr060cskbh6oeeh8vrkzt9a Osnutek:Fani Čampa 118 595410 6768683 6699431 2026-10-22T20:39:46Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> Okoli leta 1860 je njena mati podedovala družinsko posest v Šentjurju.<ref name=":1" /> Tam je Marijina družina preživela vedno več časa, dokler se niso po očetovi upokojitvi tja preselili.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , Skupaj s sestrama je bila v dobrih odnosih s skladateljem [[Johannes Brahms|Johannesom Brahmsom]] ter premierno izvajala več njegovih del.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|title=Med domom in svetom|year=2011|isbn=9789612543594|language=Sl|editor-last=Grdina|editor-first=Igor|editor-link=Igor Grdina}}</ref> Nekoč jih je obiskal tudi v Šentjurju na posesti njihove matere.<ref name=":02" /> === Samostojno === Okoli leta 1906 sta se Marija in Amalija kot pevki upokojili in se umaknili na materino posest v Šentjurju. == Poznejše življenje in smrt == Po materini smrti leta 1911 sta se njeni sestri Marija in Amalija preselili k njej na Dunaj, in z njo živeli do smrti. Fani se ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /> Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] oev2gjwhlmq9zfo8mcjw9jg4i31qu4b Osnutek:Amalija Čampa 118 595425 6768682 6702371 2026-10-22T20:39:21Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Fani Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Amalija Čampa''', znana tudi kot '''Amalie Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Amalia ali Amalie Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Alt|kontraltistka]], * [[18. maj]] [[1848]], [[Celje]], † [[19. november]] [[1917]], [[Linz]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila kot drugi otrok v premožni slovenski družini 18. maja 1848 v [[Celje|Celju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00237 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00237/?pg=174|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz Celja.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je starejšo sestro, koncertno pevko [[Marija Čampa|Marijo Čampa]] (1847–1916), ter dve mlajši sestri, med katerima je bila koncertna pevka in prdagoginja [[Fani Čampa]] (1853–1927).<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Kasneje se je njena družina preselila v [[Slovenske Konjice]], kjer je bila leta 1853 rojena Fani, ki je bila najmlajši otrok v družini.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":5" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":5" /> Okoli leta 1860 je njena mati podedovala družinsko posest v Šentjurju.<ref name=":5" /> Tam je Amalijina družina preživela vedno več časa, dokler se niso po očetovi upokojitvi tja preselili.<ref name=":5" /> == Delo == <ref>{{Navedi novice|title=Feuilleton|date=15 december 1877|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=apr&datum=18771215&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search|newspaper=Die Presse|page=3|language=De|trans-title=Umetnostni del}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref> Z marianne gallowitz Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref>n Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> Skupaj s sestrama je bila v dobrih odnosih s skladateljem [[Johannes Brahms|Johannesom Brahmsom]] ter premierno izvajala več njegovih del.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|title=Med domom in svetom|year=2011|isbn=9789612543594|language=Sl|editor-last=Grdina|editor-first=Igor|editor-link=Igor Grdina}}</ref> Nekoč jih je obiskal tudi v Šentjurju na posesti njihove matere.<ref name=":02" /> == Poznejše življenje in smrt == Okoli leta 1906 sta s sestro Marijo kot pevki upokojili in se preselili na materino posest v Šentjurju.<ref name=":5" /> Po materini smrti leta 1911 se je z Marijo preselila na Dunaj, kjer je živela skupaj s sestrami.<ref name=":3" /><ref name=":5" /><ref name=":7" /> Nikoli se ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":2" /><ref name=":5" /> Umrla je 19. novembra 1917 za rakom v Linzu, kjer je bila tudi pokopana.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Katholische Kirchenbücher 306_1917|publisher=Archiv de Diözese Linz|year=1917|location=Linz, Avstrija|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61799/records/7635811?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=Amalie_Tschampa&death=1917_vienna-wien-vienna-austria_309276&gender=f&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=ddf4c5a5-e0df-4bef-988e-93876dc0d572%27,%27successSource%27)}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Čampa, Amalija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1848]] [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske altistke]] qt3gzutqvabdbeat4fe1bxuakjaljag Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike 0 595919 6768736 6764974 2026-10-22T23:30:25Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6768736 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj|Evgen (Adolf) Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * ([[Saša Marko Dekleva]]) * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Mehmedalija Đonlagić|Mehmedalija (Dali) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Ivan Fink]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] (Jože Gašperič?) * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Vera Gradišnik]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Fedor Gregorič]] (1897-1970) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Marko Lajovic]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Matjaž Leskovšek]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Emil Mandeljc]] * [[Milan Marčič]] *[[Erik Margan]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] *[[Uroš Merc]] * Damir Metelko * [[Boris Mezgec]] * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * Franc Novak, elektronik, prof. (IJS) * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gregor Primc]] * Igor Prodan * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * Janko Rudolf (1898-1968) * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Matej Slapšak]] * [[Herbert Slivnik]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Riko Šafarič]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Marko Tkalčič]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Branko Vajda]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Gorazd Vrabič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Slavko Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 7y5k2kmlhzq3svwpxitnqwyh6um2ygo Osnutek:Valentine Karinger 118 596915 6768688 6762668 2026-10-22T20:42:20Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768688 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Valentina Marija Karinger''', znana tudi kot '''Valentine Karinger''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|učiteljica klavirja]], * [[3. maj]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[30. junij]] [[1922]], [[Ljubljana]]. <ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bučić|first=Vesna|date=1990|title=Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja|url=https://www.sistory.si/publication/41901|magazine=Kronika|language=Sl|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|volume=3|pages=114–127}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenska žena|year=1926|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/22/LJU_504-148-Mestni_trg-008-034.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1900|date=1900|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-190-Mestni_trg-008-04-00116.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/90946dfa-3736-4380-b8a8-20fa9e511d3d/enota/2/122b7243-0dee-48e7-b659-380ccc9fb04c?p=1|title=Popisi / Popis prebivalstva Ljubljana 1921, 2. del / Mestni trg, 8 / Valentina Karinger|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":12">{{Navedi revijo|last=Cigoj Krstulović|first=Nataša|date=2018|title=Aus vergangenen Tagen: pozabljene klavirske skladbe Josefa Zöhrerja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFUYLLFS|magazine=De musica disserenda|language=Sl|publisher=Muzikološki inštitut ZRC SAZU|volume=1|pages=19–37}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Bohak Adam|first=Tina|date=2022|title=Umetniško udejstvovanje sopranistke Milke Gerbič v slovenskem prostoru|url=https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857|magazine=De musica disserenda}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Primož|author-link=Primož Kuret|date=2015|title=Wien und Slowenien - gegenseitige Bereicherungen|trans-title=Dunaj in Slovenija - medsebojna obogatitev|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXXFPRN7|magazine=Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani|language=De|publisher=Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko|volume=22|page=260}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ljubljanske novice|date=5.7.1922|page=3|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZCADCK0|volume=149|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|title=Valentina Karinger - Osmrtnica|date=1.7.1922|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUMY3VJK|page=5|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|volume=146|newspaper=Slovenec}}</ref> == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 3. maja 1865 v slovenski družini v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Njena mati je bila učiteljica klavirja Jožefina Pichler (1832–1925), njen oče pa lastnik trgovskega lokala Edvard Karinger (1832), brat slikarja [[Anton Karinger|Antona Karingerja]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg|last=Suhadolnik|first=Jože|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana|year=2000|isbn=961-6247-05-0|page=138|cobiss=107024128|last2=Anžič|first2=Sonja|language=Sl|url=https://www.sistory.si/publication/6086}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-109-Mestni_trg-008-06-00341.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1890|date=1890|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=169|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-13|date=1851–1866|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|title=Razne vesti.|date=julij 1925|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V3CX0CKM|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|page=23|volume=7/8}}</ref> Imela je deset bratov in sester.<ref name=":10" /> Odraščala je v glasbenem okolju. Njena mati poleg službe pela v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnem]] zboru ter denarno podpirala Filharmonočno družbo.<ref name=":10" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila njena mati, ki je glasbeno izobraževala vse svoje otroke.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Naši dopisi|date=9.4.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z0VY1JC6|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|volume=15|publisher=Jožef Blaznik|pages=5-8|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Valentine je s sestrami in brati ter materjo doma pogosto uprizarjala opere in operete.<ref name=":10" /> Leta 1873 je začela obiskovati šestrazredno dekliško šolo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katere ravnateljica je od leta 1874 bila slikarka [[Barbara Jožefa Struss]].<ref name=":9">{{Navedi novice|title=Innere Schule|date=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRMABQE|language=De|trans-title=Notranja šola|pages=24-30|publisher=Mädchen-Volksschule|newspaper=Jahresbericht der Mädchen-Volkschule bei den Ursulinnen zu Laibach|year=1874}}</ref> Tam je poleg osnovnega šolanja obiskovala tudi poseben pouk ročnih del.<ref name=":9" /> Po osnovnem šolanju se je učila klavirja pri pianistu in skladatelju [[Josef Zöhrer|Josefu Zöhrerju]] na šoli Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Konec osemdesetih let 19. stoletja je nadaljevala s študijem klavirja na Dunajskem konservatoriju.<ref name=":12" /> Pri študiju jo je podpirala materina sestra, kontraaltistka in učiteljica petja Cölestine Püchler, s katero je tudi potovala.<ref>{{Navedi novice|title=Cur und Fremden-Liste der Landes-Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn. Ausgegeben am 14. Juli 1887.|date=14. julij 1887|trans-title=Seznam zdraviliških gostov in obiskovalcev državnega zdravilišča Rohitsch-Sauerbrunn. Izdan 14. julija 1887.|newspaper=Cur und Fremden-Liste der Landes-Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn|url=https://www.google.si/books/edition/Cur_und_Fremden_Liste_der_steierm%C3%83_rkis/_NKstDlRfpAC?hl=en|page=1|language=De|publisher=Leykam-Josefsthal}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Deželni zbor Kranjski (Peta seja dne 22. oktobra 1889) (Konec.)|date=26.10.1889|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H598IHL0|language=sl|pages=1-3|volume=247|publisher=Ljudska tiskarna|newspaper=Slovenec}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1889|language=De|trans-title=Program|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY8UFI9Y|pages=28-33|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tagebuch|date=1910|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0B24T8I|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|language=De|trans-title=Dnevnik|pages=3-19}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1900|pages=14-16|language=De|trans-title=Program|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPIWWQBL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=I. Konzerte|date=1903|language=De|trans-title=I. Koncerti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MXHSTFX|pages=23-27|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bericht an die Jahres-Hauptversammlung am 26. November 1903 über das Vereinsjahr 1902/3.|date=1904|pages=5-9|trans-title=Poročilo letni skupščini 26. novembra 1903, o klubskem letu 1902/3.|language=De|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIFDC4YR|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1899|language=Sl|trans-title=Program|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1OKTN7RJ|pages=16-20|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1888|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS8AQEGI|pages=17-19|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|language=De|trans-title=Program}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Adresar: 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko|publisher=Mulley & Kamenšek|year=1912|page=151|cobiss=80447744|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6}}</ref> == Delo ==   Že trinajstletna je začela nastopati.<ref name=":8" />{{Efn|Znana je bila tudi pod imenom Tinca Karinger.}} Kot zasebna učiteljica klavirja in glasbe je poučevala mnoge slovenske glasbenike, med drugim virtuozno organistinjo in skladateljico [[Josipina Eleonora Hudovernik|Josipino Eleonoro Hudovernik]].<ref>{{Navedi splet|title=Hudovernik, Josipina (1863–1945)|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi242026/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-05-12|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|language=Sl}}</ref> Nastopala je s češko sopranistko in prvo primadono ljubljanske opere [[Milka Daneš Gerbič|Milko Daneš Gerbič]], opernim pevcem in skladateljem [[Fran Gerbič|Franom Gerbičem]], judovsko mezosopranistko {{ill|Margarete Matzenauer|lt=Margarete Matzenauer|en}}<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Glasbena Ljubljana v letih 1899-1919|last=Kuret|first=Primož|publisher=Državna založba Slovenije|year=1985|authorlink=Primož Kuret}}</ref> <ref name=":7">{{Navedi novice|title=Domače stvari|date=7.5.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SL7KIXF|page=3|volume=104|publisher=Narodna tiskarna|newspaper=Slovenski narod|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTL70LWV|title=Concert der Opernsangerin Frau Emilie Gerbić|date=avgust 1879|trans-title=Koncert operne pevke Emilije Gerbič|language=Sl}}</ref> Nastopala je tudi na koncertih Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Izvajala je predvsem dela [[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felixa Mendelssona]], Stephena Hellerja, [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]], [[Carl Maria von Weber|Carla Marie Webra]], [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]], <ref name=":7" /><ref name=":11" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je po dolgi in hudi bolezni 30. junija 1922 v Ljubljani.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> Pokopana je bila Pokopališči pri svetem Križu (sedaj znano kot [[Centralno pokopališče Žale]]) v Ljubljani.<ref name=":6" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{DEFAULTSORT:Karinger, Valentine}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1922]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] p5pjxn5pbm9zkplh8c1cxb1fi6jbu6u Osnutek:Marija Čampa 118 597840 6768684 6699426 2026-10-22T20:40:01Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Fani Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Marija Čampa''', znana tudi kot '''Marie Čampa''',{{Efn|Viri v nemškem jeziku jo imenujejo tudi Marie Tschampa ali Maria Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Sopran|sopranistka]], * [[19. januar]] [[1847]], [[Ormož]], † [[13. februar]] [[1916]], [[Dunaj]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila kot najstarejši otrok v premožni slovenski družini 19. januarja 1847 v [[Ormož|Ormožu]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01829 {{!}} 122 Ormož {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/ormoz/01829/?pg=114|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-04|date=1833-1850|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor|language=De|trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01829 {{!}} 122 Ormož {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online}}</ref> Ker je bila slaboten dojenček, jo je nemudoma po rojstvu v sili krstila babica.<ref name=":0" />{{Efn|Babica, ki pomaga pri porodih, ne mati enega od staršev.}} Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri mlajše sestre, med katerima sta bili koncertni pevki [[Amalija Čampa]] (1848–1917) in [[Fani Čampa]] (1853–1927).<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref name=":3" /> Kmalu po njenem rojstvu se je njena družina preselila v Celje, kjer je bila rojena Amalija, pozneje pa v [[Slovenske Konjice]], kjer je bila leta 1853 rojena Fani, ki je bila najmlajši otrok v družini.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala talent za glasbo, poučevala glasbo in petje.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":5" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":5" /> Okoli leta 1860 je njena mati podedovala družinsko posest v Šentjurju.<ref name=":5" /> Tam je Marijina družina preživela vedno več časa, dokler se niso po očetovi upokojitvi tja preselili.<ref name=":5" /> == Delo == == Poznejše življenje in smrt == Po umiku z glasbenih odrov se je do smrti preživljala kot zasebnica.<ref name=":2" /> Najprej je živela v z materjo in sestro Amalijo na materinem posestvu v Šentjurju, po njeni smrti leta 1911 se je z Amalijo preselila na Dunaj, kjer je živela s sestrami.<ref name=":3" /><ref name=":5" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Wieden; Signatur: 9039; Laufendenummer: 03-36|publisher=Škofijski arhiv Nadškofije Dunaj|location=Dunaj|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/9867178?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=_Tschampa&birth=1847&birth_x=3&count=50&successSource=Search&queryId=223c616e-91c1-4e69-bb89-8616e181854b%27,%27successSource%27)|language=De|trans-title=Katoliški cerkveni registri; župnija: Wieden; signatura: 9039; tekoča številka: 03-36}}</ref><ref name=":7" /> Nikoli se ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref name=":5" /> Umrla je na Dunaju 13. februarja 1916.<ref name=":3" /><ref name=":2" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Marija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1847]] [[Kategorija:Umrli leta 1916]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] o4vljxx6rrqjks4y3o0emq3exnzlphx Angela Kerin Kotnik 0 598130 6768605 6767922 2026-10-22T16:47:48Z Ihana Aneta 242446 6768605 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat, ki je živel v bližini, in je bil oficir v jugoslovanski vojski, jo je kljub njunemu verskemu nestrinjanju branil; uspelo mu je utišati njene najhujše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela skupaj z nekaterimi dekleti iz skupnosti naredila prve zaobljube čistosti, ubošva in pokorščine.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njena predstojnica je postala Angela; to službo je opravljala do smrti.<ref>{{Navedi splet |title=Zgodovina zavoda |url=https://talitakum.si/predstavitev/zgodovina-zavoda/ |website=talitakum.si |publisher=Talita Kum zavod |language=Sl}}</ref> Duhovni voditelj skupnosti je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> Tam je delovala sedem let.<ref name=":6" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Hkrati je skupnost priznal kot pobožno družbo. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] 8xv58x65p7ltxpz7c4e7lzcyj7e1t0s 6768608 6768605 2026-10-22T16:56:28Z Ihana Aneta 242446 /* V Ljubljani */ 6768608 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat, ki je živel v bližini, in je bil oficir v jugoslovanski vojski, jo je kljub njunemu verskemu nestrinjanju branil; uspelo mu je utišati njene najhujše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela skupaj z nekaterimi dekleti iz skupnosti naredila prve zaobljube čistosti, ubošva in pokorščine.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njena predstojnica, oziroma "mati skupnosti" je postala Angela; to službo je opravljala do smrti.<ref>{{Navedi splet |title=Zgodovina zavoda |url=https://talitakum.si/predstavitev/zgodovina-zavoda/ |website=talitakum.si |publisher=Talita Kum zavod |language=Sl}}</ref><ref name=":4" /> Duhovni voditelj skupnosti je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> Tam je delovala sedem let.<ref name=":6" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Hkrati je skupnost priznal kot pobožno družbo. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] gkz7l87xfy9z63nn1y207enamxin46v Kaja Dobrovoljc 0 598132 6768752 6758837 2026-10-23T04:57:02Z Yerpo 8417 nov {{pzb}} 6768752 wikitext text/x-wiki {{pzb}} {{infopolje oseba |organization = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani]]; [[Institut »Jožef Stefan«]] |website=https://kajad.github.io/ }} '''Kaja Dobrovoljc''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovje|jezikoslovka]] in [[prevajalec|prevajalka]]. Ukvarja se z računalniškim jezikoslovjem in [[slovenistika|slovenistiko]], predvsem z raziskavami značilnosti slovenskega govora.<ref name="Val202">{{navedi epizodo |credits= |last=Kus |first=Ajda |last2=Košmrlj |first2=Tadej |date=2025-12-08 |title=Govoriti in pisati, dva različna jezika |url=https://365.rtvslo.si/podkast/jezikanje/175180609 |series=Jezikanje |publisher= |station=[[Val 202]]}}</ref> Druga glavna raziskovalna področja, za katera se zanima, med drugim vključujejo [[korpusno jezikoslovje]], [[odvisnostna skladnja|odvisnostno skladnjo]], [[analiza diskurza|analizo diskurza]], [[govorjeni jezik]] in [[procesiranje naravnih jezikov]].<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL)|url=https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/}}</ref> Deluje kot znanstvena sodelavka na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]], na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]] na odseku za umetno inteligenco in pri slovenskem nacionalnem konzorciju CLARIN.SI, ki deluje v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN.<ref>{{navedi splet|title=CLARIN.SI |work=Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije – Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia|url=https://www.clarin.si/info/o-projektu/}}</ref> Kot raziskovalka sodeluje tudi s [[CJVT - Center za jezikovne vire in tehnologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani]].<ref name="Val202"/><ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|publisher= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Izobrazba== Leta 2011 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz [[prevajanje|prevajalstva]] ([[angleščina]] in [[francoščina]]) z nalogo, naslovljeno ''Besedilnozvrstni pregled prevajanja iz francoščine v slovenščino v slovenskih prevajalskih agencijah''. {{cobiss|id=44966754}} Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2018 doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] ''Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev''.{{cobiss|id=294106368}} Glavno področje disertacije je [[analiza diskurza]], ki se osredotoča na to, »kako jezikovni uporabniki stavke, povedi, izjave ali kakorkoli drugače opredeljene sporočilno zaključene enote povezujejo z njihovim kontekstom«. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/41835 Profil v sistemu Sicris] (ARIS) * [https://openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?t=s&q=1%3a0%3aKaja+Dobrovoljc%3b Nacionalni portal odprte znanosti] {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio}} {{DEFAULTSORT:Dobrovoljc, Kaja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] jbv8ydxdq4t3bi1io703oiqyrjvikqi Osnutek:Albina Zalar Ramovš 118 598520 6768693 6762158 2026-10-22T20:44:25Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|children=[[Primož Ramovš]]|relatives=[[Viktor Zalar]] (brat)<br>[[Marija Zalar]] (sestra)|spouse(s)=[[Fran Ramovš]] (poročen 1917–1952)}} '''Albina Zalar Ramovš''', znana tudi kot '''Alba Zalar Ramovš''', [[Slovenci|slovenska]] [[Profesor|profesorica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[28. avgust]] [[1886]], [[Ljubljana]], † [[28. december]] [[1954]] [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-251-Sv_Petra_cesta-026-02-00192.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-204-Sv._Petra_cesta-026-04-00206.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/03986/?pg=66|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1884-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref> Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkve svetega Petra v Ljubljani]], in je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani|date=januar 1927|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVPNQGLB|pages=14-17|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|volume=1/2|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo}}</ref> Ena od Albininih sester je bila učiteljica in skladateljica [[Marija Zalar]] (1885–), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec Viktor Zalar (1882–1940).<ref name=":1" /> V otroštvu je igrala violino in klavir.<ref>{{Navedi novice|title=Primož Ramovš (1921–1999)|date=marec 2021|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/23208-primoz-ramovs-1921-1999|last=Čuk|first=Silvester|authorlink=Silvester Čuk|newspaper=Ognjišče|pages=38-39|volume=3|language=Sl}}</ref> == Delo == Leta 1910 se je zaposlila kot nadomestna učiteljica nemščine in slovenščine na Mestnim dekliškem liceju v Ljubljani.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=|year=1911|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMBC8X8H|language=Sl|publisher=Mestni dekliški licej|pages=19-21|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Leta 1914 je napredovala v pravo licejsko učiteljico slovenščine in nemščine na istem liceju. Opravljala je tudi službo varuhinje šolske knjižnice ter oskrbovala učila za jezikovni pouk.<ref>{{Navedi novice|title=Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja|date=1914|pages=12-13|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Mestni dekliški licej|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXT0NNZH|newspaper=Izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in z njim združenih oddelkov}}</ref> Med njenimi učenkami so bile kasnejše pisateljica [[Vera Albreht|Vera Kressler Albreht]], pianistka [[Karmela Kosovel]], ki je kasneje poučevala njenega sina klavir,... Med učenkami je bila, ker po njihovih besedah ''z ljudstvom postopa izvanredno primerno,'' zelo priljubljena in znana pod vzdevkom Golobček. Učenke, med katerimi je bila tudi Vera Kressler Albreht, so o njej napisale veliko pesmi, ki so jih objavljale v Gospodični Cizari, skrivnem rokopisnem listu, ki ga je izdajal prva generacija učenke Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani med letom 1911 in 1913. V pesmih so jo omenjale z imenom in s priimkom, ne le z vzdevkom kot druge učitelje. Nepodpisana avtorica se je lotila celó najzahtevnejše pesniške oblike – Sonetnega venca. Začetnih šest sonetov nakazuje morebitni akrostih: ZALARJE[vi Binci]. Licejke so opazile, da marsikateri učitelji do nje gojiojo ljubezenske simpatije, zato so nekatere ljubezenske pesmi napisale v moški, učiteljski osebi.<ref>{{Navedi revijo|last=Župančič|first=Alenka|date=8. 5. 2018|title=Gospodična Cizara – skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HR8CUICD|magazine=Šolska kronika|language=Sl|volume=1–2|pages=93-108}}</ref> Na Dunaju je spoznala jezikoslovca Frana Ramovša (1890–1954) iz Ljubljane in se z njem 12. julija 1917 v Ljubljani poročila.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04000 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/04000/?pg=368|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1906–1918|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Fran Ramovš|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/2285-fran-ramovs|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-02-22|date=september 2002|publisher=Ognjišče|language=Sl}}</ref> Za priči na njuni poroki sta bila jezikoslovec [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in pisatelj [[Pavel Brežnik]]. V zakonu je rodila hčerko, ki je umrla triletna, in sina, poznejšega skladatelja in organista Primoža Ramovša (1921–1999).<ref name=":3" /> Sina je vzgajala v glasbenem duhu.<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Državni in cerkveni pogreb|date=20.11.1952|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JM3PG27|newspaper=Katoliški glas|publisher=Katoliško tiskovno društvo|volume=47|language=Sl}}</ref> Pri Ramovševih doma, je bila venomer prisotna tudi glasba, kjer je mati igrala violino in klavir, oče pa orglice. “Zase je igrala, največ iz tiste nemške notne zbirke “Sang Und Klang - Peti In Zveneti”, v kateri so zbrani odlomki iz oper in operet, pesmi in podobno. Ko pa sem se začel učiti klavir, je bilo največje veselje, če sva skupaj igrala štiriročno.” Kako Je Pridna Micka Prišla V Nebesa, Op. 1 Jaz sem pel in igral, mama pa je vodila lutke. Med vrati smo naredili oder, v sosednji sobi so bili poslušalci in bil je velikanski uspeh. Opero sva trikrat ponovila. Šlo je za provizorično domače lutkovno gledališč Tretjo opero sem napisal leta 1934, v tretji gimnaziji. Vsako leto eno. Ta tretja opera, v štirih dejanjih, se je imenovala “Paževa Usoda, Op. 3” in je bila že malo bolj izdelana, ker je mama Alba, napisala besedilo v verzih. <ref>{{Navedi novice|title=Gost meseca: Primož Ramovš|date=april 1983|last=Bole|first=Franc|authorlink=Franc Bole|last2=Ramovš|first2=Primož|authorlink2=Primož Ramovš|newspaper=Ognjišče|volume=4|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/2609-primoz-ramovs|language=Sl}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Septembra 1952 ji je umrl mož. Kot en največjih slovenskih jezikoslovcev je imel državni pogreb. Albina je oblasti prosila, da bi, ker sta bila z možem oba pobožna katoličana, pogreb lahko bil cerkven. Njena prošnja je bila zavrnjena. Šele, ko je bil državni pogreb končan, je prišla h grobu Albina z sinom v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb.<ref name=":2" /> Umrla je dve leti za možem 28. decembra 1954. Pokopana je bila na ljubljanskih Žalah v moževem grobu. == Biblografija == * ''Paževa usoda'' (libreto, 1934, hrani [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodna in univerzitetna knjižnica)]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Paževa usoda, op. 3|last=Ramovš|first=Primož (skladatelj)|year=1934|location=Ljubljana|cobiss=292137984|authorlink=Primož Ramovš|last2=Zalar Ramovš|first2=Albina (libretistka)|authorlink2=Albina Zalar Ramovš|language=Sl}}</ref> == Nagrade == * Red svetega Save IV. stopnje (1940)<ref>{{Navedi novice |date=16.3.1940 |title=Odlikovanja na srednjih šolah |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC4KJU3V |work=Slovenec |department=Osebne novice |publisher=Ljudska tiskarna |page=6 |language=Sl |volume=68 |issue=63a}}</ref> == Sklici == <references />{{DEFAULTSORT:Zalar Ramovš, Albina}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski profesorji]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski germanisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] euu09e6daowaz055uwr1z13hvikx6j1 16. vlada Republike Slovenije 0 600220 6768627 6766429 2026-10-22T17:27:09Z Pv21 142817 Omejitev volilne pravice tujcem 6768627 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je bil z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> Celotna vlada je v Državnem zboru prisegla 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == {{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}} Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.<ref name=":3" /> 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} 5. maja so se poslanci DZ seznanili z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli pet sekretarskih mest na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.<ref>{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=SLS |date=2026-06-19 |title=Iskrene čestitke mag. Tomislavu Nemcu ob imenovanju za državnega sekretarja na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. |url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid0S5WCjMBjFNnTMfGfgXqGEEksxmLRcWvdFYuWVFEJwEi4PJCo7E2pCJYA3SW1QTiwl?rdid=tAufOveYoTEoZg4a# |access-date=2026-07-26 |website=Facebook}}</ref> ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Zgodovina == {{Glavni članek|Četrti mandat Janeza Janše}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable" style="text-align: center; line-height:16px;" | colspan="6" style="height: 10em; background:white"|[[File:Logo-rs-vrs.png|frameless|512x512px]] '''<big>16. Vlada Republike Slovenije</big>''' |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Vlada</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]'''<br /><br /><small>Izvoljen 22. maja 2026</small><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji premier</small><br />'''<big>[[Janez Janša]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|Podpredsednik vlade]]'''<br />in<br />'''[[Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo in energetiko]]'''<br />(MZIE)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Jernej Vrtovec]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|Podpredsednik vlade]]'''<br />in<br />'''[[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo, delo in šport]]'''<br />(MGDŠ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Anže Logar]]</big>'''<br />(Demokrati) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje in evropske zadeve]]'''<br />(MZEZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji veleposlanik</small><br />'''<big>[[Tone Kajzer]]</big>'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo]]'''<br />(MNZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji policist in odvetnik</small><br />'''<big>[[Franci Matoz]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]]'''<br />(MZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji državni sekretar</small><br />'''<big>[[Tadej Ostrc]]</big>'''<br />(Demokrati) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]]'''<br />(MF)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister</small><br />'''<big>[[Andrej Šircelj]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za kmetijstvo Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo]]'''<br />(MKM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Janez Cigler Kralj]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]'''<br />(MORS)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji direktor DARS</small><br />'''<big>[[Valentin Hajdinjak]]</big>'''<br />(NSi) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor]]'''<br />(MOP)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Polona Rifelj]]</big>'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]'''<br />(MLSKRR)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#1c62ac" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja generalna sekretarka DS</small><br />'''<big>[[Monika Kirbiš Rojs]]</big>'''<br />(FOKUS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje]]'''<br />(MP)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji veleposlanik</small><br />'''<big>[[Mihael Zupančič]]</big>'''<br />(Demokrati) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo]]'''<br />(MK)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Ignacija Fridl Jarc]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve]]'''<br />(MIZM)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Mateja Ribič]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino]]'''<br />(MIZM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Profesor</small><br />'''<big>[[Borut Rončević]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu]]'''<br />(USZS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja poslanka</small><br />'''<big>[[Suzana Lep Šimenko]]</big>'''<br />(SDS) |- |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Vladne službe</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije|Generalna sekretarka vlade]]'''<br />(GS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br /><small>Nekdanja generalna sekretarka</small><br />'''[[Janja Garvas]]'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|Vodja kabineta predsednika vlade]]'''<br />(KPV)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja vodja kabineta</small><br />'''[[Nika Dolinar Divjak]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Šef protokola Republike Slovenije|Šef protokola]]'''<br />(Protokol)<br /><br /><small>Mandat nastopil 1. oktobra 2018</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Aleksander Strel]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]'''<br />(SOVA)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji direktor SOVE</small><br />'''[[Janez Stušek]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|direktorice Urada vlade za zakonodajo]]'''<br />(SVZ)<br /><br /><small>Mandat nastopila 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Mateja Lekan-Štrukelj]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Statistični urad Republike Slovenije|Generalna direktorica Statističnega urada]]'''<br />(SURS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 25. aprila 2024</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Apolonija Oblak Flander]]'''<br />(neodvisna) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj|direktorice Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj]]'''<br />(UMAR)<br /><br /><small>Mandat nastopila 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Alenka Kajzer]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost|direktorja Urada vlade za informacijsko varnost]]'''<br />(UIV)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Niko Gamulin]]'''<br />(neodvisni) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja Urada vlade za komuniciranje]]'''<br />(UKOM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Novinarska konferenca ob državni proslavi ob 35. obletnici samostojnosti in neodvisnosti RS (cropped2).jpg|165x165px]]<br />'''[[Sebastjan Jeretič]]'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti|direktorja Urada vlade za narodnosti]]'''<br />(UN)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Obisk dijakov na vladi - 19.6.2026 - Gregor Perič z dijaki (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji poslanec</small><br />'''[[Gregor Perič]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov|Direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov]]'''<br />(UOIM)<br /><br /><small>Mandat nastopila 1. oktobra 2019</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Katarina Štrukelj]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov|Direktor Urada vlade za varovanje tajnih podatkov]]'''<br />(UVTP)<br /><br /><small>Mandat nastopil 13. decembra 2019</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Blaž Torkar]]'''<br />(neodvisni) |- |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Organi v sestavi</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:Logotip_Policije.png|80px]]<br><br>'''V. d. [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja Slovenske policije]]'''<br />(Policija)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Danijel Lorbek]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Sign_of_Slovenian_Army.svg|80px]]<br><br>'''[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]]'''<br />(GŠSV)<br /><br /><small>Mandat nastopil 15. decembra 2025</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Boštjan_Močnik_2025_(cropped).png|frameless|165x165px]]<br />'''[[Boštjan Močnik]]'''<br />(neodvisni) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:URSZR.png|90x90px]]<br><br>'''[[Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje]]'''<br />(URSZR)<br /><br /><small>Mandat nastopil 8. avgusta 2023</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Leon Behin]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:Furs.PNG|165x165px]]<br><br>'''V. d. [[Finančna uprava Republike Slovenije|generalnega direktorja Finančne uprave]]'''<br />(FURS)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|frameless|165x165px]]<br />'''[[Janko Preac]]'''<br />(neodvisni) |- |} === Državni sekretarji === {| class="wikitable" style="text;font-size:95%;line-height:18px" !Ministrstvo ! colspan="2"|Minister ! colspan="2"|Sekretar<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-06-04 |title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ |access-date=2026-09-10 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> ! Pristojen za ! Začetek mandata ! Konec mandata |- | rowspan="3"|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport | rowspan="3" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Anže Logar]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | width=110|Štefan Kušar | področje dela | 5. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Katja Koren]] | turizem in šport | 5. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Leon Korošec | gospodarstvo | {{nowrap|24. junij 2026}}<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Imenovali dodatna državna sekretarja na gospodarskem in okoljskem ministrstvu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/drzavni-sekretar-imenovanje-gospodarstvo-okolje-leon-korosec-iztok-slatinsek |access-date=2026-09-10 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za zunanje zadeve | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Tone Kajzer]] | style="background:#83be60; width:1px;" | | Stanislav Raščan | mednarodno pravo, multilaterala, gospodarska diplomacija, razvojno-humanitarna pomoč, varnostne zadeve | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Tamara Weingerl Požar | evropske in politične zadeve | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko | rowspan="3" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Damijan Jaklin | infrastruktura | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Tomaž Žagar | energetika | 5. junij 2026 | |- | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Marko Dvornik | mobilnost in promet | 6. julij 2026<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-02 |title=Vlada spet kadrovala: Še en državni sekretar k Vrtovcu, novi generalni direktor za medije ... |url=https://vecer.com/slovenija/vlada-spet-kadrovala-se-en-drzavni-sekretar-k-vrtovcu-novi-generalni-direktor-za-medije--10419965 |access-date=2026-09-10 |website=Večer |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo | rowspan="3" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Franci Matoz]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Franc Kangler]] | policija, mednarodna zaščita, migracije | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Božo Predalič | inšpektorati, javni sektor, sindikati, kakovost, plačni sistem (brez policije), orožje | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Denis Zobarič | upravne notranje zadeve (brez orožja), boj proti trgovini z ljudmi, zasebno varstvo, javno naročanje, Policijska akademija, evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, digitalizacija, logistika | 19. junij 2026<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Vlada imenovala dva nova državna sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-dva-nova-drzavna-sekretarja/785759 |access-date=2026-09-10 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="4"|Ministrstvo za zdravje | rowspan="4" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="4"|[[Tadej Ostrc]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | Vesna Marinko | — | 5. junij 2026 | {{nowrap|10. september 2026}}<ref>{{Navedi splet |title=Ministrstvo za zdravje z novima državnima sekretarjema {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-z-novima-drzavnima-sekretarjema.html |access-date=2026-09-10 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Tea Košir]] | — | 10. junij 2026 |15. oktober 2026<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Vlada se je seznanila z odstopom državne sekretarke Tee Košir |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-se-je-seznanila-z-odstopom-drzavne-sekretarke-tee-kosir/796883 |access-date=2026-10-17 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Dragana Savić Kuleto | digitalizacija zdravstvenega varstva | {{nowrap|10. september 2026}} | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Simon Novak | sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo | 10. september 2026<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-10 |title=Minister Ostrc dobil dva nova državna sekretarja |url=https://info360.si/aktualno/minister-ostrc-naj-bi-danes-dobil-kar-tri-nove-drzavne-sekretarje/ |access-date=2026-09-10 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="4"|Ministrstvo za finance | rowspan="4" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="4"|[[Andrej Šircelj]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Maja Hostnik Kališek | davki, carine in druge dajatve | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Peter Papež | javno premoženje in finančni sistem | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Kristina Šteblaj | fiskalna politika, proračun, javno računovodstvo | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Miran Vičič | finančni sistem | oktober 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za kmetijstvo | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Mojca Erjavec | kmetijstvo | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Velislav Žvipelj | gozdarstvo, lovstvo, hrana, ribištvo | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za obrambo | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Valentin Hajdinjak]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Erik Kopač | koordinacija delovanja Slovenske vojske, obrambna politika, obrambne zadeve, logistika, področje Sekretariata generalnega sekretarja in Obveščevalno varnostne službe | 5. junij 2026 | |- | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | [[Vida Čadonič Špelič]] | koordinacija delovanja na področjih zaščite in reševanja, inšpektoratov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo, vojnih veteranov in vojaške dediščine, notranje revizije in sodelovanja s sindikati | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za okolje in prostor | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Polona Rifelj]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Peter Lovšin | prostor, graditev in stanovanja | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Iztok Slatinšek | regulativna razbremenitev ter poenostavitev postopkov | 1. julij 2026<ref name=":1" /> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj | rowspan="2" style="background:#1c62ac; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Monika Kirbiš Rojs]] | style="background:#1c62ac; width:1px;" | | Rok Šimenc | kohezijska politika | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | [[Ivan Meglič]] | lokalna samouprava in regionalni razvoj | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za pravosodje | rowspan="2" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Mihael Zupančič]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | Barbara Levstik Šega | civilno pravo, organizacijska zakonodaja, pravosodna uprava, probacija, Hiša za otroke | 10. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Gašper Dovžan]] | kaznovalno pravo, izvrševanje kazenskih sankcij, mednarodno pravno sodelovanje | 12. junij 2026<ref name=":0" /> | |- ! colspan=8 | |- | Ministrstvo za kulturo | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Ignacija Fridl Jarc]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Uršula Menih Dokl | — | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Mateja Ribič]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Andrej Štesl | starejši, dolgotrajna oskrba, deinstitucionalizacija, invalidi | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Tomislav Nemec | demografija, družina, socialne zadeve, enake možnosti | 19. junij 2026<ref>{{Navedi splet |title=Tomislav Nemec postal državni sekretar - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/tomislav-nemec-postal-drzavni-sekretar-1907211 |access-date=2026-09-10 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Borut Rončević]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Mojca Škrinjar | douniverzitetno izobraževanje in mladina | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Rok Strašek | visoko šolstvo, znanost in inovacije | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Helena Jaklitsch]] | — | 5. junij 2026 | |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="width:2px; background:#1c62ac;" | | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="width:2px; background:#83be60;" | | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="6" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="width:2px; background:{{party color|Resni.ca}};" | | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="width:2px; background:#DFDFDF;" | | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="6" |'''Skupaj:''' |- | colspan="4" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="4" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="4" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Vidnejše odločitve vlade == === Notranje zadeve in javna uprava === '''Omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah''' Na posvetovalnem referendumu 11. oktobra 2026 so volivci podprli omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Večina podprla odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/vecina-podprla-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/796577 |access-date=2026-10-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> S tem je bila potrjena odločitev, da lahko na lokalni ravni volijo le državljani Slovenije in drugih članic Evropske unije, ne pa več državljani tretjih držav (držav zunaj EU). Koalicija je to ureditev sprejela že pred referendumom. Novela Zakona o lokalnih volitvah je bila v državnem zboru sprejeta sredi junija in je začela uradno veljati 2. septembra 2026, zato tudi omenjeni tuji volivci na lokalnih volitvah istega leta niso mogli več glasovati.<ref>{{Navedi splet |last=SLO |first=A. To / MMC RTV |title=Tujci iz držav zunaj Evropske unije ne bodo več glasovali na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/slovenija/tujci-iz-drzav-zunaj-evropske-unije-ne-bodo-vec-glasovali-na-lokalnih-volitvah/785492 |access-date=2026-10-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Predlagatelji so poudarjali, da gre za uveljavitev standardne evropske prakse, saj večina držav članic EU tujcem iz tretjih držav ne podeljuje lokalne volilne pravice.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-04 |title=Pojasnilo o (ne)vključitvi državljanov tretjih držav v volilne imenike za lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-04-pojasnilo-o-nevkljucitvi-drzavljanov-tretjih-drzav-v-volilne-imenike-za-lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-22 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=SLOVENIJA JE BILA MED NAJBOLJ RADODARNIMI: Večina članic EU tujcem iz tretjih držav lokalne volilne pravice ne daje |url=http://www.regionalobala.si/novica/slovenija-je-bila-med-najbolj-radodarnimi-vecina-clanic-eu-tujcem-iz-tretjih-drzav-lokalne-volilne-p |access-date=2026-10-22 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Vlade Republike Slovenije}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] f3oy6zwgntzj9jn93d8e0e9vcl8xdl4 Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc 4 600454 6768751 6758838 2026-10-23T04:56:57Z Yerpo 8417 ponovno odpiram razpravo 6768751 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 7. junij 2026 (CEST) * {{za}} predelavo v škrbino ali brisanje po Yerpovi utemeljitvi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:11, 8. junij 2026 (CEST) :Prosim za zaključek razprave - izbris. Predlog je odprt od aprila, zadnji komentar pa je bil 8. junija, zato je običajni rok za razpravo že potekel. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-40084-45|&#126;2026-40084-45]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-40084-45|pogovor]]) 21:07, 15. julij 2026 (CEST) Predelano v škrbino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 30. september 2026 (CEST) ;Nov predlog Ponovno odpiram razpravo na izrecno željo osebe, ki je predmet biografije. Prek sistema VRT je pojasnila, da ne želi biti tako izpostavljena in meni, da ne dosega praga odmevnosti. Podatki naj bi bili tudi neažurni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. oktober 2026 (CEST) pf37uv3qebemzlljanzmr7jbrdqwrf9 6768759 6768751 2026-10-23T06:22:53Z Upwinxp 126544 glas 6768759 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 7. junij 2026 (CEST) * {{za}} predelavo v škrbino ali brisanje po Yerpovi utemeljitvi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:11, 8. junij 2026 (CEST) :Prosim za zaključek razprave - izbris. Predlog je odprt od aprila, zadnji komentar pa je bil 8. junija, zato je običajni rok za razpravo že potekel. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-40084-45|&#126;2026-40084-45]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-40084-45|pogovor]]) 21:07, 15. julij 2026 (CEST) Predelano v škrbino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 30. september 2026 (CEST) ;Nov predlog Ponovno odpiram razpravo na izrecno željo osebe, ki je predmet biografije. Prek sistema VRT je pojasnila, da ne želi biti tako izpostavljena in meni, da ne dosega praga odmevnosti. Podatki naj bi bili tudi neažurni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. oktober 2026 (CEST) * {{proti}}. Ne razumem, kakšno dodatno izpostavljenost naj bi pomenil članek, saj so v njem samo povzeti podatki, [https://www.google.com/search?q=Kaja+Dobrovoljc zlahka dostopni drugod]. Če je kaj zapisano napačno ali zavajajoče, pa nujno popravimo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:22, 23. oktober 2026 (CEST) j6zel8mt326rzlet6gnbcmgugxx9lhw 6768774 6768759 2026-10-23T07:24:33Z Yerpo 8417 odg 6768774 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 7. junij 2026 (CEST) * {{za}} predelavo v škrbino ali brisanje po Yerpovi utemeljitvi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:11, 8. junij 2026 (CEST) :Prosim za zaključek razprave - izbris. Predlog je odprt od aprila, zadnji komentar pa je bil 8. junija, zato je običajni rok za razpravo že potekel. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-40084-45|&#126;2026-40084-45]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-40084-45|pogovor]]) 21:07, 15. julij 2026 (CEST) Predelano v škrbino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 30. september 2026 (CEST) ;Nov predlog Ponovno odpiram razpravo na izrecno željo osebe, ki je predmet biografije. Prek sistema VRT je pojasnila, da ne želi biti tako izpostavljena in meni, da ne dosega praga odmevnosti. Podatki naj bi bili tudi neažurni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. oktober 2026 (CEST) * {{proti}}. Ne razumem, kakšno dodatno izpostavljenost naj bi pomenil članek, saj so v njem samo povzeti podatki, [https://www.google.com/search?q=Kaja+Dobrovoljc zlahka dostopni drugod]. Če je kaj zapisano napačno ali zavajajoče, pa nujno popravimo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:22, 23. oktober 2026 (CEST) *:Pod "izpostavljenost" misli specifično biografijo v Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 23. oktober 2026 (CEST) 9brexdxyp8e86wcovv7n3n2lp6e00lv 6768822 6768774 2026-10-23T10:14:04Z Janezdrilc 3152 /* Kaja Dobrovoljc */ za 6768822 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 7. junij 2026 (CEST) * {{za}} predelavo v škrbino ali brisanje po Yerpovi utemeljitvi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:11, 8. junij 2026 (CEST) :Prosim za zaključek razprave - izbris. Predlog je odprt od aprila, zadnji komentar pa je bil 8. junija, zato je običajni rok za razpravo že potekel. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-40084-45|&#126;2026-40084-45]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-40084-45|pogovor]]) 21:07, 15. julij 2026 (CEST) Predelano v škrbino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:24, 30. september 2026 (CEST) ;Nov predlog Ponovno odpiram razpravo na izrecno željo osebe, ki je predmet biografije. Prek sistema VRT je pojasnila, da ne želi biti tako izpostavljena in meni, da ne dosega praga odmevnosti. Podatki naj bi bili tudi neažurni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. oktober 2026 (CEST) * {{proti}}. Ne razumem, kakšno dodatno izpostavljenost naj bi pomenil članek, saj so v njem samo povzeti podatki, [https://www.google.com/search?q=Kaja+Dobrovoljc zlahka dostopni drugod]. Če je kaj zapisano napačno ali zavajajoče, pa nujno popravimo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:22, 23. oktober 2026 (CEST) *:Pod "izpostavljenost" misli specifično biografijo v Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 23. oktober 2026 (CEST) * {{Za}}. Članek v trenutni obliki ne ponuja kakšnih zares uporabnih podatkov v smislu konkretnega znanstvenega dela. Navedena so samo področja delovanja, kar pa je samo širok "teritorij", za katerega ne piše, katere "zgradbe" na njem stojijo. Kot drugo pa si nekdo, ki je doktor zannosti in o sebi meni, da ne dosega praga odmevnosti, zasluži globok priklon. Že samo zaradi tega bi želel ustreč dotični prošnjici. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:14, 23. oktober 2026 (CEST) 9v6abay96afd2txqvixbsxjan8ragkk Gospa z Gosposvetske 0 601036 6768639 6677813 2026-10-22T18:14:36Z Ihana Aneta 242446 6768639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|body_discovered=[[Gosposvetska ulica, Ljubljana]]|footnotes=Starost ob smrti: 30–40 let|religion=Krščanstvo|resting_place=}} Gospa z Gosposvetske je bila pomembna članice krščanske skupnosti v [[Emona|Emoni]] v [[4. stoletje|4. stoletju]], katere grob je bil najden leta 2017 med izkopavanji na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski ulici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slika:Transparent blue glass bowl Emona.jpg|sličica|Skleda, s katero je bila pokopana. Hrani jo [[Mestni muzej Ljubljana]]. (V ogledalu v ozadju se vidi tudi zapestnici.)]] == Odkritje == Med izkopavanji, ki so na Gosposvetski cesti potekala od avgusta 2017 do junija 2018 so arheologi odkrili ostanke obsežnega poznorimskega pokopališkega kompleksa z večfazno zidano arhitekturo in več kot 350 skeletnimi pokopi. Kompleks, kot se je izoblikoval do začetka druge polovice 4. stoletja, je mogoče povezovati z emonsko krščansko skupnostjo. Pokopališče na območju današnje Gosposvetske se je v času Emone nahajalo približno šeststo metrov stran od najbližjega, severnega dela mestnega obzidja, ki je potekalo čez današnja Kongresni trg in Trg republike. Med skeletnimi pokopi v kamnitih sarkofagih izstopa grob odrasle, 30–40 let stare ženske, v zidani kapeli ali mavzoleju, ki sodi na sam začetek poznorimske nekropole; njegovi usmeritvi se prilagajajo tudi razvoj poznejše pokopališke arhitekture in mlajši grobovi. Izpostavljeno vlogo osrednjega pokopa nakazuje tudi pridana modra steklena skleda. Po mnenju filologa in doktorja patrističnih znanosti Jana Dominika Bogataja je možna povezava med njo in [[Sveti Hieronim|svetim Hieronimom]], katerega pismo skupnosti emonskih posvečenih devic iz okoli leta 376 je ohranjeno.<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljena svetnica z ljubljanske Gosposvetske ceste in kaj ima z njo sv. Hieronim? - Domovina|url=https://www.domovina.je/pozabljena-svetnica-z-gosposvetske-ceste-in-kaj-ima-z-njo-sv-hieronim|website=Domovina.je|accessdate=2026-04-17|language=sl|date=29.9.2018|publisher=Domovina|last=Bogataj|first=Jan Dominik}}</ref> == Modra posoda == Posoda iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom, najdena v sarkofagu z ženskim skeletom, meri v premeru dobrih 21 centimetrov. Šlo je za pivsko posodo, ki je bila morda v uporabi pri pogrebnem obredu. <ref>{{Navedi splet|title=1700 let stara modra steklena posoda v sarkofagu skrivnostne ženske|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/modra-steklena-posoda-z-napisom-v-grscini-najdba-desetletja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl|date=7.2.2019|publisher=24ur|last=Husejnović|first=Karmelina}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Modra posoda z Gosposvetske|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/470/modra-posoda-z-gosposvetske/|website=mgml.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|date=2019|publisher=Mestni muzej Ljubljana|last=Hribovšek|first=Aleks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Pij, da bi živel večno, veliko let!«|url=https://arhiv.druzina.si/clanek/68-8-pij-da-bi-zivel-vecno-veliko-let|website=»Pij, da bi živel večno, veliko let!« {{!}} Družina Arhiv|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Ksenja|last=Hočevar|date=23.2.2019|publisher=Arhiv Družina}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Archaeologists puzzle over mystery woman in early Christian cemetery in Slovenia|url=https://www.nationalgeographic.com/culture/article/mystery-woman-cemetery-ljubljana-slovenia-archaeology|website=nationalgeographic.com|date=2019-01-28|accessdate=2026-04-16|language=en|publisher=Natonal Geographic|last=Žiberna|first=Marjan}}</ref> == National Geographic == <ref name=":0" /> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Emona]] [[Kategorija:Gosposvetska cesta, Ljubljana]] [[Kategorija:Rimske verske osebnosti]] kv4ka5o4ra756mxvyrttwwh0zc217cq 6768646 6768639 2026-10-22T18:44:56Z Ihana Aneta 242446 6768646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|body_discovered=[[Gosposvetska ulica, Ljubljana]]|footnotes=Starost ob smrti: 30–40 let|religion=Krščanstvo|resting_place=}} Gospa z Gosposvetske je bila pomembna članice krščanske skupnosti v [[Emona|Emoni]] v [[4. stoletje|4. stoletju]], katere grob je bil najden leta 2017 med izkopavanji na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski ulici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Slika:Transparent blue glass bowl Emona.jpg|sličica|Skleda, s katero je bila pokopana. Hrani jo [[Mestni muzej Ljubljana]]. (V ogledalu v ozadju se vidi tudi zapestnici.)]] == Odkritje == Med izkopavanji, ki so na Gosposvetski cesti potekala od avgusta 2017 do junija 2018 so arheologi odkrili ostanke obsežnega poznorimskega pokopališkega kompleksa z večfazno zidano arhitekturo in več kot 350 skeletnimi pokopi. Kompleks, kot se je izoblikoval do začetka druge polovice 4. stoletja, je mogoče povezovati z emonsko krščansko skupnostjo. Pokopališče na območju današnje Gosposvetske se je v času Emone nahajalo približno šeststo metrov stran od najbližjega, severnega dela mestnega obzidja, ki je potekalo čez današnja Kongresni trg in Trg republike. Med skeletnimi pokopi v kamnitih sarkofagih izstopa grob odrasle, 30–40 let stare ženske, v zidani kapeli ali mavzoleju, ki sodi na sam začetek poznorimske nekropole; njegovi usmeritvi se prilagajajo tudi razvoj poznejše pokopališke arhitekture in mlajši grobovi. Izpostavljeno vlogo osrednjega pokopa nakazuje tudi pridana modra steklena skleda. Po mnenju filologa in doktorja patrističnih znanosti Jana Dominika Bogataja je možna povezava med njo in skupnostjo demonskih posvečenih devic, ki so znane po ohranjenem pismu, ki jim ga je leta 376 napisal [[Sveti Hieronim|sveti Hieronimom]].<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljena svetnica z ljubljanske Gosposvetske ceste in kaj ima z njo sv. Hieronim? - Domovina|url=https://www.domovina.je/pozabljena-svetnica-z-gosposvetske-ceste-in-kaj-ima-z-njo-sv-hieronim|website=Domovina.je|accessdate=2026-04-17|language=sl|date=29.9.2018|publisher=Domovina|last=Bogataj|first=Jan Dominik}}</ref> == Modra posoda == Posoda iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom, najdena v sarkofagu z ženskim skeletom, meri v premeru dobrih 21 centimetrov. Šlo je za pivsko posodo, ki je bila morda v uporabi pri pogrebnem obredu. <ref>{{Navedi splet|title=1700 let stara modra steklena posoda v sarkofagu skrivnostne ženske|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/modra-steklena-posoda-z-napisom-v-grscini-najdba-desetletja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-17|language=sl|date=7.2.2019|publisher=24ur|last=Husejnović|first=Karmelina}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Modra posoda z Gosposvetske|url=https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/470/modra-posoda-z-gosposvetske/|website=mgml.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|date=2019|publisher=Mestni muzej Ljubljana|last=Hribovšek|first=Aleks}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Pij, da bi živel večno, veliko let!«|url=https://arhiv.druzina.si/clanek/68-8-pij-da-bi-zivel-vecno-veliko-let|website=»Pij, da bi živel večno, veliko let!« {{!}} Družina Arhiv|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Ksenja|last=Hočevar|date=23.2.2019|publisher=Arhiv Družina}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Archaeologists puzzle over mystery woman in early Christian cemetery in Slovenia|url=https://www.nationalgeographic.com/culture/article/mystery-woman-cemetery-ljubljana-slovenia-archaeology|website=nationalgeographic.com|date=2019-01-28|accessdate=2026-04-16|language=en|publisher=Natonal Geographic|last=Žiberna|first=Marjan}}</ref> == National Geographic == <ref name=":0" /> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Emona]] [[Kategorija:Gosposvetska cesta, Ljubljana]] [[Kategorija:Rimske verske osebnosti]] fn5xua2sqc33xytm5qhsywh1n755nag Katja Kokot 0 601216 6768659 6754957 2026-10-22T19:39:36Z Chancer Lastly 254652 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6753648|6753648]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6768659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Katja Kokot |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Katja Kokot''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinarska medicina|veterinarka]] in [[politik|političarka]]; * [[4. februar]] [[1982]]. == Izobrazba == Je specialistka za [[Farmakovigilanca|farmakovigilanco]] in regulativo zdravil. Študij je končala na [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarski fakulteti v Ljubljani]], trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava.<ref>{{Navedi splet|title=Veterinarka, slikopleskar, maturant ... Preberite, kaj so po izobrazbi poslanci Resnice|url=https://vecer.com/slovenija/veterinarka-slikopleskar-maturant--preberite-kaj-so-po-izobrazbi-poslanci-resnice-10411983|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-19|language=sl}}</ref> Zaradi izobrazbe je poznana je tudi pod nadimkom "prase". == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resnica na evrovolitve z nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanoviceva-resnica-na-evrovolitve-z-nekaj-znanimi-obrazi/703440|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Vladna koalicija je poražena. Golob: Leva sredina je dobila več glasov kot desnica.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/jansa-vladna-koalicija-je-porazena-golob-leva-sredina-je-dobila-vec-glasov-kot-desnica/711212|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] na listi stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Slednja se je s 5,5 % glasov uvrstila v [[Državni zbor Republike Slovenije]], Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-18|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Resnica podprla Janšo ali bi tudi koga drugega? Pri Stevanoviću pravijo, da so informacije o odhodih od njih lažne|url=https://vecer.com/slovenija/bo-resnica-podprla-janso-ali-bi-tudi-koga-drugega-pri-stevanovicu-pravijo-da-so-informacije-o-odhodih-od-njih-lazne-10412492|website=Večer|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državega zbora]] je predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, poleg tega pa članica odborov za zdravje in pravosodje ter komisije za poslovnik in ustavne komisije.<ref>{{Navedi splet |title=IzbranDT - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184138/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-date=2021-12-27 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si |language= |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Katja Kokot |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P446&mandatId=10 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kontroverze == Po parlamentarnih volitvah leta 2026 je izjavila, da so poslancem stranke Resni.ca ponujali visoke podkupnine za prestop. Od svojih strankarskih kolegov [[Nedeljko Todorović|Nedeljka Todorovića]], [[Aleksander Štorek|Aleksandra Štorka]] in [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] naj bi bila o tem obveščena s pisnimi izjavami. Prijave policiji ni podala. Prav tako ni navedla imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policija-po-izjavi-kokotove-pozvala-k-prijavi-suma-korupcije|title=Policija po izjavi Kokotove pozvala k prijavi suma korupcije|date=19. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Maja 2026 je kazensko ovadila Filipa Dobranića, predstavnika nevladne organizacije [[Inštitut Danes je nov dan]]. Očitala mu, da je na novinarski konferenci nekaj dni pred tem ob javni predstavitvi pomislekov glede novega intervencijskega zakona spodbujal sovraštvo in nasilje, ko je drugim javnost pozval, naj na poslance Resni.ce, ki jih je navedel z imenom in priimkom, izvaja pritiske, da jim zagotovijo pravico do referenduma zagotovijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanka-resni-ce-katja-kokot-kazensko-ovadila-filipa-dobranica-z-instituta-danes-je-nov-dan/782317|title=Poslanka Resni.ce Katja Kokot kazensko ovadila Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan|date=15. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Jablance, Duplek|Jablance]] v [[Občina Duplek|Dupleku]]. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] obkll6paryj908uv74ufssvcv2x1c8t 6768661 6768659 2026-10-22T19:40:39Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Chancer Lastly|Chancer Lastly]] ([[User talk:Chancer Lastly|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6754957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Katja Kokot |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Katja Kokot''', [[Slovenci|slovenska]] [[veterinarska medicina|veterinarka]] in [[politik|političarka]]; * [[4. februar]] [[1982]]. == Izobrazba == Je specialistka za [[Farmakovigilanca|farmakovigilanco]] in regulativo zdravil. Študij je končala na [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarski fakulteti v Ljubljani]], trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava.<ref>{{Navedi splet|title=Veterinarka, slikopleskar, maturant ... Preberite, kaj so po izobrazbi poslanci Resnice|url=https://vecer.com/slovenija/veterinarka-slikopleskar-maturant--preberite-kaj-so-po-izobrazbi-poslanci-resnice-10411983|website=Večer|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-19|language=sl}}</ref> == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je na listi stranke [[Resni.ca]] prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja po listah|date=2022-05-07}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resnica na evrovolitve z nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanoviceva-resnica-na-evrovolitve-z-nekaj-znanimi-obrazi/703440|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-04-19|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|date=2024-06-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Vladna koalicija je poražena. Golob: Leva sredina je dobila več glasov kot desnica.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/jansa-vladna-koalicija-je-porazena-golob-leva-sredina-je-dobila-vec-glasov-kot-desnica/711212|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] na listi stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Slednja se je s 5,5 % glasov uvrstila v [[Državni zbor Republike Slovenije]], Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-18|website=DVK-rs.si}}</ref> Kmalu po izvolitvi je postala vodja [[Poslanska skupina Resni.ca|poslanske skupine Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Resnica podprla Janšo ali bi tudi koga drugega? Pri Stevanoviću pravijo, da so informacije o odhodih od njih lažne|url=https://vecer.com/slovenija/bo-resnica-podprla-janso-ali-bi-tudi-koga-drugega-pri-stevanovicu-pravijo-da-so-informacije-o-odhodih-od-njih-lazne-10412492|website=Večer|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-22|language=sl}}</ref> V mandatu [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklica Državega zbora]] je predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, poleg tega pa članica odborov za zdravje in pravosodje ter komisije za poslovnik in ustavne komisije.<ref>{{Navedi splet |title=IzbranDT - Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227184138/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/dt/izbranDT/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNAkz1w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAMkPKqk!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=DT013 |archive-date=2021-12-27 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si |language= |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Katja Kokot |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P446&mandatId=10 |access-date=2026-09-07 |website=www.dz-rs.si}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kontroverze == Po parlamentarnih volitvah leta 2026 je izjavila, da so poslancem stranke Resni.ca ponujali visoke podkupnine za prestop. Od svojih strankarskih kolegov [[Nedeljko Todorović|Nedeljka Todorovića]], [[Aleksander Štorek|Aleksandra Štorka]] in [[Boris Mijič|Borisa Mijiča]] naj bi bila o tem obveščena s pisnimi izjavami. Prijave policiji ni podala. Prav tako ni navedla imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/policija-po-izjavi-kokotove-pozvala-k-prijavi-suma-korupcije|title=Policija po izjavi Kokotove pozvala k prijavi suma korupcije|date=19. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Maja 2026 je kazensko ovadila Filipa Dobranića, predstavnika nevladne organizacije [[Inštitut Danes je nov dan]]. Očitala mu, da je na novinarski konferenci nekaj dni pred tem ob javni predstavitvi pomislekov glede novega intervencijskega zakona spodbujal sovraštvo in nasilje, ko je drugim javnost pozval, naj na poslance Resni.ce, ki jih je navedel z imenom in priimkom, izvaja pritiske, da jim zagotovijo pravico do referenduma zagotovijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanka-resni-ce-katja-kokot-kazensko-ovadila-filipa-dobranica-z-instituta-danes-je-nov-dan/782317|title=Poslanka Resni.ce Katja Kokot kazensko ovadila Filipa Dobranića z inštituta Danes je nov dan|date=15. 5. 2026|accessdate=6. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Živi v naselju [[Jablance, Duplek|Jablance]] v [[Občina Duplek|Dupleku]]. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Katja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Veterinarske fakultete v Ljubljani]] ri0cnfcca4lz2ydzs6ifks7quchd3rf Delovanje 16. vlade Republike Slovenije 0 604367 6768624 6761480 2026-10-22T17:23:55Z Pv21 142817 /* Jesen 2026 */ referendumi 6768624 wikitext text/x-wiki [[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše (55314404198).jpg|sličica|Prva seja 16. vlade Republike Slovenije, 4. junij 2026]] '''Delovanje [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlade Republike Slovenije]]''' se je pričelo s prisego ministrske ekipe 4. junija 2026. Gre za četrto vlado pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Odločitve in delo vlade == === Junij 2026 === Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala [[Jernej Vrtovec|Jerneja Vrtovca]] in [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]], imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]] je bil imenovan [[Sebastjan Jeretič]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja vlade prinesla nova (stara) imena: novi šefi Policije, Sove, Fursa ... {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prva-seja-vlade-prinesla-nova-stara-imena-nov-sefi-policije-sove-fursa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref> Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]], [[Janez Stušek|Janeza Stuška]] za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]], Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter [[Gregor Perič|Gregorja Periča]] za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> 10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenijo prešla silovita neurja, največ škode na Gorenjskem in v okolici Ptuja|url=https://www.rtvslo.si/okolje/slovenijo-presla-silovita-neurja-najvec-skode-na-gorenjskem-in-v-okolici-ptuja/784856|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. S. , T. K.|last=B}}</ref> Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.<ref>{{Navedi splet|title=Šestan: Veliko sem doživel in videl, ampak takega razdejanja skoraj ne. Janša obljublja pomoč.|url=https://www.rtvslo.si/okolje/sestan-veliko-sem-dozivel-in-videl-ampak-takega-razdejanja-skoraj-ne-jansa-obljublja-pomoc/784966|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G. K. , T. L.|last=Š}}</ref> 11. junija je vlada odpravila ukrepe proti [[Izrael|Izraelu]], ki jih je julija 2025 sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Ben-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Becalelu Smotriču]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razveljavila ukrepe proti Izraelu, med drugim prepoved izvoza in tranzita orožja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razveljavila-ukrepe-proti-izraelu-med-drugim-prepoved-izvoza-in-tranzita-orozja/785063|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija odpravo ukrepov proti Izraelu označuje za korak v napačno smer in "sramotno odločitev"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-odpravo-ukrepov-proti-izraelu-oznacuje-za-korak-v-napacno-smer-in-sramotno-odlocitev/785197|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Partnerstvo za razvoj ==== 10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade [[Vinko Gorenak]] predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenak: Opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje brez drugih obveznosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gorenak-opoziciji-ponujamo-sodelovanje-pri-pripravi-zakonodaje-brez-drugih-obveznosti/784852|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> V [[Levica (Slovenija)|Levici]] so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.«<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Pred opozicijo Janševa ponudba partnerstva za razvoj. Levica že zavrnila ponudbo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pred-opozicijo-janseva-ponudba-partnerstva-za-razvoj-levica-ze-zavrnila-ponudbo/784621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Podoben odziv so 15. junija dali v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda se ne bo pridružilo partnerstvu za boljšo Slovenijo, oblikovali bodo vlado v senci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ne-bo-pridruzilo-partnerstvu-za-boljso-slovenijo-oblikovali-bodo-vlado-v-senci/785399|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje v partnerstvu sta kasneje zavrnili tudi [[Resni.ca]] in [[Socialni demokrati|SD]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo odločitev o sodelovanju z Janševo vlado sprejela najpozneje do nedelje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-odlocitev-o-sodelovanju-z-jansevo-vlado-sprejela-najpozneje-do-nedelje/785526|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca se ne bo pridružila partnerstvu. Stevanović glede Mijiča prst uperja v Svetovalnico.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-se-ne-bo-pridruzila-partnerstvu-stevanovic-glede-mijica-prst-uperja-v-svetovalnico/786685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SD: V partnerstvo s sedanjo koalicijo ne bomo vstopili, a vrat za dialog ne zapiramo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-v-partnerstvo-s-sedanjo-koalicijo-ne-bomo-vstopili-a-vrat-za-dialog-ne-zapiramo/786159|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Julij 2026 === [[Slika:NATO Family Photo at the Presidential Palace in Ankara - 2026.jpg|sličica|Vrh Nata 2026]] Na vrhu [[NATO|zveze NATO]] v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do [[15. vlada Republike Slovenije|predhodne Golobove vlade]], da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer.<ref>{{Citat|title=Trump napovedal konec dogovora o premirju z Iranom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175234997|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Janša: "Slovenija bo v Natu odslej držala besedo." Ukrajini tudi prihodnje leto 50 milijonov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-bo-v-natu-odslej-drzala-besedo-ukrajini-tudi-prihodnje-leto-50-milijonov/787523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-po-vrhu-nata-trump-izrekel-nekaj-kritik-vendar-vecjih-napetosti-ni-bilo/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.<ref name=":1" /> 8. julija 2026 je [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] uradno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo uradno v Mariboru, tam bodo prednostno iskali morebitne nove kadre|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-uradno-v-mariboru-tam-bodo-prednostno-iskali-morebitne-nove-kadre/787691|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kam se selijo ministrstva: Maribor, Celje, Novo mesto ...|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/decentralizacija-ministrstvo-selitev-vlada-koalicija-lokalna-samouprava|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.<ref name=":2" /> Kot enega od ukrepov za blaženje rasti cen goriv je vlada 24. julija 2026 izdala Uredbo o dopolnitvi uredbe o zagotavljanju prihrankov energije in sprejela sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. S tem je do 28. septembra za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje izničila prispevek za energetsko učinkovitost in okoljska dajatev.<ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-07-24 |title=Vlada sprejela ukrepe za ublažitev rasti cen naftnih derivatov {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-07-24-vlada-sprejela-ukrepe-za-ublazitev-rasti-cen-naftnih-derivatov/ |access-date=2026-09-18 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Julija 2026 so mediji poročali, da nekdanja zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] kandidira za položaj visoke predstavnice Evropske unije za [[Sahel]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon naj bi postala posebna predstavnica EU-ja v Sahelu|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/tanja-fajon-naj-bi-postala-posebna-predstavnica-eu-ja-v-sahelu/787373|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Prvotno načrtovano glasovanje o tem na seji zasedanja zunanjih ministrov držav članic Evropske unije je bilo nato zamaknjeno, novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] pa je sporočil, da v postopku imenovanja Fajonove ni sodeloval, prav tako vanj ni vključena vlada, da pa pričakuje obvestilo o poteku postopka in morebitnih kršitvah integritete postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Odziv na poročanja v zvezi s kandidaturo Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-11-odziv-na-porocanja-v-zvezi-s-kandidaturo-tanje-fajon-za-polozaj-posebne-predstavnice-eu-za-sahel/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-11|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref><ref name=":02">{{Navedi splet|title=Pri imenovanju Tanje Fajon za predstavnico EU-ja za Sahel se zapleta. Je posredoval Janez Janša?|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/pri-imenovanju-tanje-fajon-za-predstavnico-eu-ja-za-sahel-se-zapleta-je-posredoval-janez-jansa/787805|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/minister-kajzer-pricakuje-pojasnila-glede-postopka-izbire-fajon-za-posebno-predstavnico-eu-ja/787970|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Kajzer terja pojasnila: Sporna ni Fajonova, ampak postopek izbire - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/tanja-fajon-posebna-predstavnica-sahel-tone-kajzer-1912353|website=Novice Svet24|accessdate=2026-07-13|language=sl}}</ref> Tanja Fajon je sporočila, da je pri kandidaturi uživala podporo vseh držav in da je preložitev odločanja v EU večja škoda za Slovenijo kot zanjo osebno.<ref name=":02" /> Domnevno po posredovanju nove vlade je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas kandidaturo Tanje Fajon umaknila, zaradi sumov na nepravilnosti pa je zunanje ministrstvo podalo kazensko ovadbo zoper Fajonovo in nekdanjo generalno sekretarko ministrstva Barbaro Žvokelj.<ref>{{Citat |last=Radio Slovenija |first= |title=Vladi uspelo preprečiti imenovanje Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175237550 |access-date=2026-07-29 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo MZEZ: Generalna sekretarka predlagala Tanjo Fajon, zakonitost postopka pod vprašajem |url=https://siol.net/novice/slovenija/porocilo-mzez-generalna-sekretarka-predlagala-tanjo-fajon-zakonitost-postopka-pod-vprasajem-696872 |access-date=2026-07-29 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=MZEZ: Z ovadbo smo opravili svojo dolžnost. Evropska komisija trdi, da je spoštovala pravila. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzez-z-ovadbo-smo-opravili-svojo-dolznost-evropska-komisija-trdi-da-je-spostovala-pravila/789377 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=A. K. |title=Zunanje ministrstvo vložilo kazensko ovadbo zoper Tanjo Fajon in Barbaro Žvokelj |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunanje-ministrstvo-vlozilo-kazensko-ovadbo-zoper-tanjo-fajon-in-barbaro-zvokelj/789190 |access-date=2026-07-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Avgust 2026 === Sredi avgusta 2026 je vlada blokirala skupen evropsko obsodbo izraelskega projekta E1, ki predvideval širitev nezakonitih izraelskih naselij na Zahodnem bregu. Premier Janez Janša je zapisal, da so Slovenijo s tem umaknili ''"Iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo,"'' ob tem pa okrcal evropsko politiko, ki da ostaja tiho med nekaterimi drugimi kršitvami mednarodnega prava, kot so izstrebljanje kristjanov v Nigeriji, napadi Hamasa na lastne ljudi in antisemitizem v Evropi. Zunanji minister Tone Kajzer se je ob tem zavzel za delovanje skozi tiho diplomacijo. Kritično se je odzvala opozicija, da vlada takšne odločitve sprejema brez javnega vedenja.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenijo-smo-umaknili-iz-zacaranega-kroga-izgubljanja-kredibilnosti/792021 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ob dvodnevnem vrhu slovenske diplomacije je Janša dejal, da mora biti Slovenija odgovorna članica Evropske unije, zveze nato in mednarodne skupnosti ter zasledovati svoje interese, pri čemer da je vlada tista, ki uradno določa zunanjo politiko.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Predsednik vlade {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/predsednik-vlade/ |access-date=2026-08-28 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Minister Kajzer: Diplomacija mora biti v prvi vrsti v službi ljudi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-08-27-minister-kajzer-diplomacija-mora-biti-v-prvi-vrsti-v-sluzbi-ljudi/ |access-date=2026-08-28 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Vlada je na razpis za posebno predstavnico Evropske unije za človekove pravice predlagala profesorico mednarodnega prava [[Verica Trstenjak|Verico Trstenjak]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Vlada predlaga Verico Trstenjak za posebno predstavnico EU-ja za človekove pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-predlaga-verico-trstenjak-za-posebno-predstavnico-eu-ja-za-clovekove-pravice/792064 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Jesen 2026 === Zaradi posledic iransko-ameriške vojne na Bližnjem vzhodu so tudi v Sloveniji začele naglo naraščati cene naftnih derivatov. Vlada je sprejela nekatere ukrepe, med drugim je iz formule za izračun modelske cene za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo črtala določbe, povezane z biokomponentami, kar je namenjeno neposrednemu znižanju končnih maloprodajnih cen, obveznosti dobaviteljev glede doseganja ciljev obnovljivih virov energije v prometu pa so ostale nepsremenjene. Že pred tem je vlada znižala trošarine na bencin in dizel (pri dizlu so te dosegle minimalno dovoljeno raven po evropskih direktivah, vložila pa je tudi zaprosilo na Evropsko komisijo za znižanje pod to raven) ter začasno zamrznila oziroma oprostila nekatere druge prispevke (npr. prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE).<ref>{{Navedi splet |title=Vlada posega v izračun cen goriv: ukrep začne veljati prihodnji teden |url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-posega-v-izracun-cen-goriv-ukrep-zacne-veljati-prihodnji-teden-701674 |access-date=2026-09-18 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref name=":3" /> Marž trgovcev vlada ni dodtno nižala, saj so te med nižjimi Evropi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-17 |title=Vlada iz izračuna cene bencina in dizla črtala biokomponente. Kaj to pomeni? |url=https://vecer.com/slovenija/cene-goriva-vlada-ukrep-10427532 |access-date=2026-09-18 |website=Večer |language=sl}}</ref> Državni zbor je 1. oktobra sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2026, ki ga je vlada potrdila 10. septembra,<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-10 |title=Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-10-vlada-je-potrdila-predlog-rebalansa-letosnjega-drzavnega-proracuna/ |access-date=2026-10-06 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027. Rebalans je predvidel za 16,5 milijarde evrov prihodkov (kar je 6,3 % več kot v prvotnem načrtu) in za 18,8 milijarde evrov odhodkov (povečanje za 6,2 %). Proračunski primanjkljaj je pri tem znašal 2,2 milijarde evrov oziroma približno 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada je navedla, da je pri pripravi rebalansa upoštevala časovno omejitev črpanja sredstev Sklada za okrevanje in odpornost, pokrivanje obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini (sprejetih v času prejšnje vlade) in dodatne obveznosti glede zavez o obrambnih izdatkih.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-10 |title=Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-10-vlada-je-potrdila-predlog-rebalansa-letosnjega-drzavnega-proracuna/ |access-date=2026-10-06 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-rebalans-letosnjega-proracuna/795439 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]], kritičen že do proračuna iz časa predhodne Golobove vlade, je ocenil, da predlog rebalansa proračuna za leto 2026 predstavlja dodaten odmik od javnofinančnih zavez Slovenije, saj da država s povečevanjem javne porabe stopa na izjemno tvegan teren.<ref>{{Navedi splet |last=Fiskalni svet |date=28. 9. 2026 |title=Ocena Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 |url=https://www.fs-rs.si/ocena-predloga-rebalansa-proracuna-republike-slovenije-za-leto-2026/ |website=Fiskalni svet Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kračun o rebalansu: Hoja po robu, ki pa se ni začela včeraj |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/kracun-o-rebalansu-hoja-po-robu-ki-pa-se-ni-zacela-vceraj/795096 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na [[Referendumi 11. oktobra 2026|štirih referendumih]] [[Referendumi 11. oktobra 2026|11. oktobra 2026]] je vlada s tremi posvetovalnimi preverjala mnenje glede ukinitve RTV-prispevka, pogojevanjem socialne pomoči z družbeno koristnim delom in odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah (zakon o tem je vlada sprejela že pred referendumom).<ref>{{Navedi splet |last=STA |first=V. R. , MMC RTV SLO |title=11. oktobra 2026 bodo 4 referendumi |url=https://www.rtvslo.si/enostavno/referendumi-2026/11-oktobra-2026-bodo-4-referendumi/794523 |access-date=2026-10-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=DVK - Volitve / Elections |url=https://volitve.dvk-rs.si/ |access-date=2026-10-22 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Razpisan je bil tudi zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi. Ta je bil tako edini zavezujoči referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili: za uveljavitev novele zakona je glasovalo 48,74 odstotka volivcev, medtem ko je bilo 51,26 odstotka proti. Precej veliko podporo sta na referendumih dobili vprašanji o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, za katero je glasovalo več kot 60 odstotkov volivcev, več kot 55 odstotkov pa za omejitev volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah. Zelo tesen izid je bil glede ukinitve obveznega RTV-prispevka, in sicer za nekaj sto glasov. Proti ukinitvi je glasovalo nekaj več kot 50 odstotkov volivcev.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Tudi po današnji posodobitvi izidi referendumov nespremenjeni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/tudi-po-danasnji-posodobitvi-izidi-referendumov-nespremenjeni/797693 |access-date=2026-10-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Premier Janez Janša je po izidu napovedal, da bo plačevanje RTV-prispevka postalo prostovoljno.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Janša: RTV-prispevek bodo plačevali tisti, ki želijo. Opozicija zagovarja izid referenduma. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/jansa-rtv-prispevek-bodo-placevali-tisti-ki-zelijo-opozicija-zagovarja-izid-referenduma/796770 |access-date=2026-10-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Evropskega sveta (55589756552).jpg|sličica|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] na zasedanju Evropskega sveta]] Premier Janša se je ob predložitvi irskega predloga novega evropskega dolgoročnega proračuna (2028 do 2034) zavzel za ohranitev sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Ker je Slovenija razvojno še vedno močno odvisna od tega denarja, je po njegovem mnenju ključno, da skupina 17 držav, imenovanih "prijateljice kohezije", v pogajanjih nastopa enotno in trdno proti t. i. varčnim državam, ki želijo skupni obseg proračuna čim bolj oklestiti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=Premier Janša: Za stabilne cene energije je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-10-15-premier-jansa-za-stabilne-cene-energije-je-treba-izkoristiti-vse-razpolozljive-moznosti/ |access-date=2026-10-22 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=Premier Janša: Za stabilne cene energije je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-10-15-premier-jansa-za-stabilne-cene-energije-je-treba-izkoristiti-vse-razpolozljive-moznosti/ |access-date=2026-10-22 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] j2clzjnae93jwqjuf15muwpdlxbshcp Helena Snoj Rajh 0 604842 6768691 6738903 2026-10-22T20:44:07Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Lobček]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v slovenski družini na kmetiji znani kot "pri kovaču" v vasi [[Lobček]], ki je takrat spadala pod naselje [[Zagradec pri Grosupljem]] .<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, katerega oče je pred poroko delal kot grajski kovač; iz tega je izhajalo hišno ime.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru [[Župnija Žalna|domače župnije Žalna]], ter bila znana pod vzdevkom ''Kovačeva pevka''.<ref name=":2" /> == Delo == === Predvojno delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Josipina Šumi|Josipine Avbelj Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri sopranistki in učiteljici glasbe [[Maria Nostis Röthel|Mariji Nostis Röthel]] začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=II. Koncerti drugod|date=1932|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|last2=|first2=|department=Koncertna poročila|pages=189|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBIP2YBT|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|volume=11/12|language=Sl}}</ref> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila enega otroka, hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Čeprav je bila članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v se je vedno odzvala vabilom takratnega Katoliškega prosvetnega društva in pogosto sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Ni poznala političnih in ideoloških razlik, ter je živela le za umetniško ustvarjanje. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja pri pianistki in skladateljici [[Mirca Župnek Sancin|Mirci Župnek Sancin]] učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Jubilejni koncert šole Glasbene Matice v Celju|date=5.7.1940|page=6|newspaper=Mariborski večernik Jutra|volume=149|language=Sl|publisher=Konzorcij|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYZJZMOB}}</ref> Nekatere dijake in dijakinje celjske gimnazije je poučevala plesa.<ref>{{Navedi novice|title=Akademija podmladka Jadranske straže na celjski gimnaziji|date=10.5.1940|pages=4-5|language=Sl|publisher=Zvezna tiskarna|volume=20|newspaper=Nova doba|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9LAC2O3}}</ref> Med drugo svetovno vojno je z družino odšla v begunstvo v rojstni [[Lobček]], kjer je imela njena sestra z možem gostilno, in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /><ref name=":5" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 7gqx7ubti9rrupnc87n6pho4grtcvkh Boris Mijič 0 605703 6768748 6764773 2026-10-23T02:38:59Z ~2026-56488-97 267771 /* */ 6768748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Boris Mijič |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = 12. oktober 2026 |party = [[Resni.ca]] <small>(do 2026)</small> |birth_date = <!-- WD --> |profession = gradbeni tehnik }} '''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz priseljene družine Mijić.Čef urski kur bin sin, izgini, od koder ste se privlekli! Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> 12. oktobra 2026 je Mijič kot poslanec odstopil. Izključili so ga tudi iz stranke.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-odstopil-kot-poslanec/796648 |title=Boris Mijič po pozivu izvršilnega odbora stranke odstopil kot poslanec |publisher=NMC RTV Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] qz578nxw3b8fm180dvy1tyv8rricp5k 6768749 6768748 2026-10-23T03:14:48Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56488-97|~2026-56488-97]] ([[User talk:~2026-56488-97|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] 6764773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Boris Mijič |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = 12. oktober 2026 |party = [[Resni.ca]] <small>(do 2026)</small> |birth_date = <!-- WD --> |profession = gradbeni tehnik }} '''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz priseljene družine Mijić. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> 12. oktobra 2026 je Mijič kot poslanec odstopil. Izključili so ga tudi iz stranke.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-odstopil-kot-poslanec/796648 |title=Boris Mijič po pozivu izvršilnega odbora stranke odstopil kot poslanec |publisher=NMC RTV Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] htqaw6wplen667w0osblm62ku7noxia Stegozaver 0 606152 6768672 6764723 2026-10-22T20:07:20Z Žana Begunc 267760 /* */ 6768672 wikitext text/x-wiki '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih ki imajo šest do sedem nog oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati šest do sedem nožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] nnd38ctteraiayj70fhspkrc5vl2rch 6768676 6768672 2026-10-22T20:14:22Z TadejM 738 rvv 6768676 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] hwyeplecj9w9uy3fli2hr0agix84bny 6768695 6768676 2026-10-22T20:50:45Z Žana Begunc 267760 /* */ 6768695 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih ki ima šest do sedem nog oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]],čeprav so rojeni v Pakistanu in rada so pili čaj z Ludwigom xıv. in so jih najdli v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops(ta vrsta je rada spila kako pivico na Irskem z pokojnim papežem)''''', '''''S. ungulatus(ta vrsta je rada ucila magijo z merlinom na magičnem kamenu)'''''in '''''S. sulcatus(za to vrsto je značilno da so naučili pra ljudi kako se vzgaja tobak in kako ga zvijat zaradi njih danes ljudi znajo kaditi)''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati šest do sedem nožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] rzh7sn3ecudmewzadxvrbd7ovkjypv8 6768696 6768695 2026-10-22T20:53:40Z VidicK01 193275 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6768695|6768695]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Žana Begunc|Žana Begunc]] ([[User talk:Žana Begunc|pogovor]]) vandalizem 6768696 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 milijonov let ([[megaanum]]) v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/76 76]–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaobljenih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |url=https://archive.org/details/sim_natural-history_november-december-1932_32_6/page/493 |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |url=https://archive.org/details/secondjurassicdi0000brin |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com |archive-date=2026-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260730020142/http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |url-status=dead }}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun jadrom podobnih plošč, ki se v dveh vrstah dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|url=https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=[https://archive.org/details/princetonfieldgu0000paul_o1r9/page/248 248]}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko v dolžino dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila majhna glede na telo. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno s sodobnimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki so od strani prekrivali zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |url=https://archive.org/details/dinosauria0000unse_n9z8 |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so svojo hrano mleli.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možganov za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možganov stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred [[Križnica|križnico]], različno število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izboklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri, kot kaže, nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo videza vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče; do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bile pritrjene na okostje, temveč so molele iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki zrcalita druga drugo, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/3 3]-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indiji]], kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo:<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, katerega fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže, so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je očitno imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne široko razmaknjene plošče, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od pripadajočega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' s ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1981-01_161_1/page/28 |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-08-17_274_5672/page/661 |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'' podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge, ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu, nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena, kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1986_12_4/page/459 |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |url=https://archive.org/details/sim_science_1976-06-11_192_4244/page/1123 |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture, kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi plošče izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-2005_31_2/page/291 |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob prisotnosti vsiljivca črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |url=https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=[https://archive.org/details/upperjurassicmor00carp/page/139 137] |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so repne bodice služile razkazovanju,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrova repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/141 141]–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |url=https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=[https://archive.org/details/carnivorousdinos0000unse/page/325 325]–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično, kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče, dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da so plošče in bodice rasle počasneje kot okostje, vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |url=https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7 |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=[https://archive.org/details/armoreddinosaurs0000unse_u1v7/page/25 25]–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala, kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |url=https://archive.org/details/geologie-und-palaeontologie-abhandlungen_1984-01_167_2/page/224 |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora, kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_fall-1990_16_4/page/448 |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovnem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da jim je ugajalo sušnejše okolje kot ostalim dinozavrom.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |url=https://archive.org/details/sim_paleobiology_spring-1980_6_2/page/208 |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot eden od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen v številnih filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |url=https://archive.org/details/dinosaursbydecad0000moor |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] hwyeplecj9w9uy3fli2hr0agix84bny Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026 0 606212 6768779 6766744 2026-10-23T07:40:08Z VidicK01 193275 Resni.ca s Tomljetom, 2. soočenje na Info360 6768779 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.<ref name=":18">{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}</ref> === Županske kandidature === V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.<ref name=":15">{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti! Kandidat "Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN", Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane. Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].<ref>{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,<ref name=":19" /> v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.<ref>{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.<ref name=":20">{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Kandidati koalicijskih strank ==== Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.<ref name=":17">{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.<ref name=":17" /> Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> 15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]]. Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.<ref name=":18" /><ref>{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.<ref name=":22">{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |1964 [[Ljubljana]] | * arhitekt in urbanist |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |13. oktober 2026 |''Ljubljana. Drugače.'' |<ref name=":13" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''</center> | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; " | |1. september 1972 [[Ljubljana]] | * minister za finance Republike Slovenije (2022–2026) * poslanec Državnega zbora (2026–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":8" /> |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |14. december 1978 [[Koper]] | * poslanec Državnega zbora (2018–2022) * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023) * državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026) |[[Socialni demokrati]] (SD) |13. oktober 2026 |TBA |<ref name=":19">{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":20" /> |- |<center>[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |15. julij 1964 [[Ljubljana]] | * mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'') * podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |15. oktober 2026 |TBA |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |10. november 1954 [[Novo mesto]] | * avtomobilski dirkač * podjetnik, pisatelj |[[Resni.ca]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref name=":22" /> |- |} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> * [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.<ref name=":15" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Volilna kampanja == === Predvolilna soočenja === {| class="wikitable" style="font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;" ! colspan="22" | Predvolilna soočenja |- ! rowspan="3" | Datum ! rowspan="3" | Voditelj ! rowspan="3" | Medij ! rowspan="3" | Naslov ! colspan="10" | {{Colors|black|#90ff90|&nbsp;P&nbsp;}} Prisoten &nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&nbsp;N&nbsp;}} Nepovabljeni&nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&nbsp;O&nbsp;}} Odsotni povabljeni &nbsp; ! rowspan="3" |Vir |- |'''[[Zoran Janković|Janković]]''' |'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' |'''[[Anton Rop|Rop]]''' |'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' |'''[[Aleš Primc|Primc]]''' |'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' |'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' |'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' |'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' |'''[[Mojca Sojar|Sojar]]''' |- ! style="background: #43AC44; height:1px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | |- | četrtek<br>{{nowrap|22. oktober}} | Suzana Kos | [[Info360]] | V središču: Spopad za Ljubljano | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' |<ref>{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | rowspan=2|četrtek<br>{{nowrap|15. oktober}} | Uroš Slak | [[POP TV]] | 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | Nenad Glücks | [[Info360]] | V središču: Prvi županski spopad | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- | torek<br>{{nowrap|13. oktober}} | Katarina Braniselj | {{nowrap|[[Planet TV]]}} | Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | |- | ponedeljek<br>{{nowrap|12. oktober}} | Marcel Štefančič | {{nowrap|[[TV SLO 1]]}} | Marcel: Soočenje o Ljubljani | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#90ff90" |'''P''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' | style="background:#c7d0da" |'''N''' |<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]''' | width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]''' | width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]''' | width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #00964f; width:50px" | ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |34,6 |6,2 |3,2 |21,0 |8,2 |2,5 |4,6 |0,9 |0,7 |5,2 |0,6 |12,5 | style="background:#43AC44" |13,6 |<ref>{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|sredina septembra}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |36,1 |5,6 |2,8 |21,3 |12,2 |1,7 |3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija "Kandidat SDS", saj ta še ni bil oznanjen.}} |0,5 |– |– |0,4 |15,8 | style="background:#43AC44" |14,8 |<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V "Jankovićevi" Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}} |– |– |– |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |51,3 |48,7 |– | style="background:#43AC44" |2,6 |<ref name=":21">{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |53,0 |47,0 |– | style="background:#43AC44" |6,0 |<ref name=":14" /><ref name=":16">{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}</ref> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#b3ddb4" |56,9 |43,1 |– | style="background:#43AC44" |13,8 |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' | style="background:#b3ddb4" |60,8 |39,2 |– | style="background:#43AC44" |21,6 |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' |40,7 | style="background:#f08882" |59,3 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,6}} |<ref name=":21" /> |- |{{nowrap|september}} |Ninamedia |'''1000''' |41,0 | style="background:#f08882" |59,0 |– | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" |{{font color|white|18,0}} |<ref name=":14" /><ref name=":16" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:40px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} === Mestni svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:18px" |+ |- | rowspan="2" colspan="3" |'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width="70" |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]''' | width="70" |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width="70" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width="70" |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width="70" |'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width="70" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width="70" |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width="70" |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]''' | width="70" |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | width="70" |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' | width="70" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width="70" |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]''' | width="70" |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}''' | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan="2" style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil".}} | rowspan="2" |Vodstvo | rowspan="2" style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#b8d432; height:1.5px;" | ! style="background:#005DA3; width:50px;" | ! style="background:#FEF200; width:50px;" | ! style="background:#e6342a; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;" | ! style="background:#09105E; width:50px;" | ! style="background:#a167ab; width:50px;" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;" | ! style="background:#00964f; width:50px;" | ! style="background:#000000; width:50px;" | ! style="background:#d56138; width:50px;" | ! style="background:#808080; width:50px;" | |- |{{nowrap|12.–14. oktober}} |Ninamedia |'''691''' | style="background:#e3edb3;" |26,9 |8,5 |10,1 |20,1 |3,2 |6,8 |2,2 |3,2 |– |– |3,9 |8,7 |2,2 |1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}} |3,2 | style="background:#b8d432;" |6,8 |<ref name=":21" /> |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 8x6mt3wicpxosgolkmr3y5m1rytyuzk Agneza Zupan 0 607153 6768694 6741238 2026-10-22T20:44:38Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image_size=200px|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}} '''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == [[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|260x260px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.|levo]] Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znani kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36 Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je, ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" /> Leta 1870 je postala članica [[Celovška Mohorjeva družba|družbe svetega Mohorja]].<ref>{{Navedi novice |date=1870 |title=Imenik čast. p. n. družnikov in družnic leta 1870 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOHYXJYN |work=Koledarček Družbe svetega Mohora |publisher=Družba sv. Mohora |location=Celovec |pages=107 |language=Sl}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]] Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal on sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Postala je članica [[Slovenska matica|Slovenske matice]].<ref>{{Navedi novice |date=9.8.1871 |title=Denarni zapisnik Matice slovenske |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7F6WD2F |work=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |page=262 |language=Sl |volume=32}}</ref> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom [[Marija Benedikta de Renaldy|Marije Benedikta de Renaldy]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> == Delo == === Pedagoško delo === [[Slika:Agneza Zupan z učenkami (1918).jpg|sličica|300x300_pik|Agneza Zupan (ženska v temni obleki z sredini druge vrste) z učenkami, verjetno v 90-ih letih 19. stoletja.]] ==== Pripravništvo ==== Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo učiteljsko službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" /> ==== Bled ==== Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled. <ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref> [[Slika:Agneza Zupan okoli leta 1913.jpg|sličica|304x304_pik|Agneza Zupan okoli leta 1913.]] == Bolezen in smrt == Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]]. <ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref> == Dediščina == <ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski filantropi]] [[Kategorija:Slovenske feministke]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1852]] [[Kategorija:Umrli leta 1918]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 4rq7eatfb59zzmkkuzv7vhny90glniw Slovesne grofije v Angliji 0 607552 6768690 6745266 2026-10-22T20:43:50Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768690 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Slovesne grofije v Angliji<br><small>in</small><br>šerifovske grofije v Angliji | map = | territory = [[Anglija]] | current_number = 48 | population_range = 8.000 ([[City of London]]) do 8.167.000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3 km² do 8.611 km² | density_range = 62/km² do 4.806/km² }} '''Slovesne grofije''' (ceremonial counties),<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> uradno znane kot ''grofije za namene namestništva'',<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> so območja v [[Anglija|Angliji]], za katera so imenovani lord-namestniki. Lord-namestnik je predstavnik monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Šerifovske grofije''' (shrieval counties) imajo enake meje in služijo podobnemu namenu, saj so to območja, za katera so imenovani visoki šerifi. Visoki šerifi so sodni predstavniki monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk |archive-date=2026-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260211132943/https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |url-status=dead }}</ref> Slovesne grofije so opredeljene v Zakonu o namestnikih iz leta 1997 (''Lieutenancies Act 1997''), šerifovske grofije pa v Zakonu o šerifih iz leta 1887 (''Sheriffs Act 1887''). Obe skupini sta opredeljeni kot skupini grofij za lokalno upravo. == Seznam == === Upravne enote od leta 1998 === {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024) !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | {{formatnum:1235}} | {{formatnum:749,943}} | {{formatnum:607}} |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | {{formatnum:1262}} | {{formatnum:992327}} | {{formatnum:786}} |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[Zahodni Berkshire]] |[[Windsor in Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | {{formatnum:110}} | {{formatnum:494399}} | {{formatnum:4508}} | [[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | {{formatnum:1874}} | {{formatnum:884656}} | {{formatnum:472}} |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | {{formatnum:3390}} | {{formatnum:933972}} | {{formatnum:276}} |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | {{formatnum:2346}} | {{formatnum:1139884}} | 486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | {{formatnum:2.89}} | {{formatnum:15111}} | {{formatnum:5229}} |Mesto London |- | [[Cornwall]] | {{formatnum:3562}} | {{formatnum:585655}} | 164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | {{formatnum:6768}} | {{formatnum:510680}} | 75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland in Furness]]}} |- | [[Derbyshire]] | {{formatnum:2625}} | {{formatnum:1096526}} | 418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | {{formatnum:6707}} | {{formatnum:1254506}} | 187 |{{cslist |Devon|[[Plymouth]] |[[Torbay]]}} |- | [[Dorset]] | {{formatnum:2653}} | {{formatnum:798914}} | 301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch in Poole]]}} |- | [[Grofija Durham|Durham]] | {{formatnum:2676}} | {{formatnum:894025}} | 334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | {{formatnum:2475}} | {{formatnum:631285}} | 255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | {{formatnum:1791}} | {{formatnum:844752}} | 472 |{{cslist |East Sussex|[[Brighton and Hove]]}} |- | [[Essex]] | {{formatnum:3664}} | {{formatnum:1929610}} | 527 |{{cslist |Essex|[[Southend-on-Sea]]|[[Thurrock]]}} |- | [[Gloucestershire]] | {{formatnum:3149}} | {{formatnum:975712}} | 310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Veliki London]] | {{formatnum:1569}} | {{formatnum:9074625}} | {{formatnum:5783}} |''noben'' |- | [[Veliki Manchester]] | {{formatnum:1276}} | {{formatnum:3009664}} | {{formatnum:2359}} |Veliki Manchester |- | [[Hampshire]] | {{formatnum:3769}} | {{formatnum:1920959}} | 510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | {{formatnum:2180}} | {{formatnum:191047}} | 88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | {{formatnum:1643}} | {{formatnum:1236191}} | 752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | {{formatnum:380}} | {{formatnum:141660}} | {{formatnum:373}} |Otok Wight |- | [[Kent]] | {{formatnum:3738}} | {{formatnum:1931684}} |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | {{formatnum:3066}} | {{formatnum:1601645}} | {{formatnum:522}} |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | {{formatnum:2156}} | {{formatnum:1133921}} | {{formatnum:526}} |{{cslist |Leicestershire|[[Leicester]]}} |- | [[Lincolnshire]] | {{formatnum:6976}} | {{formatnum:1120749}} | {{formatnum:161}} |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | {{formatnum:652}} | {{formatnum:1475541}} | {{formatnum:2262}} |Merseyside |- | [[Norfolk]] | {{formatnum:5384}} | {{formatnum:940359}} | {{formatnum:175}} |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | {{formatnum:8654}} | {{formatnum:1201415}} | {{formatnum:139}} |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | {{formatnum:2364}} | {{formatnum:813682}} | {{formatnum:344}} |{{cslist |[[Severni Northamptonshire]] |[[Zahodni Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | {{formatnum:5020}} | {{formatnum:331420}} | {{formatnum:66}} |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | {{formatnum:2159}} | {{formatnum:1188090}} | {{formatnum:550}} |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | {{formatnum:2605}} | {{formatnum:763218}} | {{formatnum:293}} |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | {{formatnum:382}} | {{formatnum:41443}} | {{formatnum:109}} |Rutland |- | [[Shropshire]] | {{formatnum:3488}} | {{formatnum:528407}} | {{formatnum:152}} |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | {{formatnum:4170}} | {{formatnum:1012934}} | {{formatnum:243}} |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | {{formatnum:1552}} | {{formatnum:1430623}} | {{formatnum:922}} |Južni Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | {{formatnum:2714}} | {{formatnum:1177578}} | {{formatnum:434}} |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | {{formatnum:3800}} | {{formatnum:786231}} | {{formatnum:207}} |Suffolk |- | [[Surrey]] | {{formatnum:1663}} | {{formatnum:1248649}} | {{formatnum:751}} |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | {{formatnum:540}} | {{formatnum:1178389}} | {{formatnum:2182}} |Tyne in Wear |- | [[Warwickshire]] | {{formatnum:1975}} | {{formatnum:632,207}} | {{formatnum:320}} |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | {{formatnum:902}} | {{formatnum:3036605}} | {{formatnum:3368}} |Zahodni Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | {{formatnum:1991}} | {{formatnum:915037}} | {{formatnum:460}} |Zahodni Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | {{formatnum:2029}} | {{formatnum:2435236}} | {{formatnum:1200}} |Zahodni Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | {{formatnum:3485}} | {{formatnum:767575}} | {{formatnum:220}} |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | {{formatnum:1741}} | {{formatnum:621360}} | {{formatnum:357}} |Worcestershire |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] f5yh94d07hedmunx483bg0at6qr9fbq Josephine Lausche-Welf 0 607764 6768686 6751281 2026-10-22T20:41:02Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=180px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}} '''Josephine Lausche-Welf''', zanana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše, Josepine Lauše Welf in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. Med letoma 1913 in 1942 je skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] nastopala kot en najslavnejših slovenskih duov vseh časov. Izvajali sta predvsem slovenske ljudske pesmi. Posneli sta veliko priljubljenih gramofonskih plošč. == Otroštvo == Rojena je bila 4. marca 1894 kot drugi otrok v slovenski imigrantski družini v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]]. Njena mati Francka Milavec (1872–1934) iz [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorske vasi pri Velikih Laščah]] je v [[Združene države Amerike|ZDA]] prišla kot služkinja, njen oče Lojze Lovše (1866–1908) iz [[Hinje, Žužemberk|Hinj pri Žužemberku]] pa kot kovinar.<ref name=":1">{{Navedi knjigo |last=Odenkirk |first=James Ellis |title=Frank J. Lausche : Ohio's Great Political Maverick : a Biography |date=2005 |publisher=Orange Frazer Press |isbn=1882203496 |pages=38-41 |language=En |trans-title=Frank J. Lausche : Veliki politični neodvisnik iz Ohia: biografija}}</ref> Po poroki sta v Clevelandu sčasoma odprla gostišče ter trgovino, kjer sta prodajala slovenske časopise in vino, ki sta ga sama izdelovala, ter oddajala sobe podnajemnikom.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo |title=The National Cyclopædia of American Biography : Being the History of the United States as Illustrated in the Lives of the Founders, Builders, and Defenders of the Republic, and of the Men and Women who are Doing the Work and Moulding the Thought of the Present Time |date=1964 |publisher=J. T. White |language=En |trans-title=Nacionalna enciklopedija ameriških biografij : Zgodovina Združenih držav, prikazana skozi življenja ustanoviteljev, graditeljev in branilcev republike ter moških in žensk, ki delajo in oblikujejo miselnost današnjega časa}}</ref> Imela sta deset otrok, od katerih je najstarejši umrl kot mladenič, trije pa kot otroci.<ref name=":1" /> Let in pol po Josephine je bil rojen njen brat [[Frank J. Lausche]] (1895–1990), kasnejši guverner Ohia.<ref name=":1" /> Celotna družina je bila zelo vpeta v slovensko skupnost v Clevelandu; njena mati je bila članica in ustanoviteljica več slovenskih društev ter velika dobrodelnica, njen oče pa je kot tolmač pomagal mnogim slovenskim priseljencem pri urejanju dokumentov.<ref name=":12">{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. avgust 2025 |title=Slovenian American Women - Part 1 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - prvii del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/august-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=20 |language=En |volume=10}}</ref><ref name=":1" /> Josephinina mati je imela rada glasbo in je vanjo usmerila vse svoje otroke.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Postotnik |first=Dan J. |date=11. november 1988 |title=Recalling singing of Lausche - Udovich duet |trans-title=Spomin na petje dueta Lausche - Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-2UVPJZYZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |pages=7 |language=En |issue=84}}</ref> Josephine je v Clevelandu obiskovala osem razredov osnovne šole z angleškim učnim jezikom. Ker ni hodila v slovensko šolo, kljub temu da so doma vedno govorili slovensko, slovenščine ni dobro pisala in brala, kar je kot odrasla zelo obžalovala.<ref name=":0">{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> Po očetovi smrti leta 1908 je morala Josephine pustiti šolanje ter pomagati materi pri delu v gostišču in trgovini. Nekoliko se je izobraževala v glasbi na {{ill|Oberlin College|en}} v Oberlinu v Ohiu, vendar tam ni uradno študirala.<ref>{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je prišel do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}</ref> Kasneje se je zasebno učila solo petja.<ref name=":0" />[[Slika:Mary_Udovich_in_Josephine_Lausche-Welf_(1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]] == Delo == Že od otroštva je veliko pela. Že mlada je postala članica članica dramskega društva Triglav in dramskega društva Ivana Cankarja, ter na njunih prireditvah pogosto nastopala kot pevka.<ref name=":3" /> Leta 1913 je spoznala mlado slovensko priseljenko Mary Udovich (1894–1965). Z njo je nastopala skoraj tri desetletja. Kmalu sta začeli peti skupaj kot ''duo Lsusche - Udovich'' (Lsusche - Udovich duo). Kasneje sta postali znani tudi kot ''Sweethearts of Slovenian Columbia Records'' (Ljubici slovenskih Columbia records posnetkov) in ''Slovenian Songbirds'' (Slovenski ptici pevki).<ref name=":3" /> <ref>{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}</ref> Leta 1920 se je poročila z veterinarjem in kasnejšim pravnikom nemškega porekla Oliverjem Henryem Welfom (1889–1967), znanim tudi kot {{ill|Ollie Welf|lt=Ollie Welf|en}}, prijateljem svojega brata Franka.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rainey |first=Chris |editor-last=Schott |editor-first=Tom |title=Ollie Welf |trans-title=Ollie Welf |url=https://sabr.org/bioproj/person/ollie-welf/ |access-date=2026-08-31 |publisher=Society for American Baseball Research |language=en}}</ref> Leto kasneje je v zakonu rodila sina edinca.<ref name=":2" /> <ref name=":122">{{Navedi novice |last=Gobetz |first=Edward |date=1. november 2025 |title=Slovenian American Women - Part 3 |trans-title=Slovensko ameriške ženske - tretji del |url=https://www.slovenianamericantimes.com/flipbook/november-2025/ |work=Slovenian American Times |publisher=Slovenian American Times Inc. |location=Cleveland, Ohio, USA |pages=22 |language=En |volume=1}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> Leta 1942 se je upokojila. == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi se je posvetila dobrodelnosti, kot se je v starosti tudi njena mati.<ref name=":2" /><ref name=":12" /> Kmalu se je z možem preselila v Euclid v Ohiu, kjer sta se aktivno vključila v tamkajšnjo skupnost.<ref name=":2" /> Josephine je bila posebno dejavna v tamkajšnji katoliški župniji.<ref name=":2" /> Leta 1964 ji je umrl sin edinec.<ref name=":2" /> Leta 1967 je odovela.<ref name=":3" /> Leta 1985 se je preselila k slovenski dom za ostarele v Clevelandu. Tam se ji je pridružila tudi brat Frank. Umrla je v domu za ostarele 4. marca 1994. Pokopana je bila na pokopališču Calvary v Clevelandu, poleg svojega sina.<ref>{{Navedi splet |title=Josephine Lausche Welf (1894-1990) - Find a Grave... |trans-title=Josephine Lausche Welf (1894-1990) - Najdi grob... |url=https://www.findagrave.com/memorial/225436853/josephine-welf |access-date=2026-09-15 |website=www.findagrave.com |publisher=Find a Grave |language=en}}</ref> == Zgled == Po zgledu dua Lausche-Udovich sta v sedemdesetih letih 20. stoletja nastopali tudi slovensko-ameriški pevki [[Dolores Paik-Mihelich]] in [[June Babbitt-Price]]. Peli sta narodnozabavno glasbo v podobnem slogu kot Josephine in Mary.<ref>{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}</ref> == Nagrade == * ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)<ref name=":02">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 3dapqh5r3cyvujybj4qq77ee49f2fvs Mary Udovich 0 607779 6768689 6743558 2026-10-22T20:42:51Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=|caption=Mary Udovich leta 1931|image_size=180px}} '''Marija Udovič''', znana kot '''Mary Udovich''',{{Efn|Znana tudi kot Marie C. Udovich.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[20. junij]] [[1896]], [[Belsko]], † [[15. januar]] [[1965]], Euclid, [[Ohio]]. == Otroštvo == Rojena je bila 20. junija 1896 v Belskem.<ref>{{Navedi splet |title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007 |trans-title=ZDA, Indeks vlog in zahtevkov za socialno varnost, 1936–2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/3635548?tid=&pid=&queryId=3fd4371b-bd67-4fc1-9a4c-702bcaa0a069&usePUBJs=true |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Mary Udovich (na levi) skupaj s sopevko [[Josephine Lausche-Welf]] leta 1931.]] == Delo == Živela je z sestro, čistilko, in njenim možem, ter delala kot prodajalka v trgovini s pohištvom v Clevelandu.<ref>{{Navedi splet |title=Year: 1930; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Page: 4A; Enumeration District: 0489; FHL microfilm: 2341512 |trans-title=Leto: 1930; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Stran: 4A; Popisni okoliš: 0489; Mikrofilm FHL: 2341512 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/6224/records/73615836 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Year: 1940; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: m-t0627-03206; Page: 1A; Enumeration District: 92-101 |trans-title=Leto: 1940; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvitek: m-t0627-03206; Stran: 1A; Popisni okoliš: 92-101 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2442/records/30673132 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je na sestričninem domu 15. januarja 1965.<ref>{{Navedi splet |title=Ohio Deaths, 1908-1932, 1938-1944, and 1958-2007 |trans-title=Smrti v Ohiu, 1908-1932, 1938-1944, in 1958-2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/5763/records/3164700?tid=&pid=&queryId=24fe4d82-ac33-484d-a9fa-34af7a13f8b6&usePUBJs=true |url-access=subscription |publisher=Ohio Department of Health |language=En |publication-place=Columbus, OH, USA|website=ancestry.com}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=18.1.1965 |title=Marie C. Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMM6YVJQ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=11}}</ref> == Nagrade == * ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} pbe0t9l7o1o706pozudsfp6trzlkpwq Marie Černe Prisland 0 608295 6768687 6759740 2026-10-22T20:41:34Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Marie Černe Prisland leta 1931. To je bila njena najljubša fotografija.|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. Petnajstletna je odpotovala v ZDA kjer je delala kot tovarniška delavka, šivilja in kasneje knjigovodja. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF|others=Link do drugega dela poglavja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLPTS4Q5/02cb6a94-934c-4d2f-afcd-89108164c9fc/PDF}}</ref> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">o{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo dninarico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":13">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=junij 1931 |title=Pet in dvajset let v Ameriki |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9HDGZOW |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=108-109 |language=Sl |issue=24}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Že kot majhna deklica je Marie morala pasti živino in pomagati babici pri delu na polju.<ref name=":13" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica.<ref name=":3" /> Veliko je brala, celo na paši in med pletjem, in si knjige izposojala od župnika, kaplana, in učiteljev.<ref name=":13" /> Ko je malo zrasla je morala ob šolanju je poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po prihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup še ene njive za babico, da bi se starka, ki je imela v lasti le majhno bajto in majhno njivo, lahko preživljala kot kmetica ter ji ne bi bilo treba hoditi na dnino.<ref name=":4" /><ref name=":13" /> Tako je s francosko ladjo La Touraine odplula v ZDA in 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]].<ref name=":4" /><ref name=":10" /> V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == Teden dni po prihodu v ZDA je dobila službo v tovarni stolov, kjer je bila zaposlena leto in pol.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku.<ref name=":9" /> Vključila se je v slovensko skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Janeza Prislana, v ZDA znanega kot John Prisland, (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Rečice, ki je v ZDA prišel kot tovarniški delavec leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila.<ref name=":3" /><ref name=":1" /> V zakonu je rodila dve hčeri in sina.<ref name=":3" /> Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA.<ref name=":3" /> Po poroki se je z možem naselila v najetem stanovanju in prvih deset let družino preživljala kot šivilja predpasnikov.<ref name=":4" /> Poleg tega je z možem obiskovala večerni tečaj angleščine. Po končanem tečaju angleščine, je Marie obiskovala še večerni tečaj šivanja in izdelovanja klobukov.<ref name=":3" /> Potem je obiskovala še tri letni večerni tečaj knjigovodstva, ki ga je dokončala leta 1918.<ref name=":4" /> Nato je začela delati kot knjigovodja. Osem let je bila zaposlena kot knjigovodja lesnega podjetja South Side Wood Supply Company, naslednjih štirideset let pa kot računovodkinja in tajnica podjetja za prodajo mesa Suscha Meal Market.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":14">{{Navedi novice |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|date=oktober 1979|title=Življenska zgodba Marie Prisland, Sheboygan, Wisconsin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV|work=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|pages=20–21|language=Sl|volume=51|issue=10}}</ref> Poleg tega je urejala davčne obračune za manjša podjetja in posameznike.<ref name=":4" /> Poleg službe je bila aktivna v tamkajšnji katoliški župniji, ter pomagala mnogim sonarodnjakom.<ref name=":3" /> Ker je znala tri jezike (poleg slovenščine in angleščine tudi nemščino) je pogosto pomagala novim priseljencem kot tolmačka pri urejanju dokumentov in pri poslovanju.<ref name=":4" /> Leta 1913 je ustanovila Oltarno družbo fare svetega Cirila in Metoda, prvo slovensko žensko družbo, ki je delovala v Sheboypanu.<ref name=":3" /><ref name=":10" /> === KSKJ === Leta 1915 je pomagala pri ustanovitvi ženskega dela Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ; v ZDA znana kot {{ill|American Slovenian Catholic Union|lt=American Slovenian Catholic Union|en}}) z imenom Kraljica Majnika.<ref name=":3" /> Prvih deset let obstoja ženskega društva je v njem delovala kot tajnica, naslednjih trideset let pa delovala kot članica različnih odborov društva.<ref name=":14" /> [[Slika:Glavni odbor Slovenske ženske zveze Amerike okoli leta 1938.jpg|sličica|400x400_pik|Glavni odbor Slovenske ženske zveze Amerike okoli leta 1938. Druga z leve v spodnji vrsti je Marie Černe Prisland, na njeni levi pa tajnica Marion Petkovsek Kuhar. Obe sta bili leta 1938 odlikovani z redom svetega Save.]] === SWUA === Navdihtanovitev ženske zveze je dobila v zborniku Slovenska žena, ki jo je leta 1926 izdalo Splošno žensko društvo v Ljubljani pod uredništvom [[Minka Govekar|Minke Vasič Govekar]].<ref name=":15">{{Navedi novice |last=Vasič Govekar |first=Minka |author-link=Minka Govekar |date=september 1938 |title=Sestre iz Amerike in Jugoslovanska Ženska Zveza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDB5J3DE |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=204-206 |language=Sl |volume=16 |issue=9}}</ref><ref name=":22">{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|title=Slovenska žena|publisher=Splošno žensko društvo (Ljubljana)|others=avtor poglavja Fran Kosec|year=1926|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar|page=149-152|language=Sl}}</ref> Sicer je bila mnenja, da je v poglavju zbornika, ki govori o položaju Ameriških Slovenk več napak.<ref name=":15" /> <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":10">{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> === Literarno delo === Njen spis ''Memories of our old wood stove'' (''Spomini našega starega štedilnika na les'') by leta 1977 izšlo v antologiji slovensko ameriške literature z ilustracijami slovenskih umetnikov: ''Anthology of Slovenian American literature'', kjer jo je upodobila slovensko-ameriška slikarka [[Nancy Bukovnik]].<ref name=":12">{{Navedi knjigo |last= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JRG6JY7 |title=Anthology of Slovenian American literature: with sixty reproductions of Slovenian ethnic art |date=1977 |publisher=Slovenski ameriški inštitut |editor-last=Donchenko |editor-first=Adele Koskosky |pages=170-173, 225-226 |language=En |trans-title=Antologija slovensko ameriške literature: s šestdesetimi reprodukcijski del umetnikov slovenskega porekla |editor-last2=Gobetz |editor-first2=Giles Edward}}</ref> Isti spis je objavljen tudi v knjigi ''The Ethnic American Woman: Problems, Protests, Lifestyles'' (Etnična ameriška ženska: problemi, protesti, življenski slogi), ki je izšla leta 1978 in jo je uredila Edith Blicksilver.<ref name=":10" /> === Raziskovanje zgodovine === Z raziskovanjem zgodovine slovenskega izseljenstva se je ukvarjala več kot štiri desetletja.<ref name=":1" /> Za Zarjo je napisala dvanajst zgodovinskih člankov o različnih slovenskih krajih.<ref name=":14" /> Za Zarjo je intervjuirala različne priče pomembnih zgodovinskih dogodkov, med drugim Helen Brainard Cole, zadnjo preživelo bolničarko ameriške državljanske vojne v Wisconsinu.<ref>{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=oktober 1931 |others=Helen Brainard Cole, intervijuiranka |title=Najstarejša bolničarka iz Civilne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLGV1YOS |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=190-191 |language=Sl |volume=3 |issue=10}}</ref> Leta 1945 je zbrala in za lokalni list The Sheboygan Press v angleščini napisala točno zgodovino slovenskih priseljencev v Sheboygan; v slovenščini je bila objavljena v reviji Novi svet.<ref name=":14" /> Na željo Zgodovinske družbe države Wisconsin je zbrala in spisala zgodovino slovenskih priseljencev v državu Wisconsin, ki je bila marca 1950 objavljena v družbinem mesečniku Wisconsin Magazine of History pod naslovom The Slovenians, Most Recent American Immigrants (Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti).<ref name=":14" /><ref>{{Navedi revijo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=marec 1950 |title=The Slovenians, Most Recent American Immigrants |trans-title=Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti |url=https://www.jstor.org/stable/4632143 |url-access=registration |magazine=The Wisconsin Magazine of History |publisher=Wisconsin Historical Society |pages=265-280 |language=En |volume=33 |issue=3}}</ref> Za programno knjižico narodne konvencije K.S.K. Jednote je leta 1962 napisala kratek obris slovenskega priseljevanja v Ameriko.<ref name=":14" />[[Slika:Marija Prisland 1964.jpg|sličica|284x284_pik|Marie Černe Prisland leta 1964.]] == Poznejše življenje in smrt == Leta 1975 ji je umrl mož, ki jo je celo življenje pri delu podpiral in ji pomagal. Po njegovi smrti se je preselila v dom za ostarele v Sheboypanu.<ref name=":11" /> Tam je 13. septembra 1979 med pisanjem za Zarjo umrla.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1979 |title=Omahnilo je srce |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=18 |language=Sl |volume=51 |issue=10}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojega moža na pokopališču Greendale Cemetery v mestu Kohler v Wisconsinu.<ref>{{Navedi splet |title=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Find a Grave... |url=https://www.findagrave.com/memorial/81589795/marie-prisland |access-date=2026-09-24 |website=www.findagrave.com |language=En |trans-quote=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Najdi grob...}}</ref> == Zapuščina == Njena pisalna miza, pisalna stroj, ter njen portret, ki ga je leta 1977 po zgledu Marieine najljubše fotografije iz leta 1931 naslikala slovensko-ameriška slikarka [[Emilija Bucik Razman]], je razstavljen v SWUA National Office and Heritage Museum v mestu Joliet v [[Illinois|Illinoisu]].<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice |date=julij 1979 |title=Tribute To Our Founder Of S.W.U. |trans-title=Poklon naši ustanoviteljici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB |newspaper=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=2 |language=En |volume=7/8}}</ref> Muzej hrani tudi njena ročna dela.<ref>{{Navedi splet |last=Baran-Unland |first=Denise M. |date=2023-10-27 |title=Joliet’s Slovenian Union celebrating 95 years with Mass, museum open house |trans-title=Jolietova Slovenska zveza praznuje 95-letnico se sveto mašo in dnevom odprtih vrat muzeja |url=https://www.shawlocal.com/the-herald-news/news/2023/10/26/joliets-slovenian-union-celebrating-95-years-with-mass-museum-open-house/ |access-date=2026-09-07 |website=Shaw Local |language=en}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150"> Slika:Marie Černe Prisland okoli leta 1931 (2).jpg|Kmalu po ustanovitvi SWUA Slika:Marie Černe Prisland in Juro Adlešič (1938).jpg|Župan mesta Ljubljana [[Juro Adlešič]] jo spremlja od kolodvora, po končanem slovesnem sprejemu v domovini dne 1. julija 1938 Slika:Marie Černe Prisland v gorenjski noši (okoli leta 1938).jpg Slika:Marie Černe Prisland leta 1940.jpg|Leta 1940, ob petindvajsetletnici prihoda v ZDA. Slika:Marie Černe Prisland in Pavla Lovše Bole (1959).jpg|Skupaj s prijateljico [[Pavla Lovše Bole|Pavlo Lovše Bole]] (sedi za klavirjem) ob obisku domovine leta 1959. Slika:Jack Cuznar, Marie Černe Prisland, in Albert Švagelj (1959).jpg|Skupaj z ameriškim Slovencem Jackom Cuznarjem (na levi) in tajnikom Slovenske izseljenske matice Albertom Švageljem (na desni) ob njenem odhodu v ZDA po obisku domovine, na ljubljanskem kolodvoru leta 1959. </gallery> == Biblografija == * ''Ameriška Slovenka'' (zbornik, ki ga je uredila skupaj z [[Fannie Mohar Jazbec]], Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1928)<ref name=":92" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Ameriška slovenka |date=1928 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Mohar Jazbec |editor-first=Fannie |editor-link=Fannie Mohar Jazbec |language=Sl |editor-last2=Černe Prisland |editor-first2=Marie |editor-link2=Marie Černe Prisland}}</ref> * ''Woman's glory: the kitchen'' (''Slava ženske: kuhinja''; zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1963)<ref>{{Navedi knjigo |title=Woman's glory: the kitchen |date=1963 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Černe Prisland |editor-first=Marie |editor-link=Marie Černe Prisland |location=Chicago |language=En |trans-title=Slava ženske: kuhinja |editor-last2=Krizman-Novak |editor-first2=Albina |editor-link2=Albina Krizman-Novak}}</ref> * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko''; spomini in eseji, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref><ref name=":92">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up|title=From Slovenia - to America|date=1978|publisher=Slovenian Women's Union of America|location=Chicago, Illinois|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|edition=2nd|orig-date=1968; first published}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939)<ref name=":92" /> * American Red Cross Citation (USA, 1946)<ref name=":12" /> * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> * Priznanje za družbeno delo mesta Sheboygan (Community Service Award of City of Sheboygan; Sheboygan, 1972)<ref name=":92" /> == Sklici == <references /> == Oomb == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 63b5074kwgatwir55tfra8ylrcuff82 Francka Sodja 0 608833 6768685 6756639 2026-10-22T20:40:25Z Janezdrilc 3152 - {{V delu}} 6768685 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> Na planini je bila znana pod imenom Franček.<ref>{{Navedi novice |last=Kajzel |first=Mirko |date=junij 1979 |title=Odlomki iz nenapisanih analov na Jalovec in na Vogel |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3BENYHX |work=Planinski vestnik |publisher=Planinska zveza Slovenije |page=409 |volume=79 |issue=6}}</ref> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === Med delom na Kredarici je spoznala Janka Ravnikar, ki jo je povabil k snemanju filma V kraljestvu zlatoroga. <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref name=":3">{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu)<ref name=":3" /> * "Našo planšarico je pokazala Franica Sodja (Liza) z dostojanstvom in milino planinske kraljice." (Iz članka v Ilustraciji)<ref>{{Navedi novice |last=J. H. |date=1931 |title=Prvi slovenski film |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MI7SCVMY |work=Ilustracija |publisher=Konzorcij Ilustracije |pages=108-110 |language=Sl |volume=3 |issue=4}}</ref> == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica.<ref name=":4" /> Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} az00zaiyje7tsaib1ssporpikhgj70j Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju 4 609025 6768637 6757606 2026-10-22T18:09:48Z Janezdrilc 3152 /* Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju */ za 6768637 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju]]=== :{{la|Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju}} Esejsko besedilo, ki na splošno razlaga pojem duševnih motenj in patronažno nego, brez specifične vsebine o tej temi. V taki obliki ne spada v Wikipedijo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:04, 23. september 2026 (CEST) :Nasploh je v [[:Kategorija:Zdravstvena nega]] več esejskih člankov, ki bi jih bilo treba preurediti ali izbrisati. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:06, 23. september 2026 (CEST) :{{za}} @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: bi se morda dalo uporabne dele člankov prenesti v kak kroven članek, npr. [[medicinska sestra]] ter [[patronažna služba]]? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:06, 23. september 2026 (CEST) ::Nekaj sem že prenesel, krovni članek je [[Medicinska sestra v patronažnem varstvu]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:29, 23. september 2026 (CEST) :{{komentar}} tole so produkti nekega študentskega wikiprojekta, na žalost nas tudi v tem primeru nihče ni vprašal za nasvet. Predlagam prestavitev vsega v [[Wikiknjige]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. september 2026 (CEST) :{{Za}} kopiranje vseh esejev iz te serije v Wikiknjige in izbris tistih, ki jih ni mogoče preurediti v enciklopedičen članek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:09, 28. september 2026 (CEST) : {{Za}}. Če je uporabna vsebina bila prenešena v drug članek, jaz ne bi vsega prestavljal še v Wikiknjige. Lahko se izbriše. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:09, 22. oktober 2026 (CEST) hso28meky6v0906cs8tc0pgzb282x30 Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026 100 609365 6768576 6765777 2026-10-22T15:36:08Z ~2026-44996-51 264415 6768576 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). *Posadka in potniki na '''[[Let 1073 Flydubai|letu 1073 družbe Flydubai]]''' so preprečili poskus ugrabitve in strmoglavljenja letala nad [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]]. *Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''', zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], ki je v finalu premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]]. *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik; [[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka sc2nq44t6ml293ac5wogd3jgmiu3bv6 6768641 6768576 2026-10-22T18:21:46Z Upwinxp 126544 posodobitev 6768641 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slavko Splichal (2022).jpg|150px|right|Slavko Splichal]] *'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države. *Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]] <small>(na sliki)</small>. *Končalo se je glasovanje na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' z enim zakonodajnim ('''[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]''') in tremi posvetovalnimi [[Referendumi v Sloveniji|referendumi]] ('''[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]]''', '''[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]]''' in '''[[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]'''). *Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''', zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], ki je v finalu premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]]. *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist; [[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka; [[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik; [[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist; [[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka; [[Karel Zelenko]] ({{abbr|101|umrl 1. oktobra}}), slovenski likovni umetnik; [[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka b3qo64lvmr9lqft9b249s24k822kw7k Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton 4 609932 6768531 6767923 2026-10-22T12:31:06Z GeographieMan 179499 logo 6768531 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | ←[[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026|WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]] |} {{Armensko-slovenski urejaton}} [[File:Armenian-Slovenian Edit-a-thon Logo.png|frameless|right|200px]] '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Novembra 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, gostom na poletnem mladinskem WikiTaboru (Youth Summer WikiCamp), ki je potekal v okviru [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|programa]] [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|izmenjave na pobudo CEE Hub-a]]. Cilj urejatona je poglobiti sodelovanje med obema skupnostima. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bodo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) ** <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] cihbiqwld2q9c1fohkx82g4sxgup89t Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Nagrade 4 609939 6768520 6766597 2026-10-22T12:12:43Z GeographieMan 179499 6768520 wikitext text/x-wiki <noinclude> {{Armensko-slovenski urejaton|4}}</noinclude> * '''1. mesto''': Armenski srdžep (džezva) knjiga z armensko tematiko in armenska kava. * '''2.–3. mesto''': Knjiga z armensko tematiko in armenska kava. [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 6mleidrxbgups7to1izdmnib7s59xjm Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Zainteresirani udeleženci 4 609940 6768527 6766667 2026-10-22T12:22:15Z Pinky sl 2932 +1 6768527 wikitext text/x-wiki <!-- Za pridružitev natečaju na dnu dodajte tole: "# ~~~" --> # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> # [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) # [[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] #—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] #--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] #—[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] # [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 5gbxfwp1g6du96anjkjwicyt5nbvjuy Neža Borkovič 0 610108 6768804 6768414 2026-10-23T08:54:24Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]; +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Neža Borkovič | državljanstvo = {{SLO}} | occupation = [[novinar]]ka | education = [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]] }} '''Neža Borkovič''' je slovenska [[novinar]]ka in radijska ustvarjalka. Zaposlena je na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], kjer se ukvarja s socialnim, znanstvenim in dokumentarnim novinarstvom. Je prejemnica evropske novinarske nagrade Megalizzi–Niedzielski za leto 2024 in debitantske nagrade [[Čuvaj/watchdog|čuvaj]] Društva novinarjev Slovenije za leto 2025.<ref name="STA">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/med-dobitniki-nagrade-evropske-komisije-tudi-slovenska-novinarka-neza-borkovic-645810|title=Med dobitniki nagrade Evropske komisije tudi slovenska novinarka Neža Borkovič|date=10. oktober 2024|website=Siol.net|publisher=Slovenska tiskovna agencija}}</ref><ref name="DNS2025">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Kariera == Borkovič je študirala novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]]. Z Radiem Slovenija je začela sodelovati med študijem, pozneje pa se je tam tudi redno zaposlila.<ref name="FDV">{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/kariera-in-alumni/karierni-center/obvestila/karierne-poti-alumnov-ul-fdv---neza-borkovic|title=Karierne poti alumnov UL FDV – Neža Borkovič|website=Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani}}</ref> Na Valu 202 ustvarja prispevke za poljudnoznanstveni oddaji ''Radiovedni'' in ''Frekvenca X'', v katerih obravnava znanstvena vprašanja in jih približuje širši javnosti. Pomemben del njenega dela predstavljajo tudi dokumentarne radijske pripovedi in reportaže o življenju družbeno ranljivih skupin, predvsem brezdomnih, migrantov in starejših.<ref name="DNSprofil">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/osebje/neza-borkovic/|title=Neža Borkovič|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Med njenimi odmevnejšimi deli sta serija radijskih prispevkov o brezdomstvu in niz avtoportretov starejših. Obe deli je Društvo novinarjev Slovenije izpostavilo ob podelitvi nagrade Čuvaj leta 2025. Njene kratke dokumentarne zgodbe so bile predstavljene tudi na mednarodnem festivalu ''EBU Audio Storytelling Festival'' v Rimu.<ref name="DNS2025" /><ref name="DNSprofil" /> == Zaporniški radio == Borkovič sodeluje pri projektu ''Zaporniški radio'', v okviru katerega obsojenci iz slovenskih zavodov za prestajanje kazni sodelujejo pri pripravi in ustvarjanju radijskih oddaj. Projekt vključuje zapornike v radijsko produkcijo kot ustvarjalce vsebin in je povezan z rehabilitacijskimi dejavnostmi v zaporih.<ref name="FDV" /><ref name="DNSprofil" /> == Nagrade in priznanja == * 2024 – nagrada Megalizzi–Niedzielski: [[Evropska komisija]] ji je podelila nagrado za mlade novinarje za prispevek o pomenu velikih odprtih javnih prostorov v mestih ter njihovi vlogi v kulturnem in političnem življenju. Nagrado sta istega leta prejeli tudi Magna Araújo Amorim s Portugalske in Sigrid Hallqvist s Švedske.<ref name="STA" /> * 2025 – čuvaj, debitantka leta: [[Društvo novinarjev Slovenije]] ji je podelilo debitantsko nagrado za novinarske dosežke, posebej pa je izpostavilo njeno poročanje o brezdomstvu in življenju starejših ter pristop k obravnavi osebnih zgodb ljudi z družbenega obrobja.<ref name="DNS2025" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Borkovič, Neža}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] at3ds741u21ju9ue2v682jsbz7v2006 Novica Mihajlović 0 610109 6768803 6768156 2026-10-23T08:51:41Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Novica Mihajlović | poklic = [[novinar]], kolumnist | delodajalec = [[Delo (časopis)|Delo]] }} '''Novica Mihajlović''' je slovenski [[novinar]] in kolumnist časnika [[Delo (časopis)|Delo]], ki se ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi in družbenimi temami.<ref name="profil">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/avtor/novica-mihajlovic|title=Novica Mihajlović|website=Delo}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel pri poslovnem časniku [[Finance (časopis)|Finance]], kjer je poročal o gospodarstvu, finančnih trgih in poslovanju podjetij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/finance/odmev-atvp-preti-brokerjem-z-novimi-odvzemi-licenc/a/15504|title=Odmev: ATVP preti brokerjem z novimi odvzemi licenc|date=20. december 2001|website=Finance}}</ref> Pozneje je sodeloval s časnikom ''Delo'' in njegovo gospodarsko prilogo ''Svet kapitala'', za katero je pripravljal intervjuje in prispevke o gospodarskih razmerah v državah nekdanje Jugoslavije.<ref>{{Navedi splet|url=https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/mladen-milanovic-kaja-tudi-na-balkanu-lahko-obogatite-s-pametjo-in-delom/|title=Mladen Milanović Kaja: Tudi na Balkanu lahko obogatite s pametjo in delom|date=6. junij 2017|website=Svet kapitala}}</ref> Pri ''Delu'' se je posvečal tudi notranji in mednarodni politiki, varnostnim vprašanjem ter razmeram na [[Zahodni Balkan|Zahodnem Balkanu]]. Med njegovimi odmevnejšimi prispevki so reportaže o [[Štajerska varda|Štajerski vardi]] ter poročanje o spolnih zlorabah v [[Katoliška cerkev|Katoliški cerkvi]] in prizadevanjih žrtev za njihovo razkritje. Leta 2022 je iz Rima poročal o mednarodnih pobudah za preprečevanje zlorab v cerkvenih ustanovah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dovolj-je-pometanja-pod-preprogo-cerkev-je-bolna|title=Dovolj je pometanja pod preprogo, Cerkev je bolna|date=13. maj 2022|website=Delo}}</ref> Leta 2026 je v okviru projekta ''SOS for Democracy'' deloval v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je spremljal politične in družbene razmere v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter gospodarske odnose s Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/analiza-slovenija-tudi-v-bih-premalo-izkorisca-svoj-potencial-na-balkanu|title=Slovenija tudi v BiH premalo izkorišča svoj potencial na Balkanu|date=16. oktober 2026|website=Delo}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2024 je prejel nagrado medijske hiše ''Delo'' za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2023. Uredništvo je ob podelitvi izpostavilo njegovo raziskovanje spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in terensko poročanje z Zahodnega Balkana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nagrade-za-izjemno-delo-petim-novinarjem-in-fotografu|title=Nagrade za izjemno delo novinarjev in fotografa|date=10. januar 2024|website=Delo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Mihajlović, Novica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 9ttoyfhqp2wcs2qetordaukxmaf36ww Žan Urbanija 0 610111 6768801 6768154 2026-10-23T08:50:22Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Žan Urbanija | poklic = [[novinar]] | delodajalec = [[Svet24]] }} '''Žan Urbanija''', znan tudi kot '''Žan Tone Urbanija''' ali '''Žan T. Urbanija''', je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem s političnimi, gospodarskimi in družbenimi temami. Deloval je pri [[24ur.com]], [[Delo (časopis)|Delu]] in [[Svet24]]. Sodi med obetavne mlade evropske novinarje, ki jih je leta 2026 z nagrado Megalizzi–Niedzielski nagradila [[Evropska komisija]].<ref name="vecer">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/slovenski-novinar-nagrada-zan-tone-urbanija-megalizzi-niedzielski-svet24-10430867|title=Žan Urbanija s Sveta24 dobil nagrado za najbolj obetavnega mladega novinarja|date=20. oktober 2026|website=Večer}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel v športnem novinarstvu. Leta 2024 je za portal ''24ur.com'' med drugim poročal z [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/euro2024/danes-so-dovoljene-sanje.html|title=Danes so dovoljene sanje ...|date=1. julij 2024|website=24ur.com}}</ref> Pozneje se je usmeril v gospodarsko in družbenopolitično novinarstvo. Pri časniku ''Delo'' je pisal o gospodarstvu, tehnologiji, digitalizaciji in njihovem vplivu na družbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zakaj-evropa-nima-svojega-googla|title=Zakaj Evropa nima svojega Googla|date=30. junij 2025|website=Delo}}</ref> Leta 2026 se je pridružil uredništvu ''Svet24'', kjer spremlja slovensko in evropsko politiko, gospodarske razmere ter socialna vprašanja. Poleg aktualnega poročanja pripravlja intervjuje, reportaže in analize na podlagi statističnih podatkov ter javno dostopnih dokumentov. Njegovo delo vključuje tudi obravnavo javnih financ, življenjskih stroškov in socialne politike.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-sds-levica-sd-prerod-resnica-demokrati-stanovanja-davek-nepremicnine-neprofitna-1885341|title=Stanovanja 2026: kdo bi gradil, kdo bi obdavčil in kdo bi sprostil trg|date=13. marec 2026|website=Svet24}}</ref> == Nagrade in priznanja == Oktobra 2026 je v [[Bruselj|Bruslju]] prejel evropsko novinarsko nagrado Megalizzi–Niedzielski za reportažo ''Zgodbi Marije in Slavke o samoti: »Najhujše je čakanje na klic«'', objavljeno na portalu ''Svet24''. Prispevek obravnava osamljenost starejših in delovanje večgeneracijskih centrov v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice/nagrada-megalizzi-niedzielski-za-leto-2026-2026-10-14_sl|title=Nagrada Megalizzi–Niedzielski za leto 2026|date=14. oktober 2026|website=Evropska komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Urbanija, Žan}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] rjpsl1qm7yv5fz79t7t3o78voejb2y4 Tina Jereb 0 610112 6768798 6768415 2026-10-23T08:48:20Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768798 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Tina Jereb | poklic = [[novinarka]] | delodajalec = [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }} '''Tina Jereb''' je slovenska [[novinarka]] in komentatorka časnika [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]. Ukvarja se predvsem z družbenimi vprašanji, šolstvom, položajem otrok in mladostnikov ter problematiko nasilja. Je prejemnica stanovske novinarske nagrade [[Čuvaj/watchdog|čuvaj]], ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS2025">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Tina Jereb je svojo poklicno novinarsko pot začela pri ''Dnevniku'', kjer je zaposlena tudi danes. Poleg aktualnega poročanja pripravlja intervjuje, reportaže in komentarje, v katerih obravnava predvsem izobraževanje, socialna vprašanja ter delovanje javnih institucij.<ref>{{Navedi splet|url=https://skoj.si/|title=Tina Jereb|website=Slovenski kongres odnosov z javnostmi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/authors/tina-jereb/|title=Tina Jereb|website=Dnevnik}}</ref> Del njenega novinarskega dela je posvečen razkrivanju nasilja in spolnih zlorab, zlasti v športnem okolju. Leta 2023 je sodelovala pri Dnevnikovi preiskavi spolnih zlorab mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu. Leta 2025 je objavila pričevanja nekdanjih slovenskih judoistk o domnevnem psihičnem, fizičnem in spolnem nasilju trenerja [[Marjan Fabjan|Marjana Fabjana]]. Poročala je tudi o odzivih športnih organizacij in pristojnih institucij na njihove očitke.<ref>{{Navedi splet|url=https://novi.dnevnik.si/novice/slovenija/so-klofute-in-spolno-nasilje-kovali-medalje-2741284|title=Škandal v slovenskem judu: So klofute in spolno nasilje kovali medalje?|date=1. julij 2025|website=Dnevnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cuvaj-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-novinarstva-ervinu-hladniku-milharcicu|title=Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju novinarstva Ervinu Hladniku Milharčiču|date=28. november 2025|website=Delo}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2023 – čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek: nagrado je prejela kot članica Dnevnikove novinarske ekipe za preiskovalno poročanje o spolnih zlorabah mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu. Poleg nje so bili nagrajeni še Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Mojca Furlan Rus in Peter Lovšin.<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|title=Čestitamo čuvajem 2023!|date=24. november 2023|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> * 2025 – čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek: samostojno nagrado je prejela za razkritje pričevanj o domnevnih zlorabah v slovenskem judu in poročanje o odzivih športnih organizacij.<ref name="DNS2025" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Jereb, Tina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] lex1oq7fugye8039l02nvl5nt26rceq Boštjan Anžin 0 610113 6768797 6768149 2026-10-23T08:46:25Z Sporti 5955 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Boštjan Anžin | poklic = [[novinar]], televizijski voditelj | delodajalec = [[Radiotelevizija Slovenija]] }} '''Boštjan Anžin''' je slovenski [[novinar]], televizijski voditelj in nekdanji dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] iz Nemčije in držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]]. Ukvarja se predvsem z mednarodno politiko, političnimi razmerami v jugovzhodni Evropi in družbenimi vprašanji.<ref name="N1">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/intervjuji/dolgoletni-dopisnik-z-balkana-jankovica-pozna-manj-ljudi-kot-si-vucic-predstavlja/|title=Dolgoletni dopisnik z Balkana: Jankovića pozna manj ljudi, kot si Vučić predstavlja|date=3. januar 2026|website=N1 Slovenija}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel sredi devetdesetih let na komercialni televiziji [[Kanal A]], pozneje pa se je pridružil [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Delal je v informativnem in zunanjepolitičnem uredništvu ter kot novinar, urednik in voditelj sodeloval pri oddajah ''Poročila'', ''TV Dnevnik'', ''Svetovni izzivi'' in ''Tarča''.<ref name="DNSprofil">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/osebje/bostjan-anzin/|title=Boštjan Anžin|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Leta 2005 je postal dopisnik RTV Slovenija iz [[Berlin]]a, od koder je približno devet let poročal o nemški in evropski politiki ter širšem mednarodnem dogajanju. Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 2016 preselil v [[Beograd]], kjer je prevzel dopisništvo za Balkan. Spremljal je politične, gospodarske in družbene razmere v državah nekdanje Jugoslavije in širši jugovzhodni Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/oddaja/prvaki-tedna/173251533|title=Boštjan Anžin: Ne sme se nič zgoditi, da ne bi ti prvi izvedel|date=1. september 2025|website=RTV Slovenija}}</ref> Med njegovim dopisniškim delom so bile pomembne teme [[Evropska migrantska kriza|evropska migrantska kriza]], politični odnosi na Balkanu, delovanje demokratičnih institucij in protestna gibanja. V zadnjem obdobju dopisništva je poročal predvsem o množičnih protivladnih protestih v Srbiji, ki so sledili [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|zrušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024. Po koncu dopisniškega mandata se je septembra 2025 vrnil v Slovenijo, kjer je nadaljeval delo na RTV Slovenija.<ref name="N1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/konec-balkanske-misije-legendarni-slovenski-novinar-zapusca-beograd|title=Priljubljeni RTV dopisnik se poslavlja: iz Beograda bo zdaj poročala njegova kolegica|date=28. avgust 2025|website=Slovenske novice}}</ref> == Nagrade in priznanja == * '''2017 – priznanje Civis:''' njegov televizijski prispevek o razmerah beguncev v Beogradu je na mednarodnem tekmovanju nemške medijske fundacije Civis med 783 prijavljenimi deli zasedel drugo mesto v kategoriji kratkega programa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ugledna-nemska-nagrada-za-novinarja-rtv-slovenija-bostjana-anzina.html|title=Ugledna nemška nagrada za novinarja RTV Slovenija Boštjana Anžina|date=2. junij 2017|website=Delo}}</ref> * '''2025 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' [[Društvo novinarjev Slovenije]] mu je skupaj z novinarko [[Janja Lakner Anžin|Janjo Lakner Anžin]] podelilo nagrado za poročanje z Balkana, zlasti o protivladnih protestih v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> * '''2026 – priznanje RTV Slovenija:''' prejel je priznanje za dolgoletno dopisniško delo in novinarske dosežke pri poročanju iz jugovzhodne Evrope.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/suzy/nagrajeni-bostjan-anzin-priznanje-v-domaci-hisi-suzy|title=Nagrajeni Boštjan Anžin: priznanje v domači hiši|date=17. maj 2026|website=Slovenske novice}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Anžin, Boštjan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 735hcvgv5gz9erixygzg8j9br8vrpbu Damijana Žišt 0 610115 6768796 6768409 2026-10-23T08:44:12Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]]; +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Damijana Žišt | poklic = [[novinarka]], publicistka | izobrazba = [[Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani]] | delodajalec = [[Večer (časopis)|Večer]] }} '''Damijana Žišt''' je slovenska [[novinarka]], publicistka in [[penologija|penologinja]]. Zaposlena je pri časniku [[Večer (časopis)|Večer]], kjer se ukvarja predvsem s kriminalom, pravosodjem, policijo in zaporskim sistemom. Je avtorica več knjig s področja kriminalistike in družbenih vprašanj.<ref name="profil">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/avtorji/damijana-zist-1374|title=Damijana Žišt|website=Večer}}</ref> == Življenje in delo == Žišt je diplomirala na ljubljanski višji zdravstveni šoli in [[Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani|Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2005 doktorirala z disertacijo ''Obsojenci kot žrtve nasilja v zaporu''. V okviru raziskovalnega dela se je ukvarjala z nasiljem med zaporniki in razmerami v slovenskih zavodih za prestajanje kazni.<ref>{{Navedi splet|url=https://sistemske-postavitve.com/ekipa/damijana-zist-2/|title=Damijana Žišt|website=Inštitut za sistemske postavitve}}</ref> Leta 1997 se je zaposlila pri časniku ''Večer'' kot novinarka črne kronike. Njeno poročanje zajema delo policije, sodišč, državnega tožilstva in pravosodnih institucij. Ukvarja se tudi z organiziranim kriminalom, kazenskimi postopki in razmerami v slovenskih zaporih.<ref name="profil" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.varensvet.si/dr-damijana-zist-specializirana-novinarka-za-podrocje-crne-kronike-in-nacionalne-varnosti/|title=Dr. Damijana Žišt, specializirana novinarka za področje črne kronike in nacionalne varnosti|website=Varensvet}}</ref> Med drugim je spremljala delovanje slovenske celice mednarodne kriminalne združbe [[Kavaški klan]] in sodne postopke proti njenim domnevnim članom. Poročala je tudi o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito slovenske policije.<ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Knjižna dela == Poleg novinarskega dela je napisala več dokumentarnih in strokovnih knjig, v katerih obravnava življenje zapornikov, odmevne kazenske primere ter posledice nasilja in prometnih nesreč. * ''Utrinki iz življenja za rešetkami'' (2009), knjiga o življenju in nasilju v slovenskih zaporih. * ''Zakaj sta morala umreti ta dva otroka'' (2009), obravnava umora dveh otrok in okoliščine primera. * ''Kriva ali nedolžna: Prava resnica o Milici Makoter?'' (2010), knjiga o kazenskem primeru Milice Makoter. * ''Nevidni svet žrtev prometnih nesreč'' (2013), zbirka pričevanj ljudi, ki so jih prizadele prometne nesreče.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-zrtve-prometnih-nesrec-1.html|title=Spomin na žrtve prometnih nesreč|date=16. november 2013|website=Delo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/damjana-zist-zal-mi-je-da-milica-makoter-ni-hotela-predstaviti-svoje-plati-zgodbe-371536|title=Damjana Žišt: Žal mi je, da Milica Makoter ni hotela predstaviti svoje plati zgodbe|date=1. december 2010|website=Siol.net}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2025 je prejela novinarsko nagrado čuvaj (watchdog) za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]]. Nagrajena je bila za poročanje o organiziranem kriminalu, predvsem o delovanju Kavaškega klana, ter razkritja nepravilnosti v policijskem Centru za varovanje in zaščito.<ref name="DNS" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cuvaj-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-novinarstva-ervinu-hladniku-milharcicu|title=Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju novinarstva Ervinu Hladniku Milharčiču|date=28. november 2025|website=Delo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Žišt, Damijana}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski penologi]] [[Kategorija:Doktorirali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] d8mejkw9t8rtltgyb0o8x798tn86vgl Staš Zgonik 0 610116 6768794 6768483 2026-10-23T08:41:31Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Staš Zgonik | poklic = [[novinar]] | delodajalec = N1 Slovenija }} '''Staš Zgonik''' je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem z znanostjo, zdravstvom, energetiko in okoljskimi vprašanji. Pisal je za tednik [[Mladina (revija)|Mladina]], pozneje pa se je pridružil spletnemu mediju ''N1 Slovenija'', kjer deluje v rubriki ''Poglobljeno''. Leta 2024 je prejel novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog|čuvaj]] [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]].<ref name="N1">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/avtor/stas-zgonik/|title=Staš Zgonik|website=N1 Slovenija}}</ref><ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/|title=Čestitamo čuvajem 2024!|date=6. december 2024|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Zgonik ima več kot dvajset let novinarskih izkušenj. Pri ''Mladini'' je objavljal intervjuje, reportaže in prispevke o družbenih, političnih ter znanstvenih temah. Posebej se je posvečal podnebnim spremembam in varovanju okolja. Leta 2019 je sodeloval pri pripravi posebne številke revije ''Vroči planet'', namenjene podnebni krizi in njenim posledicam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/194075/vroci-planet/|title=Vroči planet|date=8. november 2019|website=Mladina}}</ref> Na portalu ''N1 Slovenija'' pripravlja predvsem poglobljene članke in intervjuje s področij naravoslovja, medicine, energetike in družbenih vprašanj. V svojem poročanju obravnava tudi delovanje zdravstvenih institucij, znanstveno utemeljenost zdravstvenih trditev in vprašanja varstva potrošnikov.<ref name="N1" /> Med njegovimi raziskovalnimi prispevki je preiskava oglaševanja prehranskih dopolnil v Sloveniji, v kateri je obravnaval uporabo zavajajočih zdravstvenih trditev, sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov pri njihovem oglaševanju ter učinkovitost nadzora pristojnih institucij. Po objavi prispevkov so državni organi napovedali spremembe na področju nadzora oglaševanja prehranskih dopolnil.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nas-novinar-stas-zgonik-je-dobil-nagrado-drustva-novinarjev-ne-delam-si-utvar/|title=Naš novinar Staš Zgonik je dobil nagrado Društva novinarjev|date=6. december 2024|website=N1 Slovenija}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2024 je prejel nagrado čuvaj (watchdog) za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]]. Nagrajen je bil za preiskovalni dosje o poslovnih praksah pri oglaševanju in prodaji prehranskih dopolnil. Žirija je izpostavila ugotovitve o ekonomskih koristih zavajajočega oglaševanja, pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru in vlogi medijev pri širjenju spornih oglasov.<ref name="DNS" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161|title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj|date=6. december 2024|website=Siol.net}}</ref> {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Zgonik, Staš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] fumsjeclaflyta24n211blzflu3vv4s 6768795 6768794 2026-10-23T08:41:53Z Sporti 5955 /* Nagrade in priznanja */ {{sklici}} 6768795 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Staš Zgonik | poklic = [[novinar]] | delodajalec = N1 Slovenija }} '''Staš Zgonik''' je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem z znanostjo, zdravstvom, energetiko in okoljskimi vprašanji. Pisal je za tednik [[Mladina (revija)|Mladina]], pozneje pa se je pridružil spletnemu mediju ''N1 Slovenija'', kjer deluje v rubriki ''Poglobljeno''. Leta 2024 je prejel novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog|čuvaj]] [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]].<ref name="N1">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/avtor/stas-zgonik/|title=Staš Zgonik|website=N1 Slovenija}}</ref><ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/|title=Čestitamo čuvajem 2024!|date=6. december 2024|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Zgonik ima več kot dvajset let novinarskih izkušenj. Pri ''Mladini'' je objavljal intervjuje, reportaže in prispevke o družbenih, političnih ter znanstvenih temah. Posebej se je posvečal podnebnim spremembam in varovanju okolja. Leta 2019 je sodeloval pri pripravi posebne številke revije ''Vroči planet'', namenjene podnebni krizi in njenim posledicam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/194075/vroci-planet/|title=Vroči planet|date=8. november 2019|website=Mladina}}</ref> Na portalu ''N1 Slovenija'' pripravlja predvsem poglobljene članke in intervjuje s področij naravoslovja, medicine, energetike in družbenih vprašanj. V svojem poročanju obravnava tudi delovanje zdravstvenih institucij, znanstveno utemeljenost zdravstvenih trditev in vprašanja varstva potrošnikov.<ref name="N1" /> Med njegovimi raziskovalnimi prispevki je preiskava oglaševanja prehranskih dopolnil v Sloveniji, v kateri je obravnaval uporabo zavajajočih zdravstvenih trditev, sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov pri njihovem oglaševanju ter učinkovitost nadzora pristojnih institucij. Po objavi prispevkov so državni organi napovedali spremembe na področju nadzora oglaševanja prehranskih dopolnil.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nas-novinar-stas-zgonik-je-dobil-nagrado-drustva-novinarjev-ne-delam-si-utvar/|title=Naš novinar Staš Zgonik je dobil nagrado Društva novinarjev|date=6. december 2024|website=N1 Slovenija}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2024 je prejel nagrado čuvaj (watchdog) za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]]. Nagrajen je bil za preiskovalni dosje o poslovnih praksah pri oglaševanju in prodaji prehranskih dopolnil. Žirija je izpostavila ugotovitve o ekonomskih koristih zavajajočega oglaševanja, pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru in vlogi medijev pri širjenju spornih oglasov.<ref name="DNS" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161|title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj|date=6. december 2024|website=Siol.net}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Zgonik, Staš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] hrfn3qs5dzqs3q8d7qyoh1ntdu1xhap Aljaž Vrabec 0 610117 6768792 6768411 2026-10-23T08:38:46Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Živeči ljudje]]; +[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]; +[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Aljaž Vrabec | occupation = [[novinar]], urednik }} '''Aljaž Vrabec''' je slovenski [[novinar]] in urednik časnika [[Delo (časopis)|Delo]], ki se ukvarja predvsem z mednarodno politiko, vojnimi konflikti in družbenimi vprašanji. Je prejemnik novinarske nagrade čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|title=Čestitamo čuvajem 2023!|date=24. november 2023|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Vrabec deluje pri časniku ''Delo'', kjer pripravlja predvsem reportaže, intervjuje in zunanjepolitične prispevke. Njegovo delo vključuje terensko poročanje iz tujine ter spremljanje političnih in družbenih razmer na konfliktnih območjih. Med drugim je poročal iz [[Venezuela|Venezuele]] in [[Sirija|Sirije]], ukvarja pa se tudi z razmerami v [[Rusija|Rusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref name="Delo2019">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/delove-nagrade-za-leto-2019|title=Delove nagrade za leto 2019|date=9. januar 2020|website=Delo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/podkast/ep07-aljaz-vrabec-sirija-je-unicena-stokrat-bolj-kot-si-predstavljamo/|title=Aljaž Vrabec: Sirija je uničena stokrat bolj, kot si predstavljamo|date=28. september 2026|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Kot novinar in urednik sodeluje pri ''Sobotni prilogi'' časnika ''Delo''. Poleg pisanja soustvarja podkast ''Svet v skodelici čaja'', v katerem skupaj z novinarko [[Zorana Baković|Zorano Baković]] obravnava mednarodno politiko, predvsem dogajanje na Kitajskem in v širši azijski regiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/tag/svet-v-skodelici-caja|title=Svet v skodelici čaja|website=Delo}}</ref> == Nagrade in priznanja == * '''2020 – Delovo priznanje za novinarski dosežek leta 2019:''' skupaj z novinarjem Gašperjem Završnikom ga je prejel za poročanje iz Venezuele med politično, gospodarsko in humanitarno krizo. Pripravila sta več reportaž in intervjujev, med drugim s tedanjim opozicijskim voditeljem [[Juan Guaidó|Juanom Guaidójem]].<ref name="Delo2019" /> * '''2023 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je prejel za serijo trinajstih intervjujev o vojni v Ukrajini in odnosih med Rusijo ter Ukrajino. Med njegovimi sogovorniki so bili akademiki, politični analitiki, umetniki, aktivisti in vojak.<ref name="DNS" /> * '''2025 – posebno priznanje za novinarski prispevek o prostovoljstvu:''' [[Slovenska filantropija]] in Društvo novinarjev Slovenije sta mu priznanje podelila za intervju z britanskim kirurgom in humanitarnim delavcem Tomom Potokarjem o razmerah v [[Gaza|Gazi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/priznanja-za-krepitev-vrednot-prostovoljstva-v-medijih-novinarjem-vecera-dela/|title=Priznanja za krepitev vrednot prostovoljstva v medijih novinarjem Večera in Dela|date=21. maj 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Vrabec, Aljaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] gve910w4atdxcnsf35gtyqr1gbc6b7u Sudzong (dinastija Tang) 0 610121 6768613 6768241 2026-10-22T17:07:29Z Octopus 13285 /* Cesar */ cesar ... 6768613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sudzong <br/> {{nobold|唐肅宗}} | image = TangSuzong.jpg | caption = Sudzongov portret, delo neznanega slikarja iz dinastije Tang | succession = Cesar dinastije Tang | coronation = 12. avgust 756 | reign = 12. avgust 756<ref name=ref2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20</ref> – 16. maj 762<ref name=ref2/> | predecessor = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | successor = [[Dajzong|Dajdzong]] | birth_date = ''yihai'', 711<ref name=ref2/> | death_date = {{death date and age|762|5|16|711|2|21|df=y}}<ref name=ref2/><ref name=ZZTJ222>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 222.</ref> | burial_place = Mavzolej Džjan (建陵) | family_name = Lǐ (李) | posthumous_name = Cesar Venming Vude Dašeng Dašuan Šjao<br />文明武德大聖大宣孝皇帝 | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | given_name = Hēng (亨) | era_name = Zhìdé (至德) 756–758<br />Qiányuán (乾元) 758–760<br />Shàngyuán (上元) 760–762<br />Bǎoyìng (寶應) 762 | temple_name = Sudzong (肅宗) | father = cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | mother = cesarica Juanšjan | spouse = gospa Vej (do 746)<br>cesarica Džang <br>cesarica Džangdžing | spouse_type = Soproge | issue_link = #Družina | issue = cesar [[Dajzong|Dajdzong]] <br>Li Tan }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Suzong''' | c = {{linktext|唐肅宗}} | l = "Spoštljivi prednik dinastije Tang" | p = Táng Sùzōng | altname = Li Heng | c2 = {{linktext|李亨}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Hēng }} '''Sudzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 肅宗, [[pinjin]]: Sùzōng, tradicionalno kitajsko: 肅宗, Sukjong) je bil cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 756 do 762, * [[21. februar]] [[711]], † [[16. maj]] [[762]]. Bil je sin in naslednik cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]. Ko je prestolnico Tanga [[Čangan]] zavzela uporniška [[An Lušanov upor|An Lušanova vojska]], je njegov oče z dvorom pobegnil proti jugozahodu v [[Sečuan]]. Suzong se je umaknil proti severozahodu v Lingvu, kjer se je razglasil za cesarja. Šuandzong se ni upiral svoji odstavitvi. Sudzongovo vladavino so zaznamovali boji z An Lušanovimi uporniki. Leta 757 mu je uspelo ponovno zavzeti Čangan, za zatrtje upora pa ni bil dovolj močan. Boji z uporniki so trajali do leta 763, ko je zavladal Sudzongov sin in naslednik [[Dajzong|Dajdzong]]. ==Ime== Sudzong je cesarjevo [[tempeljsko ime]]. Njegovo pravo ime je bilo Li Sišeng (李嗣升, Lǐ Sìshēng). Leta 725 je spremenil svoje ime v Li Džun (李浚, Lǐ Jùn), leta 736 v Li Ju (李璵, Lǐ yú), leta 738 v Li Šao (李紹, Lǐ shào) in nato v Li Heng (李亨, Lǐ hēng). ==Mladost== Sudzong je bil rojen leta 711 kot Li Sišeng med vladavino cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] (vladal 684–690 in 710–712) kot tretji sin prestolonaslednika Li Longdžija, kasnejšega cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]. Njegova mati je bila Jang Kuiping, ena od očetovih žena, ki je izhajala iz cesarske družine dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 712 je Li Longdži prisilil očeta k odstopu in sam zasedel prestol. Sudzong je od očeta dobil naziv princ Šana, knežja naziva pa sta prejela tudi njegova starejša brata Li Sidži in Li Sičjen. Leta 715 je bil Li Sičjen povišan v prestolonaslednika. Leta 725 so mladega Sudzonga preimenovali iz Li Sišenga v Li Džuna in naslednje leto v princa Džonga. Leta 729 so [[Kitani]] in [[Tatabi]] napadli cesarstvo Tang. Cesar je na čelo svoje vojske uradno postavil Sudzonga, vojski pa je dejansko poveljeval njegov bratranec Li Hui, princ Šinana. Li Hui je premagal napadalce, Suzong pa je bil nagrajen z visokim častnim nazivom ''s'tou''. Leta 735 so mu ime ponovno spremenili v Li Ju. Šuandzongova najljubša konkubina, gospa Vu, je poskušala za prestolonaslednika uveljaviti svojega sina Li Maa. Leta 737 so bili zaradi njenih spletk s svojih položajev odstavljeni prestolonaslednik Li Sičjan in več drugih princev in prisiljeni storiti samomor. Gospa Vu je še isto leto umrla in cesar je nato poleti 738 za novega prestolonaslednika imenoval Li Juja in ga preimenoval v Li Šaa. Cesarjevi dvorjani so takoj ugotovili, da je Li Šao ime prestolonaslednika, ki je leta 453 strmoglavil in ubil svojega očeta in cesarja, in Šuandzong je prinčevo ime ponovno spremenil v Li Čeng. ==Prestolonaslednik== Li Čengu je uspelo upreti se načrtom takratnega glavnega ministra Li Linfuja, ki je prej podpiral gospo Vu in njenega sina. Li Linfu je poskušal diskreditirati Li Čenga in leta 746 obtožil brate njegove glavne žene zarote proti cesarju. Li Čeng se je ločil od žene, da bi se distanciral od prizadetih. Ko so ugotovili, da je bil njen oče vpleten v primer čarovništva, se je še isto leto ločil tudi od ene od svojih konkubin. Konec leta 755 se je uprl general [[An Lušan]], poveljnik severovzhodne vojske dinastije Tang. Uporniki so v začetku leta 756 zavzeli [[Luojang]] in An Lušan se je razglasil za cesarja dinastije [[Dinastija Jen|Jen]]. Uporniki so julija 756 zavzeli tudi [[Čangan]], prestolnico dinastije Tang. Šuandzong je pobegnil proti jugozahodu v Sečuan, Li Čeng pa se je od njega ločil in odšel proti severozahodu v Lingvu, kjer se je sredi avgusta 756 s podporo lokalne vojske razglasil za cesarja. Njegov oče ter regionalni vojaški in civilni voditelji dinastije Tang so priznali Šudzongovo uzurpacijo prestola. ==Cesar== Po prevzemu oblasti si je za glavno nalogo zadal zavzetje Čangana. An Lušanova vojska je jeseni 756 in spomladi 757 odbila napade njegovih čet in jim zadala velike izgube. Julija 756 je Šuandzong v poskusu okrepitve avtoritete dinastije Tang nekaterim svojim sinovom, vključno s prestolonaslednikom, zaupal upravljanje regij. Te funkcije praviloma niso opravljali sami. Upravljenje ozemlja ob srednjem toku Jangceja je prevzel princ Li Lin in se v začetku leta 757 uprl. Poskušal je prevzeti oblast tudi v spodnjem toku Jangceja, a ga je vojska Tanga prehitela in ubila. Enotnost je razpadla tudi v Lingvuju, kjer se je cesarjev tretji sin Li Tang sprl s cesarjevo najljubšo ženo, gospo Džang, in evnuhom Li Fukuojem. Fukuo in gospa Džang sta Li Tanga obtožila zarote proti njegovemu starejšemu bratu Li Čuju, od leta 758 prestolonasledniku in kasneje cesarju [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongu]]. Cesar jima je verjel in ukazal Li Tangu, naj stori samomor. Jeseni leta 757 je Puku Huajen, tanški general telejskega rodu, sklenil zavezništvo z [[Ujgurski kaganat|Ujgurskim kaganatom]]. V skladu s sporazumom so Ujguri na Kitajsko poslali 4000 konjenikov. Tanška vojska, okrepljena z Ujguri, se je pod vodstvom Li Čuja in Guo Čija oktobra 757 odpravila na Čangan. 13. novembra je v bitki pri templju Šjangdži premagala upornike in naslednji dan zavzela Čangan. Tanška ofenziva se je nadaljevala proti vzhodu. 30. novembra je tanška vojska zmagala v bitki med prelazom Tong in Šendžovom in 3. decembra 757 zavzela [[Luojang]]. An Čingšu, An Lušanov sin in naslednik, se je umaknil v Šjangdžov v sedanjem severnem Henanu. Tanška vlada ni imela sredstev za novo ofenzivo. Ustavila je napredovanje svojih vojsk in se osredotočila na obnovo prestolnic. Po osvoboditvi metropole je Suzongov najbližji minister Li Mi odstopil z vseh položajev. Najvplivnejše osebnosti na dvoru so postale gospa Džang, od leta 758 cesarica, evnuh Li Fukuo, ki je poveljeval cesarski straži, in prestolonaslednik Li Ču z nazivom vrhovnega poveljnika vojske. Nova ofenziva dinastije Tang se je začela novembra 758. Dvesto tisoč vladnim vojakom je poveljevalo devet ''[[džjeduši]]jev'', ki jih je koordiniral evnuh Ju Čaoen. Tašna ureditev je bila posledica odločitve generalov Guo Dzijina in Li Guangpija, da ne bosta služila drug drugemu, in zaradi nezaupanja vlade do generalov. Vojska dinastije Tang je kljub temu premagala An Čingšuja in ga oblegala v njegovem štabu v Šjangdžovu. Obleganje je trajalo vso zimo 758/759. Spomladi se je vojska Tanga spopadla z vojsko generala Ši Siminga iz Fanjanga, ki je nadziral severni Hebej in je v začetku leta 758 prebegnil na stran dinastije Tang, zdaj pa je priskočil na pomoč obleganim. Ši Simingova vojska, ki naj bi bila več kot desetkrat šibkejša od združene vojske dinastije Tang, se je 7. aprila z njo spopadla. V zmedi, ki jo je povzročil peščen vihar, sta vojski razpadli. Po vzpostavitvi reda so se poveljniki dinastije Tang, nezaupljivi drug do drugega in vsak posebej premalo močan, umaknili. Ši Siming je nato umoril An Čingšuja in njegove najbolj zveste privržence ter se razglasil za cesarja države Jen. Jeseni 759 je Ši Siming ponovno zavzel Luojang, ker je bila vojska dinastije Tang v Hejangu, 40 km severovzhodno od mesta, pa si ni upal napredovati dlje proti zahodu. Boji so se za nekaj časa umirili, ker uporniki niso imeli dovolj sil za napad, vlada dinastije Tang pa ne dovolj sredstev za ofenzivo. Neodvisno od konflikta med dinastijama Tang in Jen je na Kitajskem izbruhnila vrsta regionalnih uporov in vstaj, ki so izčrpale sile dinastije Tang. Največji upori so bili v dolini reke Han in srednjem Jangceju leta 759 in ponovno v začetku leta 760, upori v dolini spodnjega Jangceja leta 760 in 762–763 ter upori v Sečuanu leta 761 in 762. Spomladi leta 761 je Ši Siming napadel vojsko dinastije Tang pri Luojangu in jo aprila 761 uničil. Uporniška ofenziva je nato propadla, ko je Ši Siminga umoril njegov sin Ši Čaoji in postal naslednji cesar dinastije Jen. Zamenjava vladarja je oslabila upornike, saj niti Čaoji niti An Čingšu nista imela očetove avtoritete. V začetku maja 762 je umrl nekdanji cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuangdzong]] in nekaj dni pozneje tudi aktualni cesar Sudzong. Nasledil ga je njegov najstarejši sin in prestolonaslednik [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 711]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 5lgyhgf37qsvv7hr28crwe8idj0sw64 6768616 6768613 2026-10-22T17:10:32Z Octopus 13285 /* Viri */ Vir 6768616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sudzong <br/> {{nobold|唐肅宗}} | image = TangSuzong.jpg | caption = Sudzongov portret, delo neznanega slikarja iz dinastije Tang | succession = Cesar dinastije Tang | coronation = 12. avgust 756 | reign = 12. avgust 756<ref name=ref2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20</ref> – 16. maj 762<ref name=ref2/> | predecessor = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | successor = [[Dajzong|Dajdzong]] | birth_date = ''yihai'', 711<ref name=ref2/> | death_date = {{death date and age|762|5|16|711|2|21|df=y}}<ref name=ref2/><ref name=ZZTJ222>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 222.</ref> | burial_place = Mavzolej Džjan (建陵) | family_name = Lǐ (李) | posthumous_name = Cesar Venming Vude Dašeng Dašuan Šjao<br />文明武德大聖大宣孝皇帝 | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | given_name = Hēng (亨) | era_name = Zhìdé (至德) 756–758<br />Qiányuán (乾元) 758–760<br />Shàngyuán (上元) 760–762<br />Bǎoyìng (寶應) 762 | temple_name = Sudzong (肅宗) | father = cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | mother = cesarica Juanšjan | spouse = gospa Vej (do 746)<br>cesarica Džang <br>cesarica Džangdžing | spouse_type = Soproge | issue_link = #Družina | issue = cesar [[Dajzong|Dajdzong]] <br>Li Tan }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Suzong''' | c = {{linktext|唐肅宗}} | l = "Spoštljivi prednik dinastije Tang" | p = Táng Sùzōng | altname = Li Heng | c2 = {{linktext|李亨}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Hēng }} '''Sudzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 肅宗, [[pinjin]]: Sùzōng, tradicionalno kitajsko: 肅宗, Sukjong) je bil cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 756 do 762, * [[21. februar]] [[711]], † [[16. maj]] [[762]]. Bil je sin in naslednik cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]. Ko je prestolnico Tanga [[Čangan]] zavzela uporniška [[An Lušanov upor|An Lušanova vojska]], je njegov oče z dvorom pobegnil proti jugozahodu v [[Sečuan]]. Suzong se je umaknil proti severozahodu v Lingvu, kjer se je razglasil za cesarja. Šuandzong se ni upiral svoji odstavitvi. Sudzongovo vladavino so zaznamovali boji z An Lušanovimi uporniki. Leta 757 mu je uspelo ponovno zavzeti Čangan, za zatrtje upora pa ni bil dovolj močan. Boji z uporniki so trajali do leta 763, ko je zavladal Sudzongov sin in naslednik [[Dajzong|Dajdzong]]. ==Ime== Sudzong je cesarjevo [[tempeljsko ime]]. Njegovo pravo ime je bilo Li Sišeng (李嗣升, Lǐ Sìshēng). Leta 725 je spremenil svoje ime v Li Džun (李浚, Lǐ Jùn), leta 736 v Li Ju (李璵, Lǐ yú), leta 738 v Li Šao (李紹, Lǐ shào) in nato v Li Heng (李亨, Lǐ hēng). ==Mladost== Sudzong je bil rojen leta 711 kot Li Sišeng med vladavino cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] (vladal 684–690 in 710–712) kot tretji sin prestolonaslednika Li Longdžija, kasnejšega cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]. Njegova mati je bila Jang Kuiping, ena od očetovih žena, ki je izhajala iz cesarske družine dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 712 je Li Longdži prisilil očeta k odstopu in sam zasedel prestol. Sudzong je od očeta dobil naziv princ Šana, knežja naziva pa sta prejela tudi njegova starejša brata Li Sidži in Li Sičjen. Leta 715 je bil Li Sičjen povišan v prestolonaslednika. Leta 725 so mladega Sudzonga preimenovali iz Li Sišenga v Li Džuna in naslednje leto v princa Džonga. Leta 729 so [[Kitani]] in [[Tatabi]] napadli cesarstvo Tang. Cesar je na čelo svoje vojske uradno postavil Sudzonga, vojski pa je dejansko poveljeval njegov bratranec Li Hui, princ Šinana. Li Hui je premagal napadalce, Suzong pa je bil nagrajen z visokim častnim nazivom ''s'tou''. Leta 735 so mu ime ponovno spremenili v Li Ju. Šuandzongova najljubša konkubina, gospa Vu, je poskušala za prestolonaslednika uveljaviti svojega sina Li Maa. Leta 737 so bili zaradi njenih spletk s svojih položajev odstavljeni prestolonaslednik Li Sičjan in več drugih princev in prisiljeni storiti samomor. Gospa Vu je še isto leto umrla in cesar je nato poleti 738 za novega prestolonaslednika imenoval Li Juja in ga preimenoval v Li Šaa. Cesarjevi dvorjani so takoj ugotovili, da je Li Šao ime prestolonaslednika, ki je leta 453 strmoglavil in ubil svojega očeta in cesarja, in Šuandzong je prinčevo ime ponovno spremenil v Li Čeng. ==Prestolonaslednik== Li Čengu je uspelo upreti se načrtom takratnega glavnega ministra Li Linfuja, ki je prej podpiral gospo Vu in njenega sina. Li Linfu je poskušal diskreditirati Li Čenga in leta 746 obtožil brate njegove glavne žene zarote proti cesarju. Li Čeng se je ločil od žene, da bi se distanciral od prizadetih. Ko so ugotovili, da je bil njen oče vpleten v primer čarovništva, se je še isto leto ločil tudi od ene od svojih konkubin. Konec leta 755 se je uprl general [[An Lušan]], poveljnik severovzhodne vojske dinastije Tang. Uporniki so v začetku leta 756 zavzeli [[Luojang]] in An Lušan se je razglasil za cesarja dinastije [[Dinastija Jen|Jen]]. Uporniki so julija 756 zavzeli tudi [[Čangan]], prestolnico dinastije Tang. Šuandzong je pobegnil proti jugozahodu v Sečuan, Li Čeng pa se je od njega ločil in odšel proti severozahodu v Lingvu, kjer se je sredi avgusta 756 s podporo lokalne vojske razglasil za cesarja. Njegov oče ter regionalni vojaški in civilni voditelji dinastije Tang so priznali Šudzongovo uzurpacijo prestola. ==Cesar== Po prevzemu oblasti si je za glavno nalogo zadal zavzetje Čangana. An Lušanova vojska je jeseni 756 in spomladi 757 odbila napade njegovih čet in jim zadala velike izgube. Julija 756 je Šuandzong v poskusu okrepitve avtoritete dinastije Tang nekaterim svojim sinovom, vključno s prestolonaslednikom, zaupal upravljanje regij. Te funkcije praviloma niso opravljali sami. Upravljenje ozemlja ob srednjem toku Jangceja je prevzel princ Li Lin in se v začetku leta 757 uprl. Poskušal je prevzeti oblast tudi v spodnjem toku Jangceja, a ga je vojska Tanga prehitela in ubila. Enotnost je razpadla tudi v Lingvuju, kjer se je cesarjev tretji sin Li Tang sprl s cesarjevo najljubšo ženo, gospo Džang, in evnuhom Li Fukuojem. Fukuo in gospa Džang sta Li Tanga obtožila zarote proti njegovemu starejšemu bratu Li Čuju, od leta 758 prestolonasledniku in kasneje cesarju [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongu]]. Cesar jima je verjel in ukazal Li Tangu, naj stori samomor. Jeseni leta 757 je Puku Huajen, tanški general telejskega rodu, sklenil zavezništvo z [[Ujgurski kaganat|Ujgurskim kaganatom]]. V skladu s sporazumom so Ujguri na Kitajsko poslali 4000 konjenikov. Tanška vojska, okrepljena z Ujguri, se je pod vodstvom Li Čuja in Guo Čija oktobra 757 odpravila na Čangan. 13. novembra je v bitki pri templju Šjangdži premagala upornike in naslednji dan zavzela Čangan. Tanška ofenziva se je nadaljevala proti vzhodu. 30. novembra je tanška vojska zmagala v bitki med prelazom Tong in Šendžovom in 3. decembra 757 zavzela [[Luojang]]. An Čingšu, An Lušanov sin in naslednik, se je umaknil v Šjangdžov v sedanjem severnem Henanu. Tanška vlada ni imela sredstev za novo ofenzivo. Ustavila je napredovanje svojih vojsk in se osredotočila na obnovo prestolnic. Po osvoboditvi metropole je Suzongov najbližji minister Li Mi odstopil z vseh položajev. Najvplivnejše osebnosti na dvoru so postale gospa Džang, od leta 758 cesarica, evnuh Li Fukuo, ki je poveljeval cesarski straži, in prestolonaslednik Li Ču z nazivom vrhovnega poveljnika vojske. Nova ofenziva dinastije Tang se je začela novembra 758. Dvesto tisoč vladnim vojakom je poveljevalo devet ''[[džjeduši]]jev'', ki jih je koordiniral evnuh Ju Čaoen. Tašna ureditev je bila posledica odločitve generalov Guo Dzijina in Li Guangpija, da ne bosta služila drug drugemu, in zaradi nezaupanja vlade do generalov. Vojska dinastije Tang je kljub temu premagala An Čingšuja in ga oblegala v njegovem štabu v Šjangdžovu. Obleganje je trajalo vso zimo 758/759. Spomladi se je vojska Tanga spopadla z vojsko generala Ši Siminga iz Fanjanga, ki je nadziral severni Hebej in je v začetku leta 758 prebegnil na stran dinastije Tang, zdaj pa je priskočil na pomoč obleganim. Ši Simingova vojska, ki naj bi bila več kot desetkrat šibkejša od združene vojske dinastije Tang, se je 7. aprila z njo spopadla. V zmedi, ki jo je povzročil peščen vihar, sta vojski razpadli. Po vzpostavitvi reda so se poveljniki dinastije Tang, nezaupljivi drug do drugega in vsak posebej premalo močan, umaknili. Ši Siming je nato umoril An Čingšuja in njegove najbolj zveste privržence ter se razglasil za cesarja države Jen. Jeseni 759 je Ši Siming ponovno zavzel Luojang, ker je bila vojska dinastije Tang v Hejangu, 40 km severovzhodno od mesta, pa si ni upal napredovati dlje proti zahodu. Boji so se za nekaj časa umirili, ker uporniki niso imeli dovolj sil za napad, vlada dinastije Tang pa ne dovolj sredstev za ofenzivo. Neodvisno od konflikta med dinastijama Tang in Jen je na Kitajskem izbruhnila vrsta regionalnih uporov in vstaj, ki so izčrpale sile dinastije Tang. Največji upori so bili v dolini reke Han in srednjem Jangceju leta 759 in ponovno v začetku leta 760, upori v dolini spodnjega Jangceja leta 760 in 762–763 ter upori v Sečuanu leta 761 in 762. Spomladi leta 761 je Ši Siming napadel vojsko dinastije Tang pri Luojangu in jo aprila 761 uničil. Uporniška ofenziva je nato propadla, ko je Ši Siminga umoril njegov sin Ši Čaoji in postal naslednji cesar dinastije Jen. Zamenjava vladarja je oslabila upornike, saj niti Čaoji niti An Čingšu nista imela očetove avtoritete. V začetku maja 762 je umrl nekdanji cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuangdzong]] in nekaj dni pozneje tudi aktualni cesar Sudzong. Nasledil ga je njegov najstarejši sin in prestolonaslednik [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * Denis Twitchet. ''The Cambridge History of China: Volume 3. Sui and T'ang China, 589-906 AD'', Part 1. 1. Cambridge: Cambridge University Press, 1979. ISBN 978-0-521-21446-9. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 711]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 2h9kbssjlfn1a3hej86wkamez2h3g6q 6768618 6768616 2026-10-22T17:17:38Z Octopus 13285 /* Vir */ nazivi 6768618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sudzong <br/> {{nobold|唐肅宗}} | image = TangSuzong.jpg | caption = Sudzongov portret, delo neznanega slikarja iz dinastije Tang | succession = Cesar dinastije Tang | coronation = 12. avgust 756 | reign = 12. avgust 756<ref name=ref2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20</ref> – 16. maj 762<ref name=ref2/> | predecessor = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | successor = [[Dajzong|Dajdzong]] | birth_date = ''yihai'', 711<ref name=ref2/> | death_date = {{death date and age|762|5|16|711|2|21|df=y}}<ref name=ref2/><ref name=ZZTJ222>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 222.</ref> | burial_place = Mavzolej Džjan (建陵) | family_name = Lǐ (李) | posthumous_name = Cesar Venming Vude Dašeng Dašuan Šjao<br />文明武德大聖大宣孝皇帝 | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | given_name = Hēng (亨) | era_name = Zhìdé (至德) 756–758<br />Qiányuán (乾元) 758–760<br />Shàngyuán (上元) 760–762<br />Bǎoyìng (寶應) 762 | temple_name = Sudzong (肅宗) | father = cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | mother = cesarica Juanšjan | spouse = gospa Vej (do 746)<br>cesarica Džang <br>cesarica Džangdžing | spouse_type = Soproge | issue_link = #Družina | issue = cesar [[Dajzong|Dajdzong]] <br>Li Tan }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Suzong''' | c = {{linktext|唐肅宗}} | l = "Spoštljivi prednik dinastije Tang" | p = Táng Sùzōng | altname = Li Heng | c2 = {{linktext|李亨}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Hēng }} '''Sudzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 肅宗, [[pinjin]]: Sùzōng, tradicionalno kitajsko: 肅宗, Sukjong) je bil cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 756 do 762, * [[21. februar]] [[711]], † [[16. maj]] [[762]]. Bil je sin in naslednik cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]. Ko je prestolnico Tanga [[Čangan]] zavzela uporniška [[An Lušanov upor|An Lušanova vojska]], je njegov oče z dvorom pobegnil proti jugozahodu v [[Sečuan]]. Suzong se je umaknil proti severozahodu v Lingvu, kjer se je razglasil za cesarja. Šuandzong se ni upiral svoji odstavitvi. Sudzongovo vladavino so zaznamovali boji z An Lušanovimi uporniki. Leta 757 mu je uspelo ponovno zavzeti Čangan, za zatrtje upora pa ni bil dovolj močan. Boji z uporniki so trajali do leta 763, ko je zavladal Sudzongov sin in naslednik [[Dajzong|Dajdzong]]. ==Ime== Sudzong je cesarjevo [[tempeljsko ime]]. Njegovo pravo ime je bilo Li Sišeng (李嗣升, Lǐ Sìshēng). Leta 725 je spremenil svoje ime v Li Džun (李浚, Lǐ Jùn), leta 736 v Li Ju (李璵, Lǐ yú), leta 738 v Li Šao (李紹, Lǐ shào) in nato v Li Heng (李亨, Lǐ hēng). ==Mladost== Sudzong je bil rojen leta 711 kot Li Sišeng med vladavino cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] (vladal 684–690 in 710–712) kot tretji sin prestolonaslednika Li Longdžija, kasnejšega cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]. Njegova mati je bila Jang Kuiping, ena od očetovih žena, ki je izhajala iz cesarske družine dinastije [[Dinastija Sui|Sui]]. Leta 712 je Li Longdži prisilil očeta k odstopu in sam zasedel prestol. Sudzong je od očeta dobil naziv princ Šana, knežja naziva pa sta prejela tudi njegova starejša brata Li Sidži in Li Sičjen. Leta 715 je bil Li Sičjen povišan v prestolonaslednika. Leta 725 so mladega Sudzonga preimenovali iz Li Sišenga v Li Džuna in naslednje leto v princa Džonga. Leta 729 so [[Kitani]] in [[Tatabi]] napadli cesarstvo Tang. Cesar je na čelo svoje vojske uradno postavil Sudzonga, vojski pa je dejansko poveljeval njegov bratranec Li Hui, princ Šinana. Li Hui je premagal napadalce, Suzong pa je bil nagrajen z visokim častnim nazivom ''s'tou''. Leta 735 so mu ime ponovno spremenili v Li Ju. Šuandzongova najljubša konkubina, gospa Vu, je poskušala za prestolonaslednika uveljaviti svojega sina Li Maa. Leta 737 so bili zaradi njenih spletk s svojih položajev odstavljeni prestolonaslednik Li Sičjan in več drugih princev in prisiljeni storiti samomor. Gospa Vu je še isto leto umrla in cesar je nato poleti 738 za novega prestolonaslednika imenoval Li Juja in ga preimenoval v Li Šaa. Cesarjevi dvorjani so takoj ugotovili, da je Li Šao ime prestolonaslednika, ki je leta 453 strmoglavil in ubil svojega očeta in cesarja, in Šuandzong je prinčevo ime ponovno spremenil v Li Čeng. ==Prestolonaslednik== Li Čengu je uspelo upreti se načrtom takratnega glavnega ministra Li Linfuja, ki je prej podpiral gospo Vu in njenega sina. Li Linfu je poskušal diskreditirati Li Čenga in leta 746 obtožil brate njegove glavne žene zarote proti cesarju. Li Čeng se je ločil od žene, da bi se distanciral od prizadetih. Ko so ugotovili, da je bil njen oče vpleten v primer čarovništva, se je še isto leto ločil tudi od ene od svojih konkubin. Konec leta 755 se je uprl general [[An Lušan]], poveljnik severovzhodne vojske dinastije Tang. Uporniki so v začetku leta 756 zavzeli [[Luojang]] in An Lušan se je razglasil za cesarja dinastije [[Dinastija Jen|Jen]]. Uporniki so julija 756 zavzeli tudi [[Čangan]], prestolnico dinastije Tang. Šuandzong je pobegnil proti jugozahodu v Sečuan, Li Čeng pa se je od njega ločil in odšel proti severozahodu v Lingvu, kjer se je sredi avgusta 756 s podporo lokalne vojske razglasil za cesarja. Njegov oče ter regionalni vojaški in civilni voditelji dinastije Tang so priznali Šudzongovo uzurpacijo prestola. ==Cesar== Po prevzemu oblasti si je za glavno nalogo zadal zavzetje Čangana. An Lušanova vojska je jeseni 756 in spomladi 757 odbila napade njegovih čet in jim zadala velike izgube. Julija 756 je Šuandzong v poskusu okrepitve avtoritete dinastije Tang nekaterim svojim sinovom, vključno s prestolonaslednikom, zaupal upravljanje regij. Te funkcije praviloma niso opravljali sami. Upravljenje ozemlja ob srednjem toku Jangceja je prevzel princ Li Lin in se v začetku leta 757 uprl. Poskušal je prevzeti oblast tudi v spodnjem toku Jangceja, a ga je vojska Tanga prehitela in ubila. Enotnost je razpadla tudi v Lingvuju, kjer se je cesarjev tretji sin Li Tang sprl s cesarjevo najljubšo ženo, gospo Džang, in evnuhom Li Fukuojem. Fukuo in gospa Džang sta Li Tanga obtožila zarote proti njegovemu starejšemu bratu Li Čuju, od leta 758 prestolonasledniku in kasneje cesarju [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongu]]. Cesar jima je verjel in ukazal Li Tangu, naj stori samomor. Jeseni leta 757 je Puku Huajen, tanški general telejskega rodu, sklenil zavezništvo z [[Ujgurski kaganat|Ujgurskim kaganatom]]. V skladu s sporazumom so Ujguri na Kitajsko poslali 4000 konjenikov. Tanška vojska, okrepljena z Ujguri, se je pod vodstvom Li Čuja in Guo Čija oktobra 757 odpravila na Čangan. 13. novembra je v bitki pri templju Šjangdži premagala upornike in naslednji dan zavzela Čangan. Tanška ofenziva se je nadaljevala proti vzhodu. 30. novembra je tanška vojska zmagala v bitki med prelazom Tong in Šendžovom in 3. decembra 757 zavzela [[Luojang]]. An Čingšu, An Lušanov sin in naslednik, se je umaknil v Šjangdžov v sedanjem severnem Henanu. Tanška vlada ni imela sredstev za novo ofenzivo. Ustavila je napredovanje svojih vojsk in se osredotočila na obnovo prestolnic. Po osvoboditvi metropole je Suzongov najbližji minister Li Mi odstopil z vseh položajev. Najvplivnejše osebnosti na dvoru so postale gospa Džang, od leta 758 cesarica, evnuh Li Fukuo, ki je poveljeval cesarski straži, in prestolonaslednik Li Ču z nazivom vrhovnega poveljnika vojske. Nova ofenziva dinastije Tang se je začela novembra 758. Dvesto tisoč vladnim vojakom je poveljevalo devet ''[[džjeduši]]jev'', ki jih je koordiniral evnuh Ju Čaoen. Tašna ureditev je bila posledica odločitve generalov Guo Dzijina in Li Guangpija, da ne bosta služila drug drugemu, in zaradi nezaupanja vlade do generalov. Vojska dinastije Tang je kljub temu premagala An Čingšuja in ga oblegala v njegovem štabu v Šjangdžovu. Obleganje je trajalo vso zimo 758/759. Spomladi se je vojska Tanga spopadla z vojsko generala Ši Siminga iz Fanjanga, ki je nadziral severni Hebej in je v začetku leta 758 prebegnil na stran dinastije Tang, zdaj pa je priskočil na pomoč obleganim. Ši Simingova vojska, ki naj bi bila več kot desetkrat šibkejša od združene vojske dinastije Tang, se je 7. aprila z njo spopadla. V zmedi, ki jo je povzročil peščen vihar, sta vojski razpadli. Po vzpostavitvi reda so se poveljniki dinastije Tang, nezaupljivi drug do drugega in vsak posebej premalo močan, umaknili. Ši Siming je nato umoril An Čingšuja in njegove najbolj zveste privržence ter se razglasil za cesarja države Jen. Jeseni 759 je Ši Siming ponovno zavzel Luojang, ker je bila vojska dinastije Tang v Hejangu, 40 km severovzhodno od mesta, pa si ni upal napredovati dlje proti zahodu. Boji so se za nekaj časa umirili, ker uporniki niso imeli dovolj sil za napad, vlada dinastije Tang pa ne dovolj sredstev za ofenzivo. Neodvisno od konflikta med dinastijama Tang in Jen je na Kitajskem izbruhnila vrsta regionalnih uporov in vstaj, ki so izčrpale sile dinastije Tang. Največji upori so bili v dolini reke Han in srednjem Jangceju leta 759 in ponovno v začetku leta 760, upori v dolini spodnjega Jangceja leta 760 in 762–763 ter upori v Sečuanu leta 761 in 762. Spomladi leta 761 je Ši Siming napadel vojsko dinastije Tang pri Luojangu in jo aprila 761 uničil. Uporniška ofenziva je nato propadla, ko je Ši Siminga umoril njegov sin Ši Čaoji in postal naslednji cesar dinastije Jen. Zamenjava vladarja je oslabila upornike, saj niti Čaoji niti An Čingšu nista imela očetove avtoritete. V začetku maja 762 je umrl nekdanji cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuangdzong]] in nekaj dni pozneje tudi aktualni cesar Sudzong. Nasledil ga je njegov najstarejši sin in prestolonaslednik [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * Denis Twitchet. ''The Cambridge History of China: Volume 3. Sui and T'ang China, 589-906 AD'', Part 1. 1. Cambridge: Cambridge University Press, 1979. ISBN 978-0-521-21446-9. {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]|21. februar |711|16. maj 762|name=Sudzong}} {{S-reg}} |- style="text-align: center;" {{S-bef|before=[[Šuandzong (dinastija Tang)| Šuandzong]]}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=756–762}} {{S-aft|after=[[Dajzong|Dajdzong]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 711]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] ry4xliseul2r9krqa6az8nsva10u6m0 Wikipedija:Predlogi za brisanje/Gal Recek 4 610128 6768634 6768293 2026-10-22T17:56:19Z Upwinxp 126544 za 6768634 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Gal Recek]]=== :{{la|Gal Recek}} PMM oseba še ne zadostuje [[WP:POM|kriteriju pomembnosti]]. Trenutni viri so le rezultati mladinskih tekmovanj in bežne omembe. Poglobljeni viri so povsem odsotni, drugih virov ni. --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:24, 21. oktober 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:40, 21. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 21. oktober 2026 (CEST) :{{za}} ~~ tf6zd9qje465dew2p6fsn8yh7qyuudd 6768635 6768634 2026-10-22T17:56:38Z Upwinxp 126544 ... 6768635 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Gal Recek]]=== :{{la|Gal Recek}} PMM oseba še ne zadostuje [[WP:POM|kriteriju pomembnosti]]. Trenutni viri so le rezultati mladinskih tekmovanj in bežne omembe. Poglobljeni viri so povsem odsotni, drugih virov ni. --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:24, 21. oktober 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:40, 21. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 21. oktober 2026 (CEST) :{{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:56, 22. oktober 2026 (CEST) s4zi8nsww53jtaxnynd79fc72iqmvji 6768636 6768635 2026-10-22T18:05:28Z Janezdrilc 3152 /* Gal Recek */ za 6768636 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Gal Recek]]=== :{{la|Gal Recek}} PMM oseba še ne zadostuje [[WP:POM|kriteriju pomembnosti]]. Trenutni viri so le rezultati mladinskih tekmovanj in bežne omembe. Poglobljeni viri so povsem odsotni, drugih virov ni. --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:24, 21. oktober 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 18:40, 21. oktober 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 21. oktober 2026 (CEST) :{{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:56, 22. oktober 2026 (CEST) : {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:05, 22. oktober 2026 (CEST) gtzhic8kbhqgr0gidjmelxqfyuarglq Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu 0 610163 6768518 2026-10-22T12:09:46Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu */ 6768518 wikitext text/x-wiki [[Slika:אתר דובר צהל - אסון ורסאי 1.jpg|thumb|desno|Reševalne enote delujejo na kraju nesreče]] [[Slika:אסון ורסאי - 2.jpg|thumb|desno|Vrt spominov na žrtve]] [[Slika:Sarit Hadad 13 (cropped).JPG|thumb|desno|Sarit Hadad]] '''Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu''' ali '''zrušitev poročne dvorane Versailles''' je bila nesreča, ki se je zgodila 24. maja 2001 ob 22:43 v Talpiotu, v predmestju [[Jeruzalem]]a, prestolnice [[Izrael]]a. Vzrok nesreče je bil, da slabo zgrajeno nadstropje, kjer je bila poročna dvorana, ni moglo prenesti obremenitve približno 700 gostov. Na kraju je umrlo 23 ljudi in je bilo poškodovano 380 ljudi.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/1356398.stm |title=Wedding survivors recall night of horror |work=BBC News |date=28.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref name="HAARETZ">{{navedi novice|url=https://web.archive.org/web/20230629032410/https://www.haaretz.com/2007-05-31/ty-article/versailles-wedding-hall-engineer-jailed-for-23-negligent-deaths/0000017f-f828-d2d5-a9ff-f8acc3de0000 |title=Versailles Wedding Hall Engineer Jailed for 23 Negligent Deaths |work=Haaretz |date=31.5.2007 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Nesreča je bila do 2010 najhujša civilna katastrofa v moderni zgodovini Izraela. == Ozadje == Stavbo, kjer je bila plesna in poročna dvorana Versailles, je bila zgrajena po načrtu izraelskega arhitekta Elija Rona, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja patentiral gradbeni način Pell-Kal kot cenejšo in enostavnejšo rešitev za gradnjo stropov.<ref>{{navedi novice|url=https://israelpatents.justice.gov.il/en/patent-file/details/104101 |title=Documents of 104101 – Applicants: ELI RON, RINA YAM Agent: SANFORD T.COLB & CO. |work=Israel Patents Office |date=15.12.1992 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Izdelane so bile tudi druge različice načina, ki niso bile več varne, ker so v stavbah izpustile več pritrdilnih elementov. Še posebej zato, ker so pri načinu Pell-Kal uporabljali tudi jeklene kasete, ki so brez pritrdilnih elementov zmanjšale nosilnost stropov. Zaradi vgradnje kaset so v stropu nastali prazni prostori, skozi katere je lahko pronicala voda in povzročala korozijo. == Nesreča == Na dan nesreče je bila v dvorani na tretjem nadstropju stavbe poroka Azafa Drorja Keren Josef. Na slovesnost so se pripravljali šest mesecev. David Amromin je bil snemalec, ki je posnel poroko in poznejšo veselico.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1353737.stm |title=Cameraman: 'I see death before my eyes' |work=BBC News |date=26.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Po obredu so se gostje odpravili na plesišče in zaplesali ob pesemski točki znane izraelske pevke [[Sarit Hadad]], ki se imenuje ''Zlato srce'' ({{jezik-he|לב זהב}} {{IPA|Lev Zahav}}). Amromin je stal približno 20 cm od plesoče množice in jih je snemal. Tla dvorane so se nenadoma zrušila pod plesočimi gosti. Amromin se je rešil in čeprav je bil v šoku zaradi prizora, je bil njegov aparat še vedno vklopljen in je lahko posnel vse trenutke tragedije.<ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/24/newsid_4530000/4530071.stm |title=2001: Israel wedding party tragedy |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Policisti, reševalci in specialne enote so reševali goste iz ruševin. Sprva so delali le z rokami, niso smeli namreč uporabljati strojev, dokler niso bili prepričani o stabilnosti ostankov. Tretje nadstropje stavbe, ki se je zrušilo, je prebilo tudi drugo in prvo nadstropje, kar je poškodovalo tiste dele stavbe, ki so odgovorni za stabilnost.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1350325.stm |title=In pictures: Jerusalem disaster |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Žrtve in poškodovanci == Reševalna dela so trajala šestnajst ur. Zasledili so 23 umrlih pod ruševanima. Število poškodovanih je bilo 380, med njimi je 130 ljudi potrebovalo intenzivno nego. Azaf in Keren sta se rešila: Azaf je sam rešil Keren, ki je utrpela hude poškodbe medenice, zato so jo večkrat operirali. V tragediji sta umrla tudi Azafov osemdeset let star dedek in tri let star bratranec.<ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-wedding-disaster/ |title=State to pay NIS 120m to victims of wedding disaster |work=The Times of Israel |date=29.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-jerusalem-hall-collapse/ |title=State to pay NIS 120m to victims of Jerusalem hall collapse |work=The Times of Israel |date=30.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Posledice == Policija je že od samega začetka izključila [[terorizem|teroristični napad]], ker so preživelci in druge priče potrdili, da so bile težave s stavbo že dolgo prej. Kljub temu takrat nihče ni bil zaskrbljen, saj je dvorana že gostila veliko prireditev kot tudi številne poroke. Začetne preiskave so ugotovile, da je zrušitve kriv način Pell-Kal. Poleg pomanjkljivosti načina Pell-Kal so bili krivi tudi graditelji stavbe, ker je bila stavba prvič načrtovana za dvonadstropno. V zadnji fazi gradnje so se odločili o spremenitvi načrtov, tako je bilo zgrajeno še tretje nadstropje čez kratko in napačno stran, kar je preveč povečalo obremenitev nosilca stavbe. Napako so poskusili popraviti z gradnjo ločilnih sten pod nadstropjem, da bi prerazporedili odvečno obremenitev. Nekaj ​​tednov pred poroko so lastniki odstranili ločilne stene, zato so se tla v tretjem nadstropju razrahljala. To so poskušali nadomestiti le z malto in drugimi dodatki, kar ni povečalo konstrukcijske nosilnosti stavbe, ampak je na šibkih točkah naredilo mrtve teže. Eli Ron je bil aretiran in obtožen leta 2002. Izraelski premier [[Ariel Šaron]] je ustanovil preiskovalni odbor, ki je dobil za nalogo poiskati druge stavbe v Izraelu, ki so bile zgrajene z načinom Pell-Kal. Oktobra 2004 so bili trije lastniki dvorane Versailles obsojeni zaradi uboja iz malomarnosti: Abraham Adit in Efraim Adivot sta bila obsojena na štiri leta zapora, Uri Nisimet pa na štiri mesece javnega dela.<ref>{{navedi novice|last=Lefkovits |first=Etgar |title=Versailles hall owners sentenced |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel/versailles-hall-owners-sentenced/article-3918 |date=6.11.2005 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Leta 2007 so bili poleg Elija Rona obsojeni še trije izraelski arhitekti, Šimon Kaufman, Daniel Schefer in Uri Pesah. Vsi so sodelovali pri načrtovanju in gradnji stavbe ter so odložili primerno popravilo stavbenih napak. Ron je bil obsojen na štiri leta, Kaufman in Scheffer na 22 mesecev, Pesah pa na šest mesecev zapora.<ref name="HAARETZ" /> == Spomin == Nekdanjo stavbo, kjer je bila dvorana Versailles, so podirali. V bližini je zdaj vrt spominov za žrtve zrušitve 2001. Azaf Dror in Keren Josef sta se izselila v [[Florida|Florido]] in danes živita v [[Miami]]ju.<ref>{{navedi novice|last=Fay Cashman |first=Greer |title=Still waiting for justice |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/in-jerusalem/still-waiting-for-justice-457748 |date=26.6.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Pevka Sarit Hadad je bila zaradi nesreče izjemno pretresena, zato ni nikoli več zapela točke ''Zlato srce''.<ref>{{navedi novice|last= |first= |title=עקב אסון ורסאי: שרית חדד החליטה - לא עוד ”לב זהב” |url=https://www.walla.co.il/news/israel/66648 |date= |accessdate=22.10.2026 |language=he |work=Walla}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe]] [[Kategorija:Jeruzalem]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] p4xacnuroq5xe5k6qea6siqwn0o0632 6768521 6768518 2026-10-22T12:12:44Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Katastrofe]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768521 wikitext text/x-wiki [[Slika:אתר דובר צהל - אסון ורסאי 1.jpg|thumb|desno|Reševalne enote delujejo na kraju nesreče]] [[Slika:אסון ורסאי - 2.jpg|thumb|desno|Vrt spominov na žrtve]] [[Slika:Sarit Hadad 13 (cropped).JPG|thumb|desno|Sarit Hadad]] '''Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu''' ali '''zrušitev poročne dvorane Versailles''' je bila nesreča, ki se je zgodila 24. maja 2001 ob 22:43 v Talpiotu, v predmestju [[Jeruzalem]]a, prestolnice [[Izrael]]a. Vzrok nesreče je bil, da slabo zgrajeno nadstropje, kjer je bila poročna dvorana, ni moglo prenesti obremenitve približno 700 gostov. Na kraju je umrlo 23 ljudi in je bilo poškodovano 380 ljudi.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/1356398.stm |title=Wedding survivors recall night of horror |work=BBC News |date=28.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref name="HAARETZ">{{navedi novice|url=https://web.archive.org/web/20230629032410/https://www.haaretz.com/2007-05-31/ty-article/versailles-wedding-hall-engineer-jailed-for-23-negligent-deaths/0000017f-f828-d2d5-a9ff-f8acc3de0000 |title=Versailles Wedding Hall Engineer Jailed for 23 Negligent Deaths |work=Haaretz |date=31.5.2007 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Nesreča je bila do 2010 najhujša civilna katastrofa v moderni zgodovini Izraela. == Ozadje == Stavbo, kjer je bila plesna in poročna dvorana Versailles, je bila zgrajena po načrtu izraelskega arhitekta Elija Rona, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja patentiral gradbeni način Pell-Kal kot cenejšo in enostavnejšo rešitev za gradnjo stropov.<ref>{{navedi novice|url=https://israelpatents.justice.gov.il/en/patent-file/details/104101 |title=Documents of 104101 – Applicants: ELI RON, RINA YAM Agent: SANFORD T.COLB & CO. |work=Israel Patents Office |date=15.12.1992 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Izdelane so bile tudi druge različice načina, ki niso bile več varne, ker so v stavbah izpustile več pritrdilnih elementov. Še posebej zato, ker so pri načinu Pell-Kal uporabljali tudi jeklene kasete, ki so brez pritrdilnih elementov zmanjšale nosilnost stropov. Zaradi vgradnje kaset so v stropu nastali prazni prostori, skozi katere je lahko pronicala voda in povzročala korozijo. == Nesreča == Na dan nesreče je bila v dvorani na tretjem nadstropju stavbe poroka Azafa Drorja Keren Josef. Na slovesnost so se pripravljali šest mesecev. David Amromin je bil snemalec, ki je posnel poroko in poznejšo veselico.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1353737.stm |title=Cameraman: 'I see death before my eyes' |work=BBC News |date=26.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Po obredu so se gostje odpravili na plesišče in zaplesali ob pesemski točki znane izraelske pevke [[Sarit Hadad]], ki se imenuje ''Zlato srce'' ({{jezik-he|לב זהב}} {{IPA|Lev Zahav}}). Amromin je stal približno 20 cm od plesoče množice in jih je snemal. Tla dvorane so se nenadoma zrušila pod plesočimi gosti. Amromin se je rešil in čeprav je bil v šoku zaradi prizora, je bil njegov aparat še vedno vklopljen in je lahko posnel vse trenutke tragedije.<ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/24/newsid_4530000/4530071.stm |title=2001: Israel wedding party tragedy |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Policisti, reševalci in specialne enote so reševali goste iz ruševin. Sprva so delali le z rokami, niso smeli namreč uporabljati strojev, dokler niso bili prepričani o stabilnosti ostankov. Tretje nadstropje stavbe, ki se je zrušilo, je prebilo tudi drugo in prvo nadstropje, kar je poškodovalo tiste dele stavbe, ki so odgovorni za stabilnost.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1350325.stm |title=In pictures: Jerusalem disaster |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Žrtve in poškodovanci == Reševalna dela so trajala šestnajst ur. Zasledili so 23 umrlih pod ruševanima. Število poškodovanih je bilo 380, med njimi je 130 ljudi potrebovalo intenzivno nego. Azaf in Keren sta se rešila: Azaf je sam rešil Keren, ki je utrpela hude poškodbe medenice, zato so jo večkrat operirali. V tragediji sta umrla tudi Azafov osemdeset let star dedek in tri let star bratranec.<ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-wedding-disaster/ |title=State to pay NIS 120m to victims of wedding disaster |work=The Times of Israel |date=29.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-jerusalem-hall-collapse/ |title=State to pay NIS 120m to victims of Jerusalem hall collapse |work=The Times of Israel |date=30.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Posledice == Policija je že od samega začetka izključila [[terorizem|teroristični napad]], ker so preživelci in druge priče potrdili, da so bile težave s stavbo že dolgo prej. Kljub temu takrat nihče ni bil zaskrbljen, saj je dvorana že gostila veliko prireditev kot tudi številne poroke. Začetne preiskave so ugotovile, da je zrušitve kriv način Pell-Kal. Poleg pomanjkljivosti načina Pell-Kal so bili krivi tudi graditelji stavbe, ker je bila stavba prvič načrtovana za dvonadstropno. V zadnji fazi gradnje so se odločili o spremenitvi načrtov, tako je bilo zgrajeno še tretje nadstropje čez kratko in napačno stran, kar je preveč povečalo obremenitev nosilca stavbe. Napako so poskusili popraviti z gradnjo ločilnih sten pod nadstropjem, da bi prerazporedili odvečno obremenitev. Nekaj ​​tednov pred poroko so lastniki odstranili ločilne stene, zato so se tla v tretjem nadstropju razrahljala. To so poskušali nadomestiti le z malto in drugimi dodatki, kar ni povečalo konstrukcijske nosilnosti stavbe, ampak je na šibkih točkah naredilo mrtve teže. Eli Ron je bil aretiran in obtožen leta 2002. Izraelski premier [[Ariel Šaron]] je ustanovil preiskovalni odbor, ki je dobil za nalogo poiskati druge stavbe v Izraelu, ki so bile zgrajene z načinom Pell-Kal. Oktobra 2004 so bili trije lastniki dvorane Versailles obsojeni zaradi uboja iz malomarnosti: Abraham Adit in Efraim Adivot sta bila obsojena na štiri leta zapora, Uri Nisimet pa na štiri mesece javnega dela.<ref>{{navedi novice|last=Lefkovits |first=Etgar |title=Versailles hall owners sentenced |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel/versailles-hall-owners-sentenced/article-3918 |date=6.11.2005 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Leta 2007 so bili poleg Elija Rona obsojeni še trije izraelski arhitekti, Šimon Kaufman, Daniel Schefer in Uri Pesah. Vsi so sodelovali pri načrtovanju in gradnji stavbe ter so odložili primerno popravilo stavbenih napak. Ron je bil obsojen na štiri leta, Kaufman in Scheffer na 22 mesecev, Pesah pa na šest mesecev zapora.<ref name="HAARETZ" /> == Spomin == Nekdanjo stavbo, kjer je bila dvorana Versailles, so podirali. V bližini je zdaj vrt spominov za žrtve zrušitve 2001. Azaf Dror in Keren Josef sta se izselila v [[Florida|Florido]] in danes živita v [[Miami]]ju.<ref>{{navedi novice|last=Fay Cashman |first=Greer |title=Still waiting for justice |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/in-jerusalem/still-waiting-for-justice-457748 |date=26.6.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Pevka Sarit Hadad je bila zaradi nesreče izjemno pretresena, zato ni nikoli več zapela točke ''Zlato srce''.<ref>{{navedi novice|last= |first= |title=עקב אסון ורסאי: שרית חדד החליטה - לא עוד ”לב זהב” |url=https://www.walla.co.il/news/israel/66648 |date= |accessdate=22.10.2026 |language=he |work=Walla}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Jeruzalem]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] qcnuqqxqy0rcctbp2b87ltna5rnqgyp 6768537 6768521 2026-10-22T12:46:35Z JoMK 240261 slovnica 6768537 wikitext text/x-wiki [[Slika:אתר דובר צהל - אסון ורסאי 1.jpg|thumb|desno|Reševalne enote delujejo na kraju nesreče]] [[Slika:אסון ורסאי - 2.jpg|thumb|desno|Vrt spominov na žrtve]] [[Slika:Sarit Hadad 13 (cropped).JPG|thumb|desno|Sarit Hadad]] '''Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu''' ali '''zrušitev poročne dvorane Versailles''' je bila nesreča, ki se je zgodila 24. maja 2001 ob 22:43 v Talpiotu, v predmestju [[Jeruzalem]]a, prestolnice [[Izrael]]a. Vzrok nesreče je bil, da slabo zgrajeno nadstropje, kjer je bila poročna dvorana, ni moglo prenesti obremenitve približno 700 gostov. Na kraju je umrlo 23 ljudi, 380 jih je bilo poškodovanih.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/1356398.stm |title=Wedding survivors recall night of horror |work=BBC News |date=28.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref name="HAARETZ">{{navedi novice|url=https://web.archive.org/web/20230629032410/https://www.haaretz.com/2007-05-31/ty-article/versailles-wedding-hall-engineer-jailed-for-23-negligent-deaths/0000017f-f828-d2d5-a9ff-f8acc3de0000 |title=Versailles Wedding Hall Engineer Jailed for 23 Negligent Deaths |work=Haaretz |date=31.5.2007 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Nesreča je bila do 2010 najhujša civilna katastrofa v moderni zgodovini Izraela. == Ozadje == Stavbo, kjer je bila plesna in poročna dvorana Versailles, je bila zgrajena po načrtu izraelskega arhitekta Elija Rona, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja patentiral gradbeni način Pell-Kal kot cenejšo in enostavnejšo rešitev za gradnjo stropov.<ref>{{navedi novice|url=https://israelpatents.justice.gov.il/en/patent-file/details/104101 |title=Documents of 104101 – Applicants: ELI RON, RINA YAM Agent: SANFORD T.COLB & CO. |work=Israel Patents Office |date=15.12.1992 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Izdelane so bile tudi druge različice načina, ki niso bile več varne, ker so v stavbah izpustile več pritrdilnih elementov. Še posebej zato, ker so pri načinu Pell-Kal uporabljali tudi jeklene kasete, ki so brez pritrdilnih elementov zmanjšale nosilnost stropov. Zaradi vgradnje kaset so v stropu nastali prazni prostori, skozi katere je lahko pronicala voda in povzročala korozijo. == Nesreča == Na dan nesreče je bila v dvorani na tretjem nadstropju stavbe poroka Azafa Drorja Keren Josef. Na slovesnost so se pripravljali šest mesecev. David Amromin je bil snemalec, ki je posnel poroko in poznejšo veselico.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1353737.stm |title=Cameraman: 'I see death before my eyes' |work=BBC News |date=26.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Po obredu so se gostje odpravili na plesišče in zaplesali ob pesemski točki znane izraelske pevke [[Sarit Hadad]], ki se imenuje ''Zlato srce'' ({{jezik-he|לב זהב}} {{IPA|Lev Zahav}}). Amromin je stal približno 20 cm od plesoče množice in jih je snemal. Tla dvorane so se nenadoma zrušila pod plesočimi gosti. Amromin se je rešil in čeprav je bil v šoku zaradi prizora, je bil njegov aparat še vedno vklopljen in je lahko posnel vse trenutke tragedije.<ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/24/newsid_4530000/4530071.stm |title=2001: Israel wedding party tragedy |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Policisti, reševalci in specialne enote so reševali goste iz ruševin. Sprva so delali le z rokami, niso smeli namreč uporabljati strojev, dokler niso bili prepričani o stabilnosti ostankov. Tretje nadstropje stavbe, ki se je zrušilo, je prebilo tudi drugo in prvo nadstropje, kar je poškodovalo tiste dele stavbe, ki so odgovorni za stabilnost.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1350325.stm |title=In pictures: Jerusalem disaster |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Žrtve in poškodovanci == Reševalna dela so trajala šestnajst ur. Zasledili so 23 umrlih pod ruševanima. Število poškodovanih je bilo 380, med njimi je 130 ljudi potrebovalo intenzivno nego. Azaf in Keren sta se rešila: Azaf je sam rešil Keren, ki je utrpela hude poškodbe medenice, zato so jo večkrat operirali. V tragediji sta umrla tudi Azafov osemdeset let star dedek in tri let star bratranec.<ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-wedding-disaster/ |title=State to pay NIS 120m to victims of wedding disaster |work=The Times of Israel |date=29.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-jerusalem-hall-collapse/ |title=State to pay NIS 120m to victims of Jerusalem hall collapse |work=The Times of Israel |date=30.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Posledice == Policija je že od samega začetka izključila [[terorizem|teroristični napad]], ker so preživelci in druge priče potrdili, da so bile težave s stavbo že dolgo prej. Kljub temu takrat nihče ni bil zaskrbljen, saj je dvorana že gostila veliko prireditev kot tudi številne poroke. Začetne preiskave so ugotovile, da je zrušitve kriv način Pell-Kal. Poleg pomanjkljivosti načina Pell-Kal so bili krivi tudi graditelji stavbe, ker je bila stavba prvič načrtovana za dvonadstropno. V zadnji fazi gradnje so se odločili o spremenitvi načrtov, tako je bilo zgrajeno še tretje nadstropje čez kratko in napačno stran, kar je preveč povečalo obremenitev nosilca stavbe. Napako so poskusili popraviti z gradnjo ločilnih sten pod nadstropjem, da bi prerazporedili odvečno obremenitev. Nekaj ​​tednov pred poroko so lastniki odstranili ločilne stene, zato so se tla v tretjem nadstropju razrahljala. To so poskušali nadomestiti le z malto in drugimi dodatki, kar ni povečalo konstrukcijske nosilnosti stavbe, ampak je na šibkih točkah naredilo mrtve teže. Eli Ron je bil aretiran in obtožen leta 2002. Izraelski premier [[Ariel Šaron]] je ustanovil preiskovalni odbor, ki je dobil za nalogo poiskati druge stavbe v Izraelu, ki so bile zgrajene z načinom Pell-Kal. Oktobra 2004 so bili trije lastniki dvorane Versailles obsojeni zaradi uboja iz malomarnosti: Abraham Adit in Efraim Adivot sta bila obsojena na štiri leta zapora, Uri Nisimet pa na štiri mesece javnega dela.<ref>{{navedi novice|last=Lefkovits |first=Etgar |title=Versailles hall owners sentenced |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel/versailles-hall-owners-sentenced/article-3918 |date=6.11.2005 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Leta 2007 so bili poleg Elija Rona obsojeni še trije izraelski arhitekti, Šimon Kaufman, Daniel Schefer in Uri Pesah. Vsi so sodelovali pri načrtovanju in gradnji stavbe ter so odložili primerno popravilo stavbenih napak. Ron je bil obsojen na štiri leta, Kaufman in Scheffer na 22 mesecev, Pesah pa na šest mesecev zapora.<ref name="HAARETZ" /> == Spomin == Nekdanjo stavbo, kjer je bila dvorana Versailles, so podirali. V bližini je zdaj vrt spominov za žrtve zrušitve 2001. Azaf Dror in Keren Josef sta se izselila v [[Florida|Florido]] in danes živita v [[Miami]]ju.<ref>{{navedi novice|last=Fay Cashman |first=Greer |title=Still waiting for justice |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/in-jerusalem/still-waiting-for-justice-457748 |date=26.6.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Pevka Sarit Hadad je bila zaradi nesreče izjemno pretresena, zato ni nikoli več zapela točke ''Zlato srce''.<ref>{{navedi novice|last= |first= |title=עקב אסון ורסאי: שרית חדד החליטה - לא עוד ”לב זהב” |url=https://www.walla.co.il/news/israel/66648 |date= |accessdate=22.10.2026 |language=he |work=Walla}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Jeruzalem]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] 742az4uft7ob8dcz3a26tw11sigz7jl 6768668 6768537 2026-10-22T19:58:28Z Doncsecz~slwiki 9581 normativna kontrola 6768668 wikitext text/x-wiki [[Slika:אתר דובר צהל - אסון ורסאי 1.jpg|thumb|desno|Reševalne enote delujejo na kraju nesreče]] [[Slika:אסון ורסאי - 2.jpg|thumb|desno|Vrt spominov na žrtve]] [[Slika:Sarit Hadad 13 (cropped).JPG|thumb|desno|Sarit Hadad]] '''Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu''' ali '''zrušitev poročne dvorane Versailles''' je bila nesreča, ki se je zgodila 24. maja 2001 ob 22:43 v Talpiotu, v predmestju [[Jeruzalem]]a, prestolnice [[Izrael]]a. Vzrok nesreče je bil, da slabo zgrajeno nadstropje, kjer je bila poročna dvorana, ni moglo prenesti obremenitve približno 700 gostov. Na kraju je umrlo 23 ljudi, 380 jih je bilo poškodovanih.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/1356398.stm |title=Wedding survivors recall night of horror |work=BBC News |date=28.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref name="HAARETZ">{{navedi novice|url=https://web.archive.org/web/20230629032410/https://www.haaretz.com/2007-05-31/ty-article/versailles-wedding-hall-engineer-jailed-for-23-negligent-deaths/0000017f-f828-d2d5-a9ff-f8acc3de0000 |title=Versailles Wedding Hall Engineer Jailed for 23 Negligent Deaths |work=Haaretz |date=31.5.2007 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Nesreča je bila do 2010 najhujša civilna katastrofa v moderni zgodovini Izraela. == Ozadje == Stavbo, kjer je bila plesna in poročna dvorana Versailles, je bila zgrajena po načrtu izraelskega arhitekta Elija Rona, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja patentiral gradbeni način Pell-Kal kot cenejšo in enostavnejšo rešitev za gradnjo stropov.<ref>{{navedi novice|url=https://israelpatents.justice.gov.il/en/patent-file/details/104101 |title=Documents of 104101 – Applicants: ELI RON, RINA YAM Agent: SANFORD T.COLB & CO. |work=Israel Patents Office |date=15.12.1992 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Izdelane so bile tudi druge različice načina, ki niso bile več varne, ker so v stavbah izpustile več pritrdilnih elementov. Še posebej zato, ker so pri načinu Pell-Kal uporabljali tudi jeklene kasete, ki so brez pritrdilnih elementov zmanjšale nosilnost stropov. Zaradi vgradnje kaset so v stropu nastali prazni prostori, skozi katere je lahko pronicala voda in povzročala korozijo. == Nesreča == Na dan nesreče je bila v dvorani na tretjem nadstropju stavbe poroka Azafa Drorja Keren Josef. Na slovesnost so se pripravljali šest mesecev. David Amromin je bil snemalec, ki je posnel poroko in poznejšo veselico.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1353737.stm |title=Cameraman: 'I see death before my eyes' |work=BBC News |date=26.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Po obredu so se gostje odpravili na plesišče in zaplesali ob pesemski točki znane izraelske pevke [[Sarit Hadad]], ki se imenuje ''Zlato srce'' ({{jezik-he|לב זהב}} {{IPA|Lev Zahav}}). Amromin je stal približno 20 cm od plesoče množice in jih je snemal. Tla dvorane so se nenadoma zrušila pod plesočimi gosti. Amromin se je rešil in čeprav je bil v šoku zaradi prizora, je bil njegov aparat še vedno vklopljen in je lahko posnel vse trenutke tragedije.<ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/24/newsid_4530000/4530071.stm |title=2001: Israel wedding party tragedy |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Policisti, reševalci in specialne enote so reševali goste iz ruševin. Sprva so delali le z rokami, niso smeli namreč uporabljati strojev, dokler niso bili prepričani o stabilnosti ostankov. Tretje nadstropje stavbe, ki se je zrušilo, je prebilo tudi drugo in prvo nadstropje, kar je poškodovalo tiste dele stavbe, ki so odgovorni za stabilnost.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/1350325.stm |title=In pictures: Jerusalem disaster |work=BBC News |date=25.5.2001 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Žrtve in poškodovanci == Reševalna dela so trajala šestnajst ur. Zasledili so 23 umrlih pod ruševanima. Število poškodovanih je bilo 380, med njimi je 130 ljudi potrebovalo intenzivno nego. Azaf in Keren sta se rešila: Azaf je sam rešil Keren, ki je utrpela hude poškodbe medenice, zato so jo večkrat operirali. V tragediji sta umrla tudi Azafov osemdeset let star dedek in tri let star bratranec.<ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-wedding-disaster/ |title=State to pay NIS 120m to victims of wedding disaster |work=The Times of Israel |date=29.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/state-to-pay-nis-120m-to-victims-of-jerusalem-hall-collapse/ |title=State to pay NIS 120m to victims of Jerusalem hall collapse |work=The Times of Israel |date=30.9.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> == Posledice == Policija je že od samega začetka izključila [[terorizem|teroristični napad]], ker so preživelci in druge priče potrdili, da so bile težave s stavbo že dolgo prej. Kljub temu takrat nihče ni bil zaskrbljen, saj je dvorana že gostila veliko prireditev kot tudi številne poroke. Začetne preiskave so ugotovile, da je zrušitve kriv način Pell-Kal. Poleg pomanjkljivosti načina Pell-Kal so bili krivi tudi graditelji stavbe, ker je bila stavba prvič načrtovana za dvonadstropno. V zadnji fazi gradnje so se odločili o spremenitvi načrtov, tako je bilo zgrajeno še tretje nadstropje čez kratko in napačno stran, kar je preveč povečalo obremenitev nosilca stavbe. Napako so poskusili popraviti z gradnjo ločilnih sten pod nadstropjem, da bi prerazporedili odvečno obremenitev. Nekaj ​​tednov pred poroko so lastniki odstranili ločilne stene, zato so se tla v tretjem nadstropju razrahljala. To so poskušali nadomestiti le z malto in drugimi dodatki, kar ni povečalo konstrukcijske nosilnosti stavbe, ampak je na šibkih točkah naredilo mrtve teže. Eli Ron je bil aretiran in obtožen leta 2002. Izraelski premier [[Ariel Šaron]] je ustanovil preiskovalni odbor, ki je dobil za nalogo poiskati druge stavbe v Izraelu, ki so bile zgrajene z načinom Pell-Kal. Oktobra 2004 so bili trije lastniki dvorane Versailles obsojeni zaradi uboja iz malomarnosti: Abraham Adit in Efraim Adivot sta bila obsojena na štiri leta zapora, Uri Nisimet pa na štiri mesece javnega dela.<ref>{{navedi novice|last=Lefkovits |first=Etgar |title=Versailles hall owners sentenced |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/israel/versailles-hall-owners-sentenced/article-3918 |date=6.11.2005 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Leta 2007 so bili poleg Elija Rona obsojeni še trije izraelski arhitekti, Šimon Kaufman, Daniel Schefer in Uri Pesah. Vsi so sodelovali pri načrtovanju in gradnji stavbe ter so odložili primerno popravilo stavbenih napak. Ron je bil obsojen na štiri leta, Kaufman in Scheffer na 22 mesecev, Pesah pa na šest mesecev zapora.<ref name="HAARETZ" /> == Spomin == Nekdanjo stavbo, kjer je bila dvorana Versailles, so podirali. V bližini je zdaj vrt spominov za žrtve zrušitve 2001. Azaf Dror in Keren Josef sta se izselila v [[Florida|Florido]] in danes živita v [[Miami]]ju.<ref>{{navedi novice|last=Fay Cashman |first=Greer |title=Still waiting for justice |work=The Jerusalem Post |url=https://www.jpost.com/in-jerusalem/still-waiting-for-justice-457748 |date=26.6.2016 |accessdate=22.10.2026 |language=en}}</ref> Pevka Sarit Hadad je bila zaradi nesreče izjemno pretresena, zato ni nikoli več zapela točke ''Zlato srce''.<ref>{{navedi novice|last= |first= |title=עקב אסון ורסאי: שרית חדד החליטה - לא עוד ”לב זהב” |url=https://www.walla.co.il/news/israel/66648 |date= |accessdate=22.10.2026 |language=he |work=Walla}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jeruzalem]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2001]] 97f57qke0nirzi45qn8v5dad4ssxo1m Zrušitev poročne dvorane Versailles 0 610164 6768519 2026-10-22T12:10:09Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu]] 6768519 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zrušitev poročne dvorane v Talpiotu]] kd0ykhh0kyk16lflqdafc8oo7mle7sd Darka Zvonar 0 610167 6768558 2026-10-22T13:55:34Z Romanm 13 preusmeritev na [[Darka Zvonar Predan]] 6768558 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Darka Zvonar Predan]] fm5946blsjc4zyw943yj0n9xikpx9ur La Fortuna, Kostarika 0 610168 6768568 2026-10-22T14:10:29Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6768568 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = La Fortuna | type = okrožje | pushpin_map = Kostarika | pushpin_caption = Lokacija okrožja La Fortuna v Kostariki | coordinates = {{coord|10.4482962|-84.6421456|display=inline,title}} | image = Costa rica arenal fortuna 2001 12.jpg | caption = Vulkan Arenal, kot je viden iz središča mesta La Fortuna | established_title = Ustanovitev | established_date = 5. februar 1952 | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CRI}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Alajuela | subdivision_type2 = Kanton | subdivision_name2 = San Carlos | area_total_km2 = 229,7 | elevation_m = 253 | population_total = 15.383 | population_as_of = 2011 | population_density_km2 = auto | time_zone1 = [[UTC−06:00]] | postal_code_type = Postal code | postal_code = 21007 }} '''La Fortuna''' je okrožje kantona San Carlos v provinci Alajuela v [[Kostarika|Kostariki]].<ref name="divadm">{{cite web |lang=es |title=Declara oficial para efectos administrativos, la aprobación de la División Territorial Administrativa de la República N°41548-MGP |url=http://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=88416&nValor3=115607&param2=1&strTipM=TC&lResultado=1&strSim=simp |website=Sistema Costarricense de Información Jurídica |access-date=26 September 2020 |date=19 March 2019}}</ref><ref name="dta2017">{{cite book |lang=es |title=División Territorial Administrativa de la República de Costa Rica|date=8 March 2017|publisher=Editorial Digital de la Imprenta Nacional|isbn=978-9977-58-477-5|url=https://www.imprentanacional.go.cr/editorialdigital/libros/historiaygeografia/division_17.pdf}}</ref> == Toponimija == ''La Fortuna'' v španščini pomeni 'sreča' (ali 'bogastvo'); ime je povsem ustrezno, saj kraj ponuja obilico turističnih znamenitosti in se ponaša z izjemno rodovitno zemljo. Čeprav pogosto kroži mit, da je kraj dobil ime, ker ga niso prizadeli izbruhi vulkana Arenal, je resnica drugačna: ime je dobil že pred zadnjim ciklom izbruhov in sicer prav zaradi rodovitne zemlje na kateri leži. == Zgodovina == Kraj La Fortuna je bil ustanovljen 5. februarja 1952 z izvršnim odlokom št. 15 (Decreto Ejecutivo 15).<ref name="dta2017" /> Prvotno imenovan ''El Burío'', je kraj sredi 1930-ih ustanovila skupina naseljencev, ki so prišli iz Ciudad Quesade, kantona Grecia, province Alajuela in drugih delov regije. Leta 1968 je zahodno od kraja izbruhnil vulkan [[Arenal]], kar je povzročilo obsežno škodo in terjalo človeška življenja – umrlo je 82 ljudi. Izbruh sicer ni dosegel samega naselja La Fortuna. Kljub temu je ta katastrofa spremenila geografsko podobo celotne regije in jo spremenila v eno najbolj obiskanih turističnih destinacij v Kostariki. Kraj in okoliško območje je ustanovila manjša skupina ljudi, ki so jo sestavljali Elias Kooper, Alberto Quesada, Jose Garro, Rufino in Isolina Quesada, Juana Vargas, Ricardo Quiros, Juan Ledesma, Red Porfirio ter Julio Murillo.<ref>{{cite web|title=Fortuna Welcome|url=http://www.fortunawelcome.com/la-fortuna-san-carlos/|website=Fortunawelcome.com|publisher=Fortuna Welcome|access-date=8 December 2015}}</ref> Ta skupina in še nekateri drugi posamezniki so se posvetili obdelovanju zemlje in imajo največje zasluge za razvoj tega območja. == Geografija == La Fortuna obsega površino 229,7 km²<ref name="inecarea">{{cite web |lang=es |title=Área en kilómetros cuadrados, según provincia, cantón y distrito administrativo |url=https://www.inec.cr/anuario-estadistico/anuario-estadistico-geografia |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020 |archive-date=24 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201024225203/https://www.inec.cr/anuario-estadistico/anuario-estadistico-geografia |url-status=dead }}</ref> in leži na nadmorski višini 253 metrov. === Vulkan Arenal === {{glavni|Arenal}} Znanstveniki vulkan Arenal pogosto uvrščajo med 10 ali 20 najbolj aktivnih vulkanov na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.ssec.wisc.edu/data/volcano.html |title=Volcano Watch Satellite Images - SSEC |publisher=Ssec.wisc.edu |access-date=2015-05-19}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.volcanolive.com/active2.html |title=World's Most Active Volcanoes - John Seach |publisher=Volcanolive.com |access-date=2015-05-19}}</ref><ref>{{cite web|url=http://geology.com/volcanoes/arenal |title=Arenal Volcano, Costa Rica, Volcán Arenal, Map, Eruptions |publisher=Geology.com |access-date=2015-05-19}}</ref> La Fortuna je od 1670 metrov visokega vrha vulkana Arenal oddaljena manj kot 10 kilometrov, od vhoda v [[Narodni park vulkana Arenal]] – ki leži zahodno od vrha, medtem ko je La Fortuna vzhodno od njega – pa manj kot 20 kilometrov. === Cerro Chato === Cerro Chato, znan tudi kot vulkan Chato, je mirujoči vulkan, ki je prvič izbruhnil pred 38.000 leti, zadnjič pa pred 3500 leti. Eden od njegovih izbruhov je ustvaril pogoje za nastanek bližnjega slapa La Fortuna. Cerro Chato ima dva vrhova, Chatito (mali Chato) in Espina (trn), ter 500 metrov širok krater, napolnjen z zeleno vodo. Z nadmorsko višino 1140 metrov je Cerro Chato precej nižji od sosednjega vulkana Arenal, zaradi česar je vzpon nanj mogoč. Vendar pa je pot zaradi varstva okolja zaprta, vstop nanjo pa se obravnava kot nedovoljen vstop na zasebno ali zavarovano območje.<ref>{{cite web |title=Authorities carry out operation in the Cerro Chato Volcano Sector of the Arenal Volcano National Park | url=https://www.sinac.go.cr/ES/noticias/ComPrensa/Comunicado%20de%20prensa%20AUTORIDADES%20REALIZAN%20OPERATIVO%20EN%20EL%20SECTOR%20DEL%20VOLC%C3%81N%20CERRO%20CHATO%20DEL%20PARQUE%20NACIONAL%20VOLC%C3%81N%20ARENAL.pdf |website=Press release |publisher=Costa Rica National Conservation Areas System (SINAC) |access-date=15 April 2024}}</ref> Ker gre za zahteven pohod, ki vključuje tudi dele, kjer je treba plezati, je primeren le za pohodnike v dobri fizični pripravljenosti. Pohod traja povprečno 5 ur, v deževnem vremenu pa je pot lahko zelo blatna. Zaradi določenih mineralov v vodi nekateri odsvetujejo kopanje, vendar se večina domačinov s tem ne strinja in se kljub temu kopa v njej.<ref>{{cite web|title=Cerro Chato|url=http://www.arenal.net/tour/cerro-chato-hike/|website=Arenal Net|publisher=Arenal.net|access-date=8 December 2015|ref=4|archive-date=12 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171212181752/http://www.arenal.net/tour/cerro-chato-hike/|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === Ker je La Fortuna – tako kot celotna Kostarika – v tropih, podnebje ne kaže tako izrazitih razlik, kot je to značilno za območja v zmernih pasovih. V La Fortuni ni štirih letnih časov v klasičnem smislu, kar pomeni, da je skozi vse leto na voljo približno 12 ur dnevne svetlobe. Največje temperaturne spremembe so posledica izmenjave deževne in sušne dobe. V sušnem obdobju je območje bolj izpostavljeno neposredni in močni sončni svetlobi, zaradi česar je povprečna temperatura višja in presega 25 °C. V deževnem obdobju pa je običajno višja vlažnost zraka, zaradi česar je lahko občutek vročine intenzivnejši. Letna povprečna temperatura v La Fortuni se giblje med 20 °C in 26 °C.<ref>{{cite web|url=http://www.destinotropical.com/whentogo/ |title=When to go |publisher=Destinotropical.com |date=2008 |access-date=8 December 2015}}</ref> == Demografija == Ob popisu prebivalstva leta 2011 je La Fortuna štela 15.383 prebivalcev.<ref name="censo2011">{{cite web |lang=es |title=Censo. 2011. Población total por zona y sexo, según provincia, cantón y distrito |url=https://www.inec.cr/censos/censos-2011 |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020}}</ref> Obsega 9 manjših skupnosti s skupno 15.383 prebivalci, zaradi česar je to četrto najbolj naseljeno okrožje v kantonu – takoj za okrožji Quesada, Aguas Zarcas in Pital.<ref>{{cite web|url=http://www.fortunawelcome.com/la-fortuna-san-carlos/ |title=La Fortuna de San Carlos, Costa Rica |publisher=fortunawelcome.com |access-date=2017-02-28}}</ref> == Turizem == Poleg vulkanov La Fortuna ponuja številne turistične znamenitosti, kot so 70 metrov visok slap La Catarata de la Fortuna, letovišča z naravnimi vročimi vrelci, primernimi za kopanje, ter druge storitve sprostitvenih centrov. Na voljo so tudi dnevni izleti, ki vključujejo jahanje konj, rafting na divjih vodah, sprehode po visečih mostovih, vožnjo z gondolo, spuste po jeklenicah (zip-line), gorsko kolesarjenje, kajakaštvo, veslanje stoje na deski (SUP), najem štirikolesnikov ali terenskih motociklov, obisk »farem metuljev«, oglede jame Venado,<ref>{{cite web |title=Venado cavern |url=https://www.cavernasdelvenadocr.com/index.html |website=Cavernas del Venado |access-date=27 July 2018}}</ref> [[Skok z elastiko|skoke z elastiko]] ({{langx|en|Bungee jumping}}), obisk lagune Cedeno, kopališča El Salto in [[soteskanje]] (kanjoning).<ref>{{cite web|url=http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/northwestern-costa-rica/la-fortuna-and-around/things-to-do |title=Things to do in La Fortuna, Costa Rica |publisher=Lonelyplanet.com |date=1968-07-29 |access-date=2015-05-19}}</ref> === Promet === V mestu so na voljo taksiji, ki jih lahko po potrebi pokličete, vendar večina turističnih agencij zagotavlja lasten prevoz. Poleg tega so na voljo ponudniki najema avtomobilov, pa tudi štirikolesnikov in terenskih motociklov za tiste, ki se želijo podati na vožnjo po brezpotjih. La Fortuno oskrbuje letališče Arenal, ki leži 7 kilometrov vzhodno od mesta. === Vroči vrelci === [[Image:Baldi Hot Springs, Fortuna, San Carlos, Costa Rica.jpg|thumb|Letovišče Baldi Hot Springs, La Fortuna, Kostarika]] Na območju La Fortune je več naravnih vročih vrelcev s temperaturo vode med 30 in 50 °C, ki iz globin vulkana pritekajo na površje skozi podzemne tokove v zemeljski skorji. Vulkan Arenal naravno segreva vodo v številnih izvirih, kot so tisti ob reki Tabacon, v Ecotermalesu ter v vrelcih, ki pripadajo hotelom – na primer Titokú (pri hotelu Kioro), Arenal Paraiso, Royal Corin, bazeni Los Lagos in Baldi Hot Springs. Obstajajo tudi drugi viri tople vode, ki trenutno še niso turistično izkoriščeni ali pa se šele začenjajo razvijati v tej smeri. == Zdravstvena oskrba in lokalne storitve == V La Fortuni deluje zdravstvena ambulanta, vendar bodo v primeru resnih poškodb morda potrebni medicinska evakuacija in prevoz v drugo ustanovo. V kraju so na voljo tudi veterinarska ambulanta, zobozdravstvena ordinacija, policijska postaja, bencinski servis, tri banke, tri trgovine z živili, restavracije (poleg tistih v letoviščih), pošta, trgovine z rabljenim blagom, trgovine z oblačili in trgovina s tehničnim blagom oziroma gradbenim materialom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|La Fortuna, Costa Rica}} * [https://www.arenal.net/ Arenal.net] [[Kategorija:Mesta v Kostariki]] 4t4d0fdbnv2443q9xohpjib6vy6nb83 Orosi, Cartago 0 610169 6768569 2026-10-22T14:56:02Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6768569 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Orosi | type = okrožje | pushpin_map = Kostarika | pushpin_caption = Lokacija okrožja Orosi v Kostariki | coordinates = {{coord|9.6874392|-83.7609867|display=inline,title}} | image_map = | image = DirkvdM orosi.jpg | caption = Orosi, gledano z juga | established_title = | established_date = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CRI}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Cartago | subdivision_type2 = Kanton | subdivision_name2 = Paraíso | area_total_km2 = 376,41 | elevation_m = 1051 | population_total = 9084 | population_as_of = 2011 | population_density_km2 = auto | time_zone1 = [[UTC−06:00]] | postal_code_type = Postal code | postal_code = 30203 }} '''Orosi''' je okrožje kantona Paraíso v provinci Cartago v [[Kostarika|Kostariki]].<ref name="divadm">{{cite web |language=es |title=Declara oficial para efectos administrativos, la aprobación de la División Territorial Administrativa de la República N°41548-MGP |url=http://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=88416&nValor3=115607&param2=1&strTipM=TC&lResultado=1&strSim=simp |website=Sistema Costarricense de Información Jurídica |access-date=26 September 2020 |date=19 March 2019}}</ref><ref name="dta2017">{{cite book |language=es |title=División Territorial Administrativa de la República de Costa Rica|date=8 March 2017|publisher=Editorial Digital de la Imprenta Nacional|isbn=978-9977-58-477-5|url=https://www.imprentanacional.go.cr/editorialdigital/libros/historiaygeografia/division_17.pdf}}</ref> == Toponimija == V Kostariki ima ta beseda dva različna pomena. Oblika s poudarkom na predzadnjem zlogu, ''Orosi'', se nanaša na kraj v provinci Cartago, medtem ko oblika s poudarkom na zadnjem zlogu, ''Orosí'' – beseda iz jezika ljudstva Chorotega – označuje domorodnega vladarja iz regije Guanacaste, ki je živel v 16. stoletju. == Zgodovina == Orosi je ena najstarejših skupnosti v Kostariki. Španski osvajalci so vas Orosi, skupaj z Ujarrásom, izbrali za ustanovitev svoje prve naselbine v Kostariki in sicer zaradi obilice vode in rodovitne zemlje.<ref>{{Cite web|url=https://www.tourismincostarica.org/orosi-valley|title=Orosi Valley, Costa Rica|website=www.tourismincostarica.org|access-date=2019-06-30}}</ref> Pred prihodom Špancev v 16. stoletju so dolino Orosi naseljevala domorodna ljudstva Huetare, Cabecar in Viceita.<ref>{{Cite web |title=Orosi Valley History |url=http://www.costaricaplus.com/orosi-valley/orosi-valley-history.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210651/http://www.costaricaplus.com/orosi-valley/orosi-valley-history.html |archive-date=23 September 2015 |website=Orosi Valley}}</ref> V času prihoda Špancev v 16. stoletju je dolini vladal huetarski vladar Xarcopa. Območje Orosija sta leta 1561 raziskala Diego de Velázquez y Quiñonez in Vera Bustamante, poročnika Juana de Cavallóna y Arbolede – prvega [[konkvistador]]ja Kostarike. Leta 1570 je bila ustanovljena župnija Ujarrás, kar je pomenilo začetek frančiškanskega pokristjanjevanja tega območja. To je privedlo do intenzivnejšega gojenja kakava in tobaka, kar je spodbudilo nadaljnjo špansko kolonizacijo. V letih 1614, 1690 in 1694 so različne epidemije močno zdesetkale prebivalstvo in praktično iztrebile domorodne prebivalce doline reke Reventazón. Zaradi tega je območje v 17. stoletju postalo povsem nenaseljeno; v naslednjem stoletju pa so ga znova naselili frančiškanski misijonarji, ki so tja pripeljali pripadnike domorodnega ljudstva Cabécar, izgnane iz gorovja Talamanca. Leta 1743 je bil v Orosiju zgrajen frančiškanski samostan, leta 1753 pa še župnijska cerkev. Cerkev – zgrajena iz surove opeke (adobe) in trstike – je bila dokončana leta 1766 in stoji še danes. Samostanski kompleks in njegova cerkev iz kolonialnega obdobja sta danes razglašena za del nacionalne dediščine Kostarike. == Geografija == Orosi obsega površino 376,41 km²<ref name="inecarea">{{cite web |language=es |title=Área en kilómetros cuadrados, según provincia, cantón y distrito administrativo |url=https://www.inec.cr/anuario-estadistico/anuario-estadistico-geografia |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020 |archive-date=16 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200916045223/https://www.inec.cr/anuario-estadistico/anuario-estadistico-geografia |url-status=dead }}</ref> in leži na nadmorski višini 1051 m. Kraj je približno 35 km južno od glavnega mesta [[San José]]. Orosi leži ob reki Reventazón v dolini Orosi – globoki dolini z vlažnim podnebjem, ki jo obdajajo griči in bujno rastlinje. Glavna gospodarska dejavnost na tem območju je pridelava kave. == Demografija == Po popisu leta 2011 je imel Orosi 9084 prebivalcev.<ref name="censo2011">{{cite web |language=es |title=Censo. 2011. Población total por zona y sexo, según provincia, cantón y distrito |url=https://www.inec.cr/censos/censos-2011 |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020}}</ref> == Turizem == Regija Orosi s svojimi deževnimi gozdovi, vulkani, griči in dolinami, prekritimi z neskončnimi nasadi [[kavovec|kavovcev]] in [[sladkorni trs|sladkornega trsa]], ponuja eno najbogatejših pokrajin v Kostariki. Regija je bogata tudi z zgodovino in hrani številne spomenike preteklosti, vključno s kolonialno prestolnico, ustanovljeno leta 1563, ter arheološkimi najdišči, ki segajo v leto 1000 pr. n. št. Čeprav je bilo to območje eno prvih naseljenih v državi, je bilo med zadnjimi, ki so se razvila v turistično destinacijo. Nekaj ​​kilometrov stran, na južnem koncu doline, se cesta konča in začne se [[narodni park Tapantí]]. Park obsega približno 600 km² in predstavlja najbolj severni del obsežnega kompleksa naravnih parkov, ki se razteza vse do [[Panama|Paname]] (največji med njimi je mednarodni [[narodni park La Amistad]]). Zaradi tega je območje bogato z divjimi živalmi. Dostop je sicer otežen in večinoma omejen, z izjemo nekaj kilometrov nezahtevnih poti. Zaradi obilice ptic je območje priljubljeno za ornitološke raziskave. Eden od razlogov za bujno rastlinje so obilne padavine, ki v gorah dosežejo tudi do 7000 mm. Območje je tudi vir pitne vode, ki oskrbuje velik del širšega mestnega območja. Severovzhodno leži jezero Cachí. == Kultura == *V okrožju stoji cerkev v Orosiju imenovana Iglesia de San Jose de Orosi, ki izvira iz obdobja španske vladavine; zgrajena je bila leta 1743 in je posvečena svojemu zavetniku, svetemu Jožefu (San José). Ta kolonialna cerkev – ena najstarejših v državi, ki je še vedno v uporabi – je bila 13. aprila 1920 razglašena za del nacionalne dediščine, leta 1985 pa za nacionalni spomenik. *Muzej sakralne umetnosti v San José de Orosiju. == Galerija == <gallery> File:DirkvdM orosi valley bird.jpg|Coffee plantation just south of Orosi File:Iglesia de San Jose de Orosi - Costa Rica - panoramio (4).jpg|Iglesia de San Jose de Orosi File:Campanario Iglesia Colonial de Orosi, Cartago, Costa Rica - panoramio.jpg|Church tower File:Altar mayor. Orosi. Cartago. Costa Rica.JPG|Church altar File:DirkvdM orosi red grass.jpg|In the hills near Orosi File:DirkvdM orosi chalet.jpg Slika:Objetos precolombinos hallados en el Valle de Orosi, Costa Rica.JPG|Predkolumbovski predmeti, najdeni v dolini Orosi </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Orosi, Costa Rica}} {{Wikivoyage|Cartago (Costa Rica)}} * [http://www.costaricaplus.com/orosi-valley/ Info about the Orosi Valley] [[Kategorija:Mesta v Kostariki]] s9k3ggdciui6mdn72odgs1lidr9mve8 6768847 6768569 2026-10-23T11:30:06Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6768847 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Orosi | type = okrožje | pushpin_map = Kostarika | pushpin_caption = Lokacija okrožja Orosi v Kostariki | coordinates = {{coord|9.6874392|-83.7609867|display=inline,title}} | image_map = | image = DirkvdM orosi.jpg | caption = Orosi, gledano z juga | established_title = | established_date = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CRI}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Cartago | subdivision_type2 = Kanton | subdivision_name2 = Paraíso | area_total_km2 = 376,41 | elevation_m = 1051 | population_total = 9084 | population_as_of = 2011 | population_density_km2 = auto | time_zone1 = [[UTC−06:00]] | postal_code_type = Postal code | postal_code = 30203 }} '''Orosi''' je okrožje kantona Paraíso v provinci Cartago v [[Kostarika|Kostariki]].<ref name="divadm">{{cite web |language=es |title=Declara oficial para efectos administrativos, la aprobación de la División Territorial Administrativa de la República N°41548-MGP |url=http://www.pgrweb.go.cr/scij/Busqueda/Normativa/Normas/nrm_texto_completo.aspx?param1=NRTC&nValor1=1&nValor2=88416&nValor3=115607&param2=1&strTipM=TC&lResultado=1&strSim=simp |website=Sistema Costarricense de Información Jurídica |access-date=26 September 2020 |date=19 March 2019}}</ref><ref name="dta2017">{{cite book |language=es |title=División Territorial Administrativa de la República de Costa Rica|date=8 March 2017|publisher=Editorial Digital de la Imprenta Nacional|isbn=978-9977-58-477-5|url=https://www.imprentanacional.go.cr/editorialdigital/libros/historiaygeografia/division_17.pdf}}</ref> == Toponimija == V Kostariki ima ta beseda dva različna pomena. Oblika s poudarkom na predzadnjem zlogu, ''Orosi'', se nanaša na kraj v provinci Cartago, medtem ko oblika s poudarkom na zadnjem zlogu, ''Orosí'' – beseda iz jezika ljudstva Chorotega – označuje domorodnega vladarja iz regije Guanacaste, ki je živel v 16. stoletju. == Zgodovina == Orosi je ena najstarejših skupnosti v Kostariki. Španski osvajalci so vas Orosi, skupaj z Ujarrásom, izbrali za ustanovitev svoje prve naselbine v Kostariki in sicer zaradi obilice vode in rodovitne zemlje.<ref>{{Cite web|url=https://www.tourismincostarica.org/orosi-valley|title=Orosi Valley, Costa Rica|website=www.tourismincostarica.org|access-date=2019-06-30}}</ref> Pred prihodom Špancev v 16. stoletju so dolino Orosi naseljevala domorodna ljudstva Huetare, Cabecar in Viceita.<ref>{{Cite web |title=Orosi Valley History |url=http://www.costaricaplus.com/orosi-valley/orosi-valley-history.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210651/http://www.costaricaplus.com/orosi-valley/orosi-valley-history.html |archive-date=23 September 2015 |website=Orosi Valley}}</ref> V času prihoda Špancev v 16. stoletju je dolini vladal huetarski vladar Xarcopa. Območje Orosija sta leta 1561 raziskala Diego de Velázquez y Quiñonez in Vera Bustamante, poročnika Juana de Cavallóna y Arbolede – prvega [[konkvistador]]ja Kostarike. Leta 1570 je bila ustanovljena župnija Ujarrás, kar je pomenilo začetek frančiškanskega pokristjanjevanja tega območja. To je privedlo do intenzivnejšega gojenja kakava in tobaka, kar je spodbudilo nadaljnjo špansko kolonizacijo. V letih 1614, 1690 in 1694 so različne epidemije močno zdesetkale prebivalstvo in praktično iztrebile domorodne prebivalce doline reke Reventazón. Zaradi tega je območje v 17. stoletju postalo povsem nenaseljeno; v naslednjem stoletju pa so ga znova naselili frančiškanski misijonarji, ki so tja pripeljali pripadnike domorodnega ljudstva Cabécar, izgnane iz [[Cordillera de Talamanca|gorovja Talamanca]]. Leta 1743 je bil v Orosiju zgrajen frančiškanski samostan, leta 1753 pa še župnijska cerkev. Cerkev – zgrajena iz surove opeke (adobe) in trstike – je bila dokončana leta 1766 in stoji še danes. Samostanski kompleks in njegova cerkev iz kolonialnega obdobja sta danes razglašena za del nacionalne dediščine Kostarike. == Geografija == Orosi obsega površino 376,41 km²<ref name="inecarea">{{cite web |language=es |title=Área en kilómetros cuadrados, según provincia, cantón y distrito administrativo |url=https://www.inec.cr/anuario-estadistico/anuario-estadistico-geografia |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020 |archive-date=16 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200916045223/https://www.inec.cr/anuario-estadistico/anuario-estadistico-geografia |url-status=dead }}</ref> in leži na nadmorski višini 1051 m. Kraj je približno 35 km južno od glavnega mesta [[San José]]. Orosi leži ob reki Reventazón v dolini Orosi – globoki dolini z vlažnim podnebjem, ki jo obdajajo griči in bujno rastlinje. Glavna gospodarska dejavnost na tem območju je pridelava kave. == Demografija == Po popisu leta 2011 je imel Orosi 9084 prebivalcev.<ref name="censo2011">{{cite web |language=es |title=Censo. 2011. Población total por zona y sexo, según provincia, cantón y distrito |url=https://www.inec.cr/censos/censos-2011 |website=Instituto Nacional de Estadística y Censos |access-date=26 September 2020}}</ref> == Turizem == Regija Orosi s svojimi deževnimi gozdovi, vulkani, griči in dolinami, prekritimi z neskončnimi nasadi [[kavovec|kavovcev]] in [[sladkorni trs|sladkornega trsa]], ponuja eno najbogatejših pokrajin v Kostariki. Regija je bogata tudi z zgodovino in hrani številne spomenike preteklosti, vključno s kolonialno prestolnico, ustanovljeno leta 1563, ter arheološkimi najdišči, ki segajo v leto 1000 pr. n. št. Čeprav je bilo to območje eno prvih naseljenih v državi, je bilo med zadnjimi, ki so se razvila v turistično destinacijo. Nekaj ​​kilometrov stran, na južnem koncu doline, se cesta konča in začne se [[narodni park Tapantí]]. Park obsega približno 600 km² in predstavlja najbolj severni del obsežnega kompleksa naravnih parkov, ki se razteza vse do [[Panama|Paname]] (največji med njimi je mednarodni [[narodni park La Amistad]]). Zaradi tega je območje bogato z divjimi živalmi. Dostop je sicer otežen in večinoma omejen, z izjemo nekaj kilometrov nezahtevnih poti. Zaradi obilice ptic je območje priljubljeno za ornitološke raziskave. Eden od razlogov za bujno rastlinje so obilne padavine, ki v gorah dosežejo tudi do 7000 mm. Območje je tudi vir pitne vode, ki oskrbuje velik del širšega mestnega območja. Severovzhodno leži jezero Cachí. == Kultura == *V okrožju stoji cerkev v Orosiju imenovana Iglesia de San Jose de Orosi, ki izvira iz obdobja španske vladavine; zgrajena je bila leta 1743 in je posvečena svojemu zavetniku, svetemu Jožefu (San José). Ta kolonialna cerkev – ena najstarejših v državi, ki je še vedno v uporabi – je bila 13. aprila 1920 razglašena za del nacionalne dediščine, leta 1985 pa za nacionalni spomenik. *Muzej sakralne umetnosti v San José de Orosiju. == Galerija == <gallery> File:DirkvdM orosi valley bird.jpg|Coffee plantation just south of Orosi File:Iglesia de San Jose de Orosi - Costa Rica - panoramio (4).jpg|Iglesia de San Jose de Orosi File:Campanario Iglesia Colonial de Orosi, Cartago, Costa Rica - panoramio.jpg|Church tower File:Altar mayor. Orosi. Cartago. Costa Rica.JPG|Church altar File:DirkvdM orosi red grass.jpg|In the hills near Orosi File:DirkvdM orosi chalet.jpg Slika:Objetos precolombinos hallados en el Valle de Orosi, Costa Rica.JPG|Predkolumbovski predmeti, najdeni v dolini Orosi </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Orosi, Costa Rica}} {{Wikivoyage|Cartago (Costa Rica)}} * [http://www.costaricaplus.com/orosi-valley/ Info about the Orosi Valley] [[Kategorija:Mesta v Kostariki]] lpqehamw3n81nryz0ejilyp9bawdami Turrialba 0 610170 6768575 2026-10-22T15:30:18Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6768575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Vulkan Turrialba | photo = Turrialba volcano eruption 2014. Costa Rica (3).jpg | photo_caption = Vulkan Turrialba med izbruhom, oktober 2014 | elevation = 3340 m | location = Cartago (provinca), [[Kostarika]] | map = Kostarika | coordinates = {{coord|10|1|5|N|83|45|50|W|type:mountain_region:CR_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | range = [[Cordillera Central, Kostarika|Cordillera Central]] | type = [[Stratovulkan]] | age = 1,5 milijona let | volcanic_arc = [[Srednjeameriški vulkanski lok]] | last_eruption = 2022<ref name="GVP">[http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=345070 Turrialba] at Smithsonian Institution's ''Global Volcanism Program'' website</ref> | easiest_route = pohod }} '''Vulkan Turrialba''' je aktiven [[stratovulkan]] v osrednji [[Kostarika|Kostariki]], ki je bil dejaven v zadnjih letih; izbruhi so se pojavili leta 2016<ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2016/09/19/turrialba-volcano-explosion|title=UPDATE: Eruption of Turrialba Volcano closes airport, launches ash, rocks 4 km high|date=19 September 2016}}</ref> ter januarja, marca in aprila 2017.<ref>{{cite web| url=http://www.ticotimes.net/2017/03/29/turrialba-volcano-ash|title=Ashes from Turrialba Volcano's explosions reach San José, Heredia|date=30 March 2017}}</ref><ref>{{cite web| url=http://www.ticotimes.net/2017/01/05/turrialba-update|title=UPDATE: Green alert declared as Turrialba Volcano ashfall intensifies|date=5 January 2017}}</ref><ref>{{cite web| url=http://www.ticotimes.net/2017/01/30/turrialba-volcano-costa-rica-3|title=Costa Rica's Turrialba Volcano resumes vapor, ash explosions|date=31 January 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.co.cr/turrialba-volcano-near-cartago-costa-rica-back-action-calm-spell/58805/|title=Turrialba Volcano Near Cartago, Costa Rica Back in Action After Calm Spell - Costa Rica Star News|date=3 April 2017}}</ref> V preteklosti so se obiskovalci lahko spustili v glavni krater, vendar je povečana vulkanska dejavnost med letoma 2014 in 2017, ki je povzročila nastanek velikih oblakov vulkanskega pepela, privedla do zaprtja okoliškega [[narodni park Turrialba|narodnega parka Turrialba]]. Ker so izbruhi pojenjali, so park in dostop do vulkana 4. decembra 2020 znova odprli.<ref>{{cite news|last1=Zúñiga|first1=Alejandro|title=Costa Rica announces reopening of Turrialba Volcano National Park|url=https://ticotimes.net/2020/11/19/costa-rica-announces-reopening-of-turrialba-volcano-national-park|access-date=19 November 2020|work=The Tico Times|date=19 November 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://ticotimes.net/2020/12/05/after-eight-years-turrialba-volcano-national-park-reopens-to-the-public|title = After eight years, Turrialba Volcano National Park reopens to the public -|date = 5 December 2020}}</ref> Ta stratovulkan je visok 3340 m in je od mesta Turrialba, ki leži na atlantskem pobočju, oddaljen približno 45 minut vožnje. Na vrhu so trije [[krater]]ji, od katerih ima največji premer 50 m.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Turrialba Volcano's Craters|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/national-park/turrialba-volcano}}</ref> Turrialba leži v bližini vulkana [[Irazú]]; oba sodita med največje vulkane v Kostariki. V zadnjih 3500 letih je Turrialba doživel vsaj pet velikih eksplozivnih izbruhov. Vulkan spremlja projekt Deep Earth Carbon Degassing Project.<ref>{{cite web|title=DECADE Installations at Turrialba and Poás|url=https://deepcarbon.net/feature/decade-installations-turrialba-and-poás#.V-ltH2MomXh|website=Deep Carbon Observatory|access-date=26 September 2016}}</ref> Ob jasnih dneh je z vrha mogoče videti tako [[Tihi ocean]] kot [[Karibsko morje]]. Pod vrhom se razprostirata gorsko območje in gorski gozd, v katerem uspevajo praproti, bromelije, lišaji in mahovi. Večinoma gre za prvotni (pragozd) ali sekundarni gozd.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=Forest Types, Turrialba Volcano|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/national-park/turrialba-volcano}}</ref> Vulkan je dobil ime po kantonu Turrialba v kostariški provinci Cartago. O izvoru imena ''Turrialba'' ni enotnega mnenja; zgodovinarji zavračajo poskuse, da bi ime pripisali priimku Torrealba (iz španske pokrajine Aragon) ali latinski besedni zvezi ''Turris alba'' (beli stolp). Prevladuje mnenje, da ime ''Turrialba'' izvira iz jezika lokalnega domorodnega ljudstva (jezik Huetar), vendar o njegovem dejanskem izvoru ni soglasja. == Fizične značilnosti == Vulkan si deli isto podlago z vulkanom Irazú, zaradi česar ju imenujejo »dvojčka«. Masiv ima na severni strani strma pobočja, medtem ko na južni strani prevladujejo zmernejša pobočja. Turrialba leži na območju kotline Limón; njene geološke formacije – od spodaj navzgor – sestavljajo morske sedimentne kamnine (stare 4–5 milijonov let), [[konglomerat]]i in alkalni [[bazalt]]i iz [[pliocen]]a (stari 5 milijonov let), kisli [[andezit]]i (stari 2,15 milijona let) ter nazadnje sam vulkanski masiv Turrialba, ki se dviga 1900 metrov nad svojo podlago.[4] Masiv Turrialba sestavljajo sestavljeni stožci, ki ležijo jugozahodno od trenutnega glavnega stožca. Slednji je zgrajen iz lav in piroklastičnih tokov, razdeljenih v 14 geoloških enot. Zaradi globokih [[prelom (geologija)|prelomov]] v zemeljski skorji vulkan Turrialba leži severovzhodno od vulkana Irazú, zunaj glavne linije osrednjega vulkanskega gorovja. Vrh Turrialbe prečkajo prelomi. Zaradi enega ali več plazov, povezanih s kraterjem, je na severovzhodnem pobočju stožca nastal amfiteater oziroma [[kaldera]], ki jo omejujejo omenjeni prelomi. Na trenutnem vršnem območju so trije ločeni kraterji, razporejeni v smeri od severovzhoda proti jugozahodu: osrednji krater (s premerom 700 m), v katerem je majhna, z deževnico napolnjena kotanja s premerom 8 metrov; vzhodni krater (s premerom 800 m), po katerem je mogoče hoditi in v katerem je majhna kotanja z vodo, ki hitro izhlapi; ter zahodni krater (s premerom 600 m), ki je dejaven. Dostop do slednjega je za obiskovalce prepovedan, saj je pot do njega v zelo slabem stanju. Glavni krater vključuje do tri ločene odprtine, iz katerih uhajajo vulkanski plini in snovi. Poleg tega sta tu še dva druga kraterja – eden delno zasut, drugi pa ugreznjen – ter manjše odprtine znotraj samih kraterjev. Po začetku eruptivnega cikla v letih 2014–2016 je na vrhu vulkana Turrialba prišlo do več sprememb, predvsem zaradi kopičenja materiala. Ob zahodni steni se je oblikovala vrsta fumarol.<ref>Arguedas, Carlos (15 de noviembre de 2015). [https://www.nacion.com/sucesos/desastres/ascenso-de-magma-trastorna-el-volcan-turrialba/AYMXIXRDMRB6TEFMT5SQ4CNNKI/story/ «Ascenso de magma trastorna el volcán Turrialba»]. La Nación. Consultado el 25 de julio de 2016.</ref> Eruptivna dejavnost v ciklu 2014–2017 je vključevala postopno dvigovanje magme. Po začetku eruptivnega cikla 2014–2017 so kostariški vulkanologi s pomočjo drona ugotovili, da je glavni krater vulkana Turrialba globok 126 metrov.<ref>Soto, Michelle (7 de abril de 2017). «Dron revela que cráter activo del Turrialba posee una profundidad de 126 metros». La nación. Consultado el 9 de abril de 2017.</ref> 4. julija 2017 so poročali o nastanku lavnega jezera znotraj aktivnega glavnega kraterja.<ref>Jiménez, Eyllin (4 de julio de 2017). [https://www.nacion.com/sucesos/desastres/laguito-de-lava-aparece-en-el-volcan-turrialba/M3RQNDZHJBB5TG2MPUAIS4NHWM/story/ «'Laguito' de lava aparece en el volcán Turrialba»]. La nación. Consultado el 13 de julio de 2017.</ref> Petrografsko lavo tega vulkana sestavljajo daciti, piroksenski andeziti, bazaltni andeziti in bazalti.<ref>Alvarado Induni, Guillermo (2011). Los volcanes de Costa Rica. Editorial de la Universidad Estatal a Distancia. p. 335. ISBN 9968-31-679-2.</ref> == Dejavnost == *V 19. stoletju je vulkan večkrat izbruhnil in izbruhal [[vulkanski pepel|pepel]] (leta 1847, 1853, 1855, 1859 in 1866), pri čemer so nastali [[piroklastični tok]]ovi. Zadnji večji izbruh se je zgodil leta 1866.<ref>{{cite web |url=http://wvw.nacion.com/ln_ee/2010/enero/08/pais2218168.html|title=El Turrialba ha hecho erupción seis veces en últimos 3.500 años}}</ref> *Manjši znaki dejavnosti so se pojavili leta 1996. *Januarja 2001 je bila zabeležena povečana dejavnost vulkana, ki se je kazala v močnem delovanju [[fumarola|fumarol]] v osrednjih kraterjih. Od leta 2005 se vulkanska dejavnost stopnjuje. *31. marca 2007 je vulkan začel kazati znake dejavnosti z izbruhi pepela.<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/Actividad-sismica-aumenta-volcan-Turrialba_0_1269473155.html |title=Actividad sísmica aumenta en el volcán Turrialba|date=19 May 2012 }}</ref> *Območje narodnega parka, ki je sicer odprto za obiskovalce, je bilo med letoma 2009 in 2011 zaprto. [[File:Turrialba Volcano cone Sept 2005.jpg|thumb|right|Turrialba leta 2005]] *8. januarja 2010 je prišlo do [[Freatska erupcija|freatičnega izbruha]], ki je na jugozahodni strani blizu kraterja ustvaril novo odprtino, temperatura pa se je povišala z 200 na 600 °C. Dve vasi, La Central in El Retiro, sta bili evakuirani.<ref>{{cite web |url=http://wvw.nacion.com/ln_ee/2010/enero/08/pais2218187.html |title=Erupciones abren dos nuevos cráteres en volcán Turrialba}}</ref> *Januarja 2012 je po freatičnem izbruhu na zahodni strani kraterja nastala nova odprtina. *12. aprila 2012 je prišlo do manjšega izbruha.<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/Volcan-Turrialba-hizo-pequena-erupcion_0_1262273966.html |title=Volcán Turrialba hizo pequeña erupción|date=13 April 2012 }}</ref> *21. maja 2013 ob 08.52 je plinska eksplozija razširila več odprtin v bližini glavnega kraterja, ki so nastale v letih 2010 in 2012.<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/Erupcion-volcan-Turrialba-ensancho-boquetes_0_1343065767.html |title=Erupción de ceniza en volcán Turrialba ensanchó boquetes|date=22 May 2013 }}</ref> *Julija 2013 so raziskovalci ugotovili, da se je število potresnih sunkov na tem območju povečalo z približno dvajset na dan na do trideset na uro.<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/desastres/Volcan-Turrialba-paso-sismos-hora_0_1354664571.html |title=Volcán Turrialba pasó de 20 sismos por día a 30 por hora|date=19 July 2013 }}</ref> *17. oktobra 2014 se je število potresnih sunkov povečalo s približno 50–100 na dan na 200 na dan.<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/nacional/salud-publica/Ceniza-Turrialba-toca-millon-habitantes_0_1448455187.html |title=Ceniza del Turrialba alcanza a un millón de habitantes|date=31 October 2014 }}</ref> *29. oktobra 2014 se je okoli 10.10 začelo tresenje tal, ki je trajalo neprekinjeno, dokler ni okoli 23.10 na zahodni odprtini, ki je nastala januarja 2012, prišlo do freatičnega izbruha. Ta izbruh je raznesel veliko količino vulkanskega materiala na območja, oddaljena do 40 km. Številni prebivalci so poročali o pepelu, ki je padal na njihova zemljišča, ter o močnem vonju po žveplu; to se je dogajalo v kantonih Vázquez de Coronado, Goicoechea, Moravia, Desamparados, Aserrí, Escazú, Santa Ana, Montes de Oca, Tibás, Alajuelita, Puriscal in [[San José]] (v provinci San José), v kantonu La Unión (v provinci Cartago) ter v kantonih Santo Domingo in Heredia (v provinci Heredia).<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/sucesos/desastres/Vecinos-actividad-Volcan-Turrialba-lanzamientos_0_1448255240.html |title=Volcán Turrialba hace erupción y provoca intensa caída de ceniza en los alrededores |date=30 October 2014 |language=es |trans-title=Turrialba Volcano erupts and a lot of ash fell in the surrounding areas}}</ref> === Marec 2015 === *12. marca 2015 sta izbruha, ki sta se zgodila okoli 11.00 in 14.12, raznesla pepel po celotni Centralni dolini; dogodek velja za najpomembnejšo vulkansko aktivnost po letu 1996.<ref>{{cite web | url=http://www.nacion.com/sucesos/desastres/Volcan-Turrialba-registra-erupcion-importante_0_1474852625.html |title=Volcán Turrialba registra la erupción más importante desde 1996 |date=12 March 2015 |language=es |trans-title=Most important eruption since 1996 registered at Turrialba Volcano.}}</ref> Mednarodni letališči Juan Santamaría in Tobías Bolaños sta bili zaprti, saj je bila vidljivost manjša od 100 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.nacion.com/nacional/transportes/Cierran-Aeropuerto-Juan-Santamaria-ceniza_0_1474852642.html |title=Cierran Aeropuerto Juan Santamaría debido a caída de ceniza |date=12 March 2015 |language=es |trans-title=Juan Santamaria airport closed due to falling ashes.}}</ref> *13. marca 2015 je ob 21.07 prišlo do izbruha. === Maj 2015 === *4. maja 2015 je ob 15.24 prišlo do izbruha.<ref>{{cite web | url=http://www.ticotimes.net/2015/05/04/costa-ricas-turrialba-volcano-erupts-ash-expected-in-san-jose | title=Costa Rica's Turrialba Volcano erupts, forcing capital airport to temporarily close | date=4 May 2015 }}</ref> [[Image:Turrialba Volcano Sept 2005.jpg|thumb|530px|left|Trije kraterji vulkana: najstarejši je na desni, najnovejši in najbolj aktiven pa na levi]] [[Image:Unrest at Turrialba Volcano, Costa Rica.jpg|thumb|Na tem satelitskem posnetku v naravnih barvah Turrialba oddaja prosojen oblak vulkanskih plinov]] === Maj 2016 === 21. maja 2016 je prišlo do izbruha. Eden od prebivalcev ga je opisal kot največjega po letu 2010. Pepel je padal vse do prestolnice San José, vsaj 500 ljudi pa se je zaradi težav z dihanjem zateklo v bolnišnice. Leti v San José so bili zaradi nevarnosti, ki jo je predstavljal pepel, odpovedani.<ref>{{cite news| title = Volcano ash covers Costa Rica towns| url = https://www.bbc.com/news/world-latin-america-36348904| newspaper = BBC| location = London| access-date = 2016-05-21}}</ref> === September 2016 === 19. septembra ob 02.54 je prišlo do izbruha, ki je trajal približno petnajst minut. To je bil prvi v nizu dogodkov, ki so se zvrstili čez dan in sčasoma s pepelom prekrili širše mestno območje. Do novih izbruhov je prišlo ob 11.30, 14.40 in 15.34. Dogajanje se je nadaljevalo 20. septembra z izbruhom ob 06.20. Letališča na širšem mestnem območju so bila zaprta.<ref>{{cite news| title = Eruption of Turrialba Volcano closes airport launches ash, rocks 4 km high| url = http://www.ticotimes.net/2016/09/19/turrialba-volcano-explosion| newspaper = Tico Times| location = Costa Rica| access-date = 2016-09-20}}</ref> [[Slika:Volcan turrialba.jpg|thumb|Vrh vulkana Turrialba pred izbruhi v obdobju 2014–2016]] == Dostop == Do vulkana Turrialba se pride tako, da se odpravi v kraj La Pastora v okrožju Santa Cruz, ki je od mesta San José oddaljen približno dve uri vožnje. Od tam proti naselju La Central – ki je nastalo na mestu stoletje stare mlečne kmetije –, kjer se stanje ceste začne slabšati. Pot na vrh je dolga približno 7 km in ponuja razglede na gorsko verigo Talamanca. V bližini gore Cerro Porfía (3329 m nadmorske višine) je ob jasnem vremenu mogoče videti celotno osrednjo vulkansko verigo, vključno z narodnim parkom Braulio Carrillo, vulkanoma Irazú in Poás, reko Toro Amarillo, karibskimi ravnicami, atlantsko obalo, Nikaragovskim jezerom ter vrhovi Caraigres, Cerro de la Muerte in Chirripó. Pohod traja približno dve uri in pol, čeprav se čas lahko razlikuje glede na telesno pripravljenost posameznika. Vožnja do vrha je zahtevna; zaradi slabega stanja ceste priporočamo vozilo s štirikolesnim pogonom. Na tem območju je na voljo več gorskih hotelov, ki nudijo nastanitev za turiste. Vulkanološki in seizmološki observatorij Kostarike je namestil kamero, ki v realnem času prenaša posnetke, kar omogoča spremljanje dejavnosti vulkana. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Turrialba volcano}} * [https://web.archive.org/web/20100212231201/http://www.ovsicori.una.ac.cr/vulcanologia/volcanes/turrialba.htm Costa Rican Vulcanologic and Seismologic Observatory: Turrialba] * [http://www.ovsicori.una.ac.cr/index.php/camaras/v-turrialba Webcam of the Vulcanological and Seismological Observatory of National University of Costa Rica]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vulkani v Kostariki]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Gore v Kostariki]] ad2eeyfwm5ntpx970yctwcw2xupg2l8 Provinca Sjunik 0 610172 6768603 2026-10-22T16:45:20Z Upwinxp 126544 ->[[Sjunik]] 6768603 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sjunik]] kigzpgj7m1yoo541uh1906jdb877n9e Narodni park Turrialba 0 610173 6768606 2026-10-22T16:48:57Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6768606 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Turrialba | iucn_category = II | photo = File:Turrialba volcano eruption 2014. Costa Rica (1).jpg | photo_caption = Vulkan Turrialba | location = [[Costa Rica]] | nearest_city = | map = Kostarika | relief = yes | map_caption = Narodni park vulkana Turrialba | coordinates = {{coords|10|1|48|N|83|46|12|W|display=inline, title}} | area = ~16 km² | established = 30. julij 1955 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = National System of Conservation Areas (SINAC) }} '''Narodni park vulkana Turrialba''' ({{langx|es|Parque Nacional Volcán Turrialba}}) je [[narodni park]] v osrednjem ohranitvenem območju [[Kostarika|Kostarike]], ki zajema območje okoli vulkana [[Turrialba]] v provinci Cartago. V preteklosti je prišlo do večjih izbruhov med letoma 1864 in 1868. Od leta 2014 se je vulkanska dejavnost v parku okrepila; oblaki pepela so večkrat dosegli dele Kostarike, jih prekrili z grobo sajasto usedlino ter povzročili začasno zaprtje mednarodnega letališča Juan Santamaría v glavnem mestu [[San José]].<ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2015/05/04/costa-ricas-turrialba-volcano-erupts-ash-expected-in-san-jose|title=UPDATE: Costa Rica's Turrialba Volcano erupts, forcing capital airport to temporarily close -|date=4 May 2015|website=The Tico Times - Costa Rica News - Travel - Real Estate|accessdate=8 July 2017}}</ref> == Turizem == Poleg razgledov na krater je mogoče videti karibske ravnice, dolino Turrialba in gorovje Talamanca. V parku živi 84 vrst ptic in 11 vrst sesalcev.<ref name="sinac-turrialba-plan">{{cite report |title=Plan General de Manejo del Parque Nacional Volcán Turrialba |publisher=Sistema Nacional de Áreas de Conservación (SINAC) |year=2020 |url=https://www.sinac.go.cr/ES/planmanejo/Plan%20Manejo%20ACC/Plan%20General%20de%20Manejo%20del%20Parque%20Nacional%20Volc%C3%A1n%20Turrialba.pdf |language=es |access-date=31 July 2026}}</ref> Turistom je na voljo pohod srednje do visoke težavnosti, za katerega je potrebna predhodna telefonska rezervacija. Vstopnina znaša 1000 CRC za prebivalce in 12 USD za tujce; poleg tega je obvezno plačilo v višini 6000 CRC za vodnika, ki spremlja skupino. Ogledi potekajo med 6. in 10. uro zjutraj.<ref>{{cite news |last1=Zúñiga |first1=Alejandro |title=After eight years, Turrialba Volcano National Park reopens to the public |url=https://ticotimes.net/2020/12/05/after-eight-years-turrialba-volcano-national-park-reopens-to-the-public |access-date=5 December 2020 |work=The Tico Times}}</ref> == Zaprtje med letoma 2012 in 2020 == Zaradi izbruhov je bil park od leta 2012 zaprt za turiste, ponovno pa so ga odprli 4. decembra 2020. V tem času so zgradili nova zasilna zavetišča, prenovili center za obiskovalce in na razglednih točkah namestili ograje. Območje v polmeru dveh kilometrov okoli kraterja ostaja zaprto.<ref>{{cite news|last1=Zúñiga|first1=Alejandro|title=Costa Rica announces reopening of Turrialba Volcano National Park|url=https://ticotimes.net/2020/11/19/costa-rica-announces-reopening-of-turrialba-volcano-national-park|access-date=19 November 2020|work=The Tico Times|date=19 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.sinac.go.cr/AC/ACCVC/pnvt/Paginas/default.aspx |title=Parque Nacional Volcán Turrialba |access-date=2015-06-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628060639/http://www.sinac.go.cr/AC/ACCVC/pnvt/Paginas/default.aspx |archive-date=2015-06-28 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2015/10/24/turrialba-volcano-launches-ash-800-meters-sky|title=VIDEO: Costa Rica's Turrialba Volcano launches ash 800 meters into the sky -|date=24 October 2015|website=The Tico Times - Costa Rica News - Travel - Real Estate|accessdate=8 July 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2016/07/07/turrialba-volcano-eruption|title=Costa Rica's Turrialba Volcano sends ash, vapor 1 km high|date=7 July 2016|website=The Tico Times - Costa Rica News - Travel - Real Estate|accessdate=8 July 2017}}</ref> == Dostop == Glavni dostop vodi po cesti 417, vendar je od decembra 2020 prisoten spor med lastniki kmetije, ki želijo cesto razglasiti za zasebno, in vlado, zato je na poti označen alternativni dostop.<ref>{{cite news |last1=Jiménez |first1=Luis |title=Diputada y SINAC se enfrentan por finca privada que servirá de ingreso al Turrialba |url=https://www.teletica.com/nacional/sinac-y-diputada-se-enfrentan-por-finca-privada-que-servira-de-ingreso-al-turrialba_275127 |access-date=5 December 2020 |work=Teletica.com |date=3 December 2020 |language=es}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == === Rastlinstvo === Kar zadeva lokalno rastlinstvo, območje zajema več ekosistemov – [[tropski deževni gozd]] in zelo vlažen predgorski gozd –, za katere je značilno zimzeleno rastlinje z drevesi različnih velikosti. Številne od teh drevesnih vrst imajo oporne korenine. Med pomembnejše drevesne vrste spadajo različne vrste hrastov (''Quercus spp.'') ter rastline, znane pod lokalnimi imeni kot je [[epifit]] ''cacho de venado'' (''Platycerium bifurcatum''), kadulja (''salvia'') in ''ratoncillo'' (''Myosotis stricta'') – gre za ostanke prvotnih gozdov, ki so bili podvrženi selektivni sečnji. === Živalstvo === Park se ponaša z izjemno raznolikim ptičjim svetom; zabeleženih je 84 vrst ptic. Med njimi izstopajo rdečerepa kanja (''Buteo jamaicensis''), kolibri vrste ''Doryfera ludoviciae'', vulkanski kolibri (''Selasphorus flammula''), smrekov cikovtnik ''Catharus ustulatus'', različne vrste tangar (''Tangara spp.'') in dlakava žolna (''Picoides villosus''). Poleg tega je bilo dokumentiranih 11 vrst sesalcev, med katerimi so med drugim [[kojot]] (''Canis latrans''), kunci (''Sylvilagus spp.''), deveteroprogasti pasavec ('Dasypus novemcinctus'') in Črtasti prašičji skunk (''Conepatus semistriatus''). == Vulkan Turrialba == {{glavni|Turrialba}} Vulkan je glavna znamenitost parka; je drugi najvišji vrh na tem območju in ga zaznamujejo trije izraziti, impresivni [[krater]]ji. Njegova vulkanska dejavnost privablja obiskovalce v park, čeprav ne v velikem številu. Zadnja dva večja izbruha tega vulkana sta se zgodila v letih 1864 in 1868. Od leta 2001 vulkan kaže znake blažje dejavnosti. Leta 2007 je prav tako izbruhnil, vendar je šlo za manjši dogodek. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20150628060639/http://www.sinac.go.cr/AC/ACCVC/pnvt/Paginas/default.aspx Parque Nacional Volcan Turrialba (Spanish language)] *{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20050414190439/http://costarica-nationalparks.com/turrialbavolcanonationalpark.html Turrialba Volcano National Park]}} at Costa Rica National Parks *[http://www.worldcamera.net/en/webcams/central-america/costa-rica/211-turrialba-volcano Turrialba Volcano webcam] *[http://www.scientificamerican.com/slideshow/turrialba-volcano-in-costa-rica-erupts-on-a-historic-scale-slide-show/ Scientific American photos of the massive March, 2015 Turrialba eruption] [[Kategorija:Narodni parki Kostarike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1955]] c90kwnf3zb26l3pi4k69uw75uaokra6 6768846 6768606 2026-10-23T11:29:31Z Ljuba24b 92351 /* Turizem */ np 6768846 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Turrialba | iucn_category = II | photo = File:Turrialba volcano eruption 2014. Costa Rica (1).jpg | photo_caption = Vulkan Turrialba | location = [[Costa Rica]] | nearest_city = | map = Kostarika | relief = yes | map_caption = Narodni park vulkana Turrialba | coordinates = {{coords|10|1|48|N|83|46|12|W|display=inline, title}} | area = ~16 km² | established = 30. julij 1955 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = National System of Conservation Areas (SINAC) }} '''Narodni park vulkana Turrialba''' ({{langx|es|Parque Nacional Volcán Turrialba}}) je [[narodni park]] v osrednjem ohranitvenem območju [[Kostarika|Kostarike]], ki zajema območje okoli vulkana [[Turrialba]] v provinci Cartago. V preteklosti je prišlo do večjih izbruhov med letoma 1864 in 1868. Od leta 2014 se je vulkanska dejavnost v parku okrepila; oblaki pepela so večkrat dosegli dele Kostarike, jih prekrili z grobo sajasto usedlino ter povzročili začasno zaprtje mednarodnega letališča Juan Santamaría v glavnem mestu [[San José]].<ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2015/05/04/costa-ricas-turrialba-volcano-erupts-ash-expected-in-san-jose|title=UPDATE: Costa Rica's Turrialba Volcano erupts, forcing capital airport to temporarily close -|date=4 May 2015|website=The Tico Times - Costa Rica News - Travel - Real Estate|accessdate=8 July 2017}}</ref> == Turizem == Poleg razgledov na krater je mogoče videti karibske ravnice, dolino Turrialba in [[Cordillera de Talamanca|gorovje Talamanca]]. V parku živi 84 vrst ptic in 11 vrst sesalcev.<ref name="sinac-turrialba-plan">{{cite report |title=Plan General de Manejo del Parque Nacional Volcán Turrialba |publisher=Sistema Nacional de Áreas de Conservación (SINAC) |year=2020 |url=https://www.sinac.go.cr/ES/planmanejo/Plan%20Manejo%20ACC/Plan%20General%20de%20Manejo%20del%20Parque%20Nacional%20Volc%C3%A1n%20Turrialba.pdf |language=es |access-date=31 July 2026}}</ref> Turistom je na voljo pohod srednje do visoke težavnosti, za katerega je potrebna predhodna telefonska rezervacija. Vstopnina znaša 1000 CRC za prebivalce in 12 USD za tujce; poleg tega je obvezno plačilo v višini 6000 CRC za vodnika, ki spremlja skupino. Ogledi potekajo med 6. in 10. uro zjutraj.<ref>{{cite news |last1=Zúñiga |first1=Alejandro |title=After eight years, Turrialba Volcano National Park reopens to the public |url=https://ticotimes.net/2020/12/05/after-eight-years-turrialba-volcano-national-park-reopens-to-the-public |access-date=5 December 2020 |work=The Tico Times}}</ref> == Zaprtje med letoma 2012 in 2020 == Zaradi izbruhov je bil park od leta 2012 zaprt za turiste, ponovno pa so ga odprli 4. decembra 2020. V tem času so zgradili nova zasilna zavetišča, prenovili center za obiskovalce in na razglednih točkah namestili ograje. Območje v polmeru dveh kilometrov okoli kraterja ostaja zaprto.<ref>{{cite news|last1=Zúñiga|first1=Alejandro|title=Costa Rica announces reopening of Turrialba Volcano National Park|url=https://ticotimes.net/2020/11/19/costa-rica-announces-reopening-of-turrialba-volcano-national-park|access-date=19 November 2020|work=The Tico Times|date=19 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.sinac.go.cr/AC/ACCVC/pnvt/Paginas/default.aspx |title=Parque Nacional Volcán Turrialba |access-date=2015-06-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628060639/http://www.sinac.go.cr/AC/ACCVC/pnvt/Paginas/default.aspx |archive-date=2015-06-28 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2015/10/24/turrialba-volcano-launches-ash-800-meters-sky|title=VIDEO: Costa Rica's Turrialba Volcano launches ash 800 meters into the sky -|date=24 October 2015|website=The Tico Times - Costa Rica News - Travel - Real Estate|accessdate=8 July 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ticotimes.net/2016/07/07/turrialba-volcano-eruption|title=Costa Rica's Turrialba Volcano sends ash, vapor 1 km high|date=7 July 2016|website=The Tico Times - Costa Rica News - Travel - Real Estate|accessdate=8 July 2017}}</ref> == Dostop == Glavni dostop vodi po cesti 417, vendar je od decembra 2020 prisoten spor med lastniki kmetije, ki želijo cesto razglasiti za zasebno, in vlado, zato je na poti označen alternativni dostop.<ref>{{cite news |last1=Jiménez |first1=Luis |title=Diputada y SINAC se enfrentan por finca privada que servirá de ingreso al Turrialba |url=https://www.teletica.com/nacional/sinac-y-diputada-se-enfrentan-por-finca-privada-que-servira-de-ingreso-al-turrialba_275127 |access-date=5 December 2020 |work=Teletica.com |date=3 December 2020 |language=es}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == === Rastlinstvo === Kar zadeva lokalno rastlinstvo, območje zajema več ekosistemov – [[tropski deževni gozd]] in zelo vlažen predgorski gozd –, za katere je značilno zimzeleno rastlinje z drevesi različnih velikosti. Številne od teh drevesnih vrst imajo oporne korenine. Med pomembnejše drevesne vrste spadajo različne vrste hrastov (''Quercus spp.'') ter rastline, znane pod lokalnimi imeni kot je [[epifit]] ''cacho de venado'' (''Platycerium bifurcatum''), kadulja (''salvia'') in ''ratoncillo'' (''Myosotis stricta'') – gre za ostanke prvotnih gozdov, ki so bili podvrženi selektivni sečnji. === Živalstvo === Park se ponaša z izjemno raznolikim ptičjim svetom; zabeleženih je 84 vrst ptic. Med njimi izstopajo rdečerepa kanja (''Buteo jamaicensis''), kolibri vrste ''Doryfera ludoviciae'', vulkanski kolibri (''Selasphorus flammula''), smrekov cikovtnik ''Catharus ustulatus'', različne vrste tangar (''Tangara spp.'') in dlakava žolna (''Picoides villosus''). Poleg tega je bilo dokumentiranih 11 vrst sesalcev, med katerimi so med drugim [[kojot]] (''Canis latrans''), kunci (''Sylvilagus spp.''), deveteroprogasti pasavec ('Dasypus novemcinctus'') in Črtasti prašičji skunk (''Conepatus semistriatus''). == Vulkan Turrialba == {{glavni|Turrialba}} Vulkan je glavna znamenitost parka; je drugi najvišji vrh na tem območju in ga zaznamujejo trije izraziti, impresivni [[krater]]ji. Njegova vulkanska dejavnost privablja obiskovalce v park, čeprav ne v velikem številu. Zadnja dva večja izbruha tega vulkana sta se zgodila v letih 1864 in 1868. Od leta 2001 vulkan kaže znake blažje dejavnosti. Leta 2007 je prav tako izbruhnil, vendar je šlo za manjši dogodek. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20150628060639/http://www.sinac.go.cr/AC/ACCVC/pnvt/Paginas/default.aspx Parque Nacional Volcan Turrialba (Spanish language)] *{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20050414190439/http://costarica-nationalparks.com/turrialbavolcanonationalpark.html Turrialba Volcano National Park]}} at Costa Rica National Parks *[http://www.worldcamera.net/en/webcams/central-america/costa-rica/211-turrialba-volcano Turrialba Volcano webcam] *[http://www.scientificamerican.com/slideshow/turrialba-volcano-in-costa-rica-erupts-on-a-historic-scale-slide-show/ Scientific American photos of the massive March, 2015 Turrialba eruption] [[Kategorija:Narodni parki Kostarike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1955]] 04unb3nw7gtwyjd9aaptprzj33qul1n Celeste (reka) 0 610174 6768611 2026-10-22T16:59:08Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6768611 wikitext text/x-wiki [[File:Rio celeste.jpg|thumb|Rio Celeste (nebeško modra reka) v Narodnem parku vulkana Tenorio]] Rio Celeste (({{IPA|es|seˈleste}}) je reka v Narodnem parku vulkana Tenorio v [[Kostarika|Kostariki]].<ref>[http://www.visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf Instituto Costarricense de Turismo map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126161850/http://visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf |date=2009-01-26 }}, 2007. {{in lang|es}}</ref> Znana je po svoji značilni turkizni barvi. Ob reki Celeste je tudi več vrelcev tople vode, reka pa tvori tudi velik slap. Od vhoda v park je do slapu približno enourni pohod.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Celeste River|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/river/rio-celeste}}</ref> == Izvor barve == Vzrok za značilno turkizno barvo reke ni kemična snov, temveč fizikalni pojav, znan kot ''[[Miejevo sipanje]]''.<ref>Castellon, E.; et al. (2013). ''PLoS ONE'', vol. 8, p. 1-10. [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0075165 Article]</ref> V reko Celeste se stekata dve brezbarvni reki: reka Buenavista in potok Sour Creek. Reka Buenavista prinaša veliko koncentracijo aluminosilikatnih delcev majhnega premera. Potok Sour Creek ima, kot že ime pove, zaradi vulkanske dejavnosti visoko kislost. Ko se ta dva vodotoka združita v reko Celeste, padec pH-vrednosti povzroči, da se aluminosilikatni delci združijo in povečajo na premer približno 566 nm. Ti suspendirani delci povzročajo Miejevo sipanje, zaradi česar ima reka izrazito turkizno barvo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090427191853/http://www.revistautopia.com/articles.aspx?idarticulo=33 Celeste River, where the sky flows down the mountain...] [[Kategorija:Reke v Kostariki]] 0zs3mgbakcree0j8z4jeatg9zxzkt93 6768643 6768611 2026-10-22T18:43:52Z Doncsecz~slwiki 9581 Doncsecz~slwiki je prestavil stran [[Río Celeste]] na [[Celeste (reka)]] 6768611 wikitext text/x-wiki [[File:Rio celeste.jpg|thumb|Rio Celeste (nebeško modra reka) v Narodnem parku vulkana Tenorio]] Rio Celeste (({{IPA|es|seˈleste}}) je reka v Narodnem parku vulkana Tenorio v [[Kostarika|Kostariki]].<ref>[http://www.visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf Instituto Costarricense de Turismo map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126161850/http://visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf |date=2009-01-26 }}, 2007. {{in lang|es}}</ref> Znana je po svoji značilni turkizni barvi. Ob reki Celeste je tudi več vrelcev tople vode, reka pa tvori tudi velik slap. Od vhoda v park je do slapu približno enourni pohod.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Celeste River|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/river/rio-celeste}}</ref> == Izvor barve == Vzrok za značilno turkizno barvo reke ni kemična snov, temveč fizikalni pojav, znan kot ''[[Miejevo sipanje]]''.<ref>Castellon, E.; et al. (2013). ''PLoS ONE'', vol. 8, p. 1-10. [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0075165 Article]</ref> V reko Celeste se stekata dve brezbarvni reki: reka Buenavista in potok Sour Creek. Reka Buenavista prinaša veliko koncentracijo aluminosilikatnih delcev majhnega premera. Potok Sour Creek ima, kot že ime pove, zaradi vulkanske dejavnosti visoko kislost. Ko se ta dva vodotoka združita v reko Celeste, padec pH-vrednosti povzroči, da se aluminosilikatni delci združijo in povečajo na premer približno 566 nm. Ti suspendirani delci povzročajo Miejevo sipanje, zaradi česar ima reka izrazito turkizno barvo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090427191853/http://www.revistautopia.com/articles.aspx?idarticulo=33 Celeste River, where the sky flows down the mountain...] [[Kategorija:Reke v Kostariki]] 0zs3mgbakcree0j8z4jeatg9zxzkt93 6768645 6768643 2026-10-22T18:44:17Z Doncsecz~slwiki 9581 6768645 wikitext text/x-wiki [[File:Rio celeste.jpg|thumb|Rio Celeste (nebeško modra reka) v Narodnem parku vulkana Tenorio]] Celeste (({{IPA|es|seˈleste}}) je reka v Narodnem parku vulkana Tenorio v [[Kostarika|Kostariki]].<ref>[http://www.visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf Instituto Costarricense de Turismo map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126161850/http://visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf |date=2009-01-26 }}, 2007. {{in lang|es}}</ref> Znana je po svoji značilni turkizni barvi. Ob reki Celeste je tudi več vrelcev tople vode, reka pa tvori tudi velik slap. Od vhoda v park je do slapu približno enourni pohod.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Celeste River|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/river/rio-celeste}}</ref> == Izvor barve == Vzrok za značilno turkizno barvo reke ni kemična snov, temveč fizikalni pojav, znan kot ''[[Miejevo sipanje]]''.<ref>Castellon, E.; et al. (2013). ''PLoS ONE'', vol. 8, p. 1-10. [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0075165 Article]</ref> V reko Celeste se stekata dve brezbarvni reki: reka Buenavista in potok Sour Creek. Reka Buenavista prinaša veliko koncentracijo aluminosilikatnih delcev majhnega premera. Potok Sour Creek ima, kot že ime pove, zaradi vulkanske dejavnosti visoko kislost. Ko se ta dva vodotoka združita v reko Celeste, padec pH-vrednosti povzroči, da se aluminosilikatni delci združijo in povečajo na premer približno 566 nm. Ti suspendirani delci povzročajo Miejevo sipanje, zaradi česar ima reka izrazito turkizno barvo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20090427191853/http://www.revistautopia.com/articles.aspx?idarticulo=33 Celeste River, where the sky flows down the mountain...] [[Kategorija:Reke v Kostariki]] 1922y9q549h0v0nqru5vf46bjw9g04e 6768650 6768645 2026-10-22T19:01:36Z Ljuba24b 92351 dodano iz es wiki 6768650 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Celeste | native_name = | other_name = | etymology = | image = Rio celeste.jpg | image_caption = Rio Celeste (nebeško modra reka) v Narodnem parku vulkana Tenorio | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | length = | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = Vulkan Tenorio | source1_coordinates = {{coord|10|40|22|N|85|0|54|W|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = Nikaragvsko jezero | mouth_coordinates = {{coord|11|34|27|N|85|21|23|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = | mapframe = Yes | mapframe-wikidata = Yes }} Celeste (({{IPA|es|seˈleste}}) je reka v Narodnem parku vulkana Tenorio v [[Kostarika|Kostariki]].<ref>[http://www.visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf Instituto Costarricense de Turismo map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126161850/http://visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf |date=2009-01-26 }}, 2007. {{in lang|es}}</ref> Znana je po svoji značilni turkizni barvi. Ob reki Celeste je tudi več vrelcev tople vode, reka pa tvori tudi velik slap. Od vhoda v park je do slapu približno enourni pohod.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Celeste River|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/river/rio-celeste}}</ref> == Izvor barve == Vzrok za značilno turkizno barvo reke ni kemična snov, temveč fizikalni pojav, znan kot ''[[Miejevo sipanje]]''.<ref>Castellon, E.; et al. (2013). ''PLoS ONE'', vol. 8, p. 1-10. [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0075165 Article]</ref> V reko Celeste se stekata dve brezbarvni reki: reka Buenavista in potok Sour Creek. Reka Buenavista prinaša veliko koncentracijo aluminosilikatnih delcev majhnega premera. Potok Sour Creek ima, kot že ime pove, zaradi vulkanske dejavnosti visoko kislost. Ko se ta dva vodotoka združita v reko Celeste, padec pH-vrednosti povzroči, da se aluminosilikatni delci združijo in povečajo na premer približno 566 nm. Ti suspendirani delci povzročajo Miejevo sipanje, zaradi česar ima reka izrazito turkizno barvo. == Legenda == Lokalna legenda pravi, da imajo vode reke Celeste takšno barvo zato, ker je Bog, ko je končal slikanje neba, svoje čopiče spral v vodi te reke. Ta legenda je le ena izmed mnogih.<ref>{{navedi knjigo |last= Alvarado Induni|first=Guillermo |title=Los volcanes de Costa Rica |url=http://books.google.co.cr/books?id=U87jyJf2DCsC&pg=PA98&lpg=PA98&dq=leyenda+del+r%C3%ADo+Celeste&source=bl&ots=pxAYAY4O_U&sig=rc2FhHZEFwrt60cJG3b80ZWmLO4&hl=es&sa=X&ei=YCC2Uoz0FM-DkQfXq4GwCg&ved=0CHMQ6AEwCTgK#v=onepage&q=leyenda%20del%20r%C3%ADo%20Celeste&f=false |accessdate=21. december 2013 |language=es |year= 2009|publisher=Editorial de la Universidad Estatal a Distancia |isbn=9968-31-679-2 |pages=98}}</ref> == Turistične znamenitosti == Med glavne turistične znamenitosti spadajo: *okoliški tropski gozd; *slap; *razgledna točka s pogledom na vulkan Tenorio; *modra laguna; *vrelci z mehurčki (''borbollones''); *spust z napihljivimi obroči (t. i. ''tubing'') v organizaciji Rio Celeste Aventuras; *''Los Teñideros'' – sotočje pritokov –, kjer voda dobiva odtenke od akvamarina, svetlo modre in turkizne do temno modre barve; * vroči vrelci. Lokalno prosto živeče živalstvo vključuje pekarije, belorepe jelene, ozelote in različne vrste ptic. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Río Celeste}} * [https://web.archive.org/web/20090427191853/http://www.revistautopia.com/articles.aspx?idarticulo=33 Celeste River, where the sky flows down the mountain...] [[Kategorija:Reke v Kostariki]] smbyosuryz5h1l15239fh6878vvdcs6 6768651 6768650 2026-10-22T19:03:03Z Ljuba24b 92351 np 6768651 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Celeste | native_name = | other_name = | etymology = | image = Rio celeste.jpg | image_caption = Rio Celeste (nebeško modra reka) v Narodnem parku vulkana Tenorio | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | length = | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = Vulkan Tenorio | source1_coordinates = {{coord|10|40|22|N|85|0|54|W|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = [[Nikaragovsko jezero]] | mouth_coordinates = {{coord|11|34|27|N|85|21|23|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = | mapframe = Yes | mapframe-wikidata = Yes }} Celeste (({{IPA|es|seˈleste}}) je reka v Narodnem parku vulkana Tenorio v [[Kostarika|Kostariki]].<ref>[http://www.visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf Instituto Costarricense de Turismo map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126161850/http://visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf |date=2009-01-26 }}, 2007. {{in lang|es}}</ref> Znana je po svoji značilni turkizni barvi. Ob reki Celeste je tudi več vrelcev tople vode, reka pa tvori tudi velik slap. Od vhoda v park je do slapu približno enourni pohod.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Celeste River|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/river/rio-celeste}}</ref> == Izvor barve == Vzrok za značilno turkizno barvo reke ni kemična snov, temveč fizikalni pojav, znan kot ''[[Miejevo sipanje]]''.<ref>Castellon, E.; et al. (2013). ''PLoS ONE'', vol. 8, p. 1-10. [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0075165 Article]</ref> V reko Celeste se stekata dve brezbarvni reki: reka Buenavista in potok Sour Creek. Reka Buenavista prinaša veliko koncentracijo aluminosilikatnih delcev majhnega premera. Potok Sour Creek ima, kot že ime pove, zaradi vulkanske dejavnosti visoko kislost. Ko se ta dva vodotoka združita v reko Celeste, padec pH-vrednosti povzroči, da se aluminosilikatni delci združijo in povečajo na premer približno 566 nm. Ti suspendirani delci povzročajo Miejevo sipanje, zaradi česar ima reka izrazito turkizno barvo. == Legenda == Lokalna legenda pravi, da imajo vode reke Celeste takšno barvo zato, ker je Bog, ko je končal slikanje neba, svoje čopiče spral v vodi te reke. Ta legenda je le ena izmed mnogih.<ref>{{navedi knjigo |last= Alvarado Induni|first=Guillermo |title=Los volcanes de Costa Rica |url=http://books.google.co.cr/books?id=U87jyJf2DCsC&pg=PA98&lpg=PA98&dq=leyenda+del+r%C3%ADo+Celeste&source=bl&ots=pxAYAY4O_U&sig=rc2FhHZEFwrt60cJG3b80ZWmLO4&hl=es&sa=X&ei=YCC2Uoz0FM-DkQfXq4GwCg&ved=0CHMQ6AEwCTgK#v=onepage&q=leyenda%20del%20r%C3%ADo%20Celeste&f=false |accessdate=21. december 2013 |language=es |year= 2009|publisher=Editorial de la Universidad Estatal a Distancia |isbn=9968-31-679-2 |pages=98}}</ref> == Turistične znamenitosti == Med glavne turistične znamenitosti spadajo: *okoliški tropski gozd; *slap; *razgledna točka s pogledom na vulkan Tenorio; *modra laguna; *vrelci z mehurčki (''borbollones''); *spust z napihljivimi obroči (t. i. ''tubing'') v organizaciji Rio Celeste Aventuras; *''Los Teñideros'' – sotočje pritokov –, kjer voda dobiva odtenke od akvamarina, svetlo modre in turkizne do temno modre barve; * vroči vrelci. Lokalno prosto živeče živalstvo vključuje pekarije, belorepe jelene, ozelote in različne vrste ptic. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Río Celeste}} * [https://web.archive.org/web/20090427191853/http://www.revistautopia.com/articles.aspx?idarticulo=33 Celeste River, where the sky flows down the mountain...] [[Kategorija:Reke v Kostariki]] taaukwy9ny89gm5vh7pzsbo0aiiyulz 6768652 6768651 2026-10-22T19:05:20Z Ljuba24b 92351 6768652 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Celeste | native_name = | other_name = | etymology = | image = Rio celeste.jpg | image_caption = Rio Celeste (nebeško modra reka) v Narodnem parku vulkana Tenorio | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | length = | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = Vulkan Tenorio | source1_coordinates = {{coord|10|40|22|N|85|0|54|W|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = [[Nikaragovsko jezero]] | mouth_coordinates = {{coord|11|34|27|N|85|21|23|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = | mapframe = Yes | mapframe-wikidata = Yes }} Celeste ({{IPA|es|seˈleste}}) je reka v Narodnem parku vulkana Tenorio v [[Kostarika|Kostariki]].<ref>[http://www.visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf Instituto Costarricense de Turismo map] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126161850/http://visitcostarica.com/ict/paginas/mapas/Mapa_TCR_CostaRica_600.pdf |date=2009-01-26 }}, 2007. {{in lang|es}}</ref> Znana je po svoji značilni turkizni barvi. Ob reki Celeste je tudi več vrelcev tople vode, reka pa tvori tudi velik slap. Od vhoda v park je do slapu približno enourni pohod.<ref>{{cite web|last=Stater|first=Adam|title=The Celeste River|url=http://www.anywherecostarica.com/attractions/river/rio-celeste}}</ref> == Izvor barve == Vzrok za značilno turkizno barvo reke ni kemična snov, temveč fizikalni pojav, znan kot ''[[Miejevo sipanje]]''.<ref>Castellon, E.; et al. (2013). ''PLoS ONE'', vol. 8, p. 1-10. [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0075165 Article]</ref> V reko Celeste se stekata dve brezbarvni reki: reka Buenavista in potok Sour Creek. Reka Buenavista prinaša veliko koncentracijo aluminosilikatnih delcev majhnega premera. Potok Sour Creek ima, kot že ime pove, zaradi vulkanske dejavnosti visoko kislost. Ko se ta dva vodotoka združita v reko Celeste, padec pH-vrednosti povzroči, da se aluminosilikatni delci združijo in povečajo na premer približno 566 nm. Ti suspendirani delci povzročajo Miejevo sipanje, zaradi česar ima reka izrazito turkizno barvo. == Legenda == Lokalna legenda pravi, da imajo vode reke Celeste takšno barvo zato, ker je Bog, ko je končal slikanje neba, svoje čopiče spral v vodi te reke. Ta legenda je le ena izmed mnogih.<ref>{{navedi knjigo |last= Alvarado Induni|first=Guillermo |title=Los volcanes de Costa Rica |url=http://books.google.co.cr/books?id=U87jyJf2DCsC&pg=PA98&lpg=PA98&dq=leyenda+del+r%C3%ADo+Celeste&source=bl&ots=pxAYAY4O_U&sig=rc2FhHZEFwrt60cJG3b80ZWmLO4&hl=es&sa=X&ei=YCC2Uoz0FM-DkQfXq4GwCg&ved=0CHMQ6AEwCTgK#v=onepage&q=leyenda%20del%20r%C3%ADo%20Celeste&f=false |accessdate=21. december 2013 |language=es |year= 2009|publisher=Editorial de la Universidad Estatal a Distancia |isbn=9968-31-679-2 |pages=98}}</ref> == Turistične znamenitosti == Med glavne turistične znamenitosti spadajo: *okoliški tropski gozd; *slap; *razgledna točka s pogledom na vulkan Tenorio; *modra laguna; *vrelci z mehurčki (''borbollones''); *spust z napihljivimi obroči (t. i. ''tubing'') v organizaciji Rio Celeste Aventuras; *''Los Teñideros'' – sotočje pritokov –, kjer voda dobiva odtenke od akvamarina, svetlo modre in turkizne do temno modre barve; * vroči vrelci. Lokalno prosto živeče živalstvo vključuje pekarije, belorepe jelene, ozelote in različne vrste ptic. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Río Celeste}} * [https://web.archive.org/web/20090427191853/http://www.revistautopia.com/articles.aspx?idarticulo=33 Celeste River, where the sky flows down the mountain...] [[Kategorija:Reke v Kostariki]] 3gaddc70odyxfswllr53c8il97z11k9 Río Celeste 0 610175 6768644 2026-10-22T18:43:52Z Doncsecz~slwiki 9581 Doncsecz~slwiki je prestavil stran [[Río Celeste]] na [[Celeste (reka)]] 6768644 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Celeste (reka)]] p2ajb76ul5kzsen0ougv462z8i3030m Kategorija:Reke v Kostariki 14 610176 6768648 2026-10-22T18:46:17Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Kategorija:Reke v Kostariki */ 6768648 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Rivers of Costa Rica}} [[Kategorija:Geografija Kostarike|Reke]] [[Kategorija:Reke v Amerikah|Kostarika]] [[Kategorija:Reke po državah|Kostarika]] a6f63jfzgz912oawc8g3i7nyt0nxm2z Požar na poroki v Al-Ajunu 0 610177 6768677 2026-10-22T20:17:12Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Požar na poroki v Al-Ajunu */ 6768677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste |title=Požar na poroki v Al-Ajunu |type=[[pokol]], [[požig]] |dfens= |numpart= |numparts= |weapons= |perpetrator=Nasra Jusef Muhamad El-Inesi |perpetrators= |victim= |injuries= |fatalities=57 umrlih, 90 poškodovanih |timezone= |partof= |time= |date=15. avgust 2009 |coordinates= |target=Zajed Zafira in gostje na poroki |location=Al-Ajun, guvernat Al-Džahra, [[Kuvajt]] |caption= |image= }} '''Požar na poroki v Al-Ajunu''' ali '''pokol na poroki v Al-Ajunu''' je bil množični umor, ki se je zgodil 15. avgusta 2009 približno ob 21:20 v Al-Ajunu, ki je vas v bližini [[Kuvajt (mesto)|mesta Kuvajt]], ki je prestolnica [[Kuvajt|istoimenske države]].<ref name="NBC">{{navedi novice |title=Kuwait wedding fire kills 41 people in 3 minutes |url=https://www.nbcnews.com/id/wbna32431410 |work=NBC News |accessdate=22.10.2026 |date=15.8.2009 |language=en}}</ref> Požar je namerno povzročila triindvajset let stara Nasra Jusef, ki je imela duševne motnje, iz maščevanja, ki ga je podžigalo ljubosumje.<ref name="NBC" /> Umrlo je 57 ljudi, od tega 42 na kraju in petnajst oseb naknadno v bolnišnici.<ref name="MEDIUM">{{navedi novice |first=Nurah |last=Abudulkader Ali |title=How a 23-year-old mother of 2 turned Into a mass murderer? |url=https://medium.com/@noorahaaal13/how-a-23-year-old-mother-of-2-turned-into-a-mass-murderer-6c65dd653e29 |work=Medium |accessdate=22.10.2026 |date=9.10.2021 |language=en}}</ref> == Ozadje == Nasra Jusef Muhamad El-Inesi je verjetno že od otroštva trpela zaradi motenj osebnosti in drugih duševnih težav, kar so pojasnili poznejši psihiatrični pregledi. V svojih najstniških letih se je poročila s 36 let starim Zajedom Zafiro, ki mu je rodila dva otroka. Oba otroka sta bila prizadeta,<ref name="MEDIUM" /> zaradi tega se je Zajed še enkrat poročil po [[islam|muslimanskih]] navadah, da bi mu druga žena morda rodila zdravega zanamca, kar je Nasra doživela kot žalitev in je ni mogla pogoltniti. == Požar == Zajedova poroka je po [[kuvajt]]skih nomadskih navadah potekala v šotoru ter so posebej praznovali poroko ženina in neveste.<ref name="NBC" /><ref name="MEDIUM" /> Slovesnosti se je udeležilo več kot sto gostov (med njimi je bilo veliko žensk in otrok).<ref name="MEDIUM" /> Okrog 21:20, ko je bila Zajedova slovesnost v šotoru, je Nasra na šotor zalila veliko količino [[bencin]]a, ki ga je potem zažgala z neko snovjo iz [[žveplo|žvepla]]. Izbruhnil je izjemno velik požar in se je ogenj zelo hitro razširil, zato se je šotor spremenil v eno sámo ognjeno kroglo.<ref>{{navedi novice |title=Vengeance of Nasra Youssef Muhammad; Kuwait wedding fire tragedy |url=https://keralakaumudi.com/en/news/news.php?id=1324675&u=vengeance-of-nasra-youssef-muhammad-kuwait-wedding-fire-tragedy-1324675 |work=Kaumudi Online |accessdate=22.10.2026 |date=13.6.2024 |language=en}}</ref> Temperatura v šotoru se je v trenutku dvignila nad 500 °C, zato so se raztopili tudi oblačila in čevlji na telesu več gostov.<ref name="NBC" /> Povrh tega je izbruhnila velika panika med ljudmi, zato je bilo veliko žrtev med begom steptanih do smrti.<ref name="NBC" /> Šotor je imel le en izhod, kar je otežilo beg ljudem.<ref name="NBC" /> == Žrtve == V požaru je preminilo 42 ljudi. Petnajst poškodovanih, ki so jih zdravili v bolnišnicah, je umrlo zaradi opeklin, pogosto po več mesečnem mučnem trpljenju.<ref name="MEDIUM" /> Več trupel je bilo do neprepoznavnosti iznakaženo v požaru, ki jih je bilo mogoče istovetiti le s [[Deoksiribonukleinska kislina|preiskavami DNK]] in s pomočjo uradnega zobotehnika.<ref name="MEDIUM" /> Zajed Zafira se je izognil nesreče brez poškodb.<ref name="MEDIUM" /> == Posledice == Najprej so sumili, da je bil vzrok požara nesreča po naključju, vendar je Nasra kmalu sama priznala požig. Nasra je pred sodiščem dajala zmedene razlage o svojem zločinu, včasih je zanikala svojo krivdo, celo krivila moža Zajeda, včasih pa je trdila, da je le izvedla magični obred s vodo in piro.<ref name="MEDIUM" /> Nasrin zagovornik, odvetnik Said al-Habas jo je zagovarjal pred sodnikom in je dejal, da Nasra zaradi svojih psihičnih težav ni vedela, kaj počne, zato ni mislila, da lahko povzroči smrt veliko ljudi.<ref name="IBTIMES">{{navedi novice |last=Palmer |first=Ewan |title=Jealous wife hanged in Kuwait for murdering 58 women and children at husband's second wedding |url=https://www.ibtimes.co.uk/jealous-wife-hanged-kuwait-murdering-58-women-children-husbands-second-wedding-1603101 |work=International Business Times |accessdate=22.10.2026 |date=25.1.2017 |language=en}}</ref> Kuvajtsko sodišče je marca 2010 obsodilo Nasro Jusef na smrt zaradi namernega umora več ljudi. 25. januara 2017 so Nasro Jusef obesili.<ref name="IBTIMES" /> Po tragediji je Kuvajt prepovedal nomadske poroke v šotorih, ker niso upoštevali varnostnih predpisov na teh prireditvah.<ref name="IBTIMES" /> == Podobne tragedije == 15. maja 2015 je v [[Martonoš]]u v [[Srbija|Srbiji]] naredil [[pokol na poroki v Martonošu|pokol Rade Šefer]] na poroki svojega sina, v katerem je ubil sedem ljudi (med njimi svojo bivšo soprogo in snaho).<ref>{{navedi novice |title=A nap, amikor az édesapa a lakodalom után lemészárolt hat embert |url=https://szmsz.press/2019/05/16/a-nap-amikor-az-edesapa-a-lakodalom-utan-lemeszarolt-hat-embert/ |work=Szabad Magyar Szó |accessdate=22.10.2026 |date=16.5.2019 |language=hu}}</ref> Šefer je pokol naredil iz podobnih razlogov kot Nasra Jusef: je bil duševno moten človek, ki je imel utvare in je bil redno nagnjen k nasilju, kar je uničilo tudi njegovo družinsko življenje.<ref>{{navedi novice |title=SRBIJANSKI MONSTRUM BOLESNO JE VOLIO SINA, A MRZIO JE SVE ŽENE Prije pokolja satima bio na trežnjenju u policiji... |url=https://avaz.ba/globus/region/178441/srbijanski-monstrum-bolesno-je-volio-sina-a-mrzio-je-sve-zene-prije-pokolja-satima-bio-na-treznjenju-u-policiji |work=Dnevni avaz |accessdate=22.10.2026 |date=18.5.2015 |language=sr}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2009]] [[Kategorija:Kuvajt]] [[Kategorija:Pokoli]] he14xkpwo56dc1sieelrpyorqmx4gc3 Pokol na poroki v Al-Ajunu 0 610178 6768678 2026-10-22T20:18:06Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Požar na poroki v Al-Ajunu]] 6768678 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Požar na poroki v Al-Ajunu]] n3xryiwlbw846p377og4n80d0w0c7ws Uporabniški pogovor:Žana Begunc 3 610179 6768697 2026-10-22T20:57:07Z VidicK01 193275 vandalizem 6768697 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} –[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 3eudkkr4l0hkjlb7qz3p7jfkgu0yhqn Uporabnik:Stebunik/peskovnik72 - Bijakovići 2 610180 6768728 2026-10-22T22:26:46Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek na peskovniku Bijakovići 6768728 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = Village |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia and Herzegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Herzegovina-Neretva Canton|Herzegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-cyrl|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Demographics == According to the 2013 census, its population was 1,438.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Ethnicity in 2013 !width="100px"|Ethnicity !width="80px"|Number !width="80px"|Percentage |- | [[Croats of Bosnia and Herzegovina|Croats]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bosniaks of Bosnia and Herzegovina|Bosniaks]] || 3 || 0.2% |- | other/undeclared || 75 || 5.2% |- | '''Total''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} s0ee6qot74pcflbel5lp9ko7h36wwss 6768729 6768728 2026-10-22T22:37:14Z Stebunik 55592 6768729 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = vas |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-cyrl|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Prebivalstvo == Glede na stanje leta 2013 je bilo tu 1.438 prebivalcev.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Narodnostna sestava v letu 2013 !width="100px"|Narodnost !width="80px"|Število !width="80px"|Odstotki |- | [[Hrvati]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bošnjaki]] || 3 || 0.2% |- | drugi/neopredeljeni || 75 || 5.2% |- | '''Skupaj''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} en: {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = Village |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia and Herzegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Herzegovina-Neretva Canton|Herzegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-cyrl|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Demographics == According to the 2013 census, its population was 1,438.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Ethnicity in 2013 !width="100px"|Ethnicity !width="80px"|Number !width="80px"|Percentage |- | [[Croats of Bosnia and Herzegovina|Croats]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bosniaks of Bosnia and Herzegovina|Bosniaks]] || 3 || 0.2% |- | other/undeclared || 75 || 5.2% |- | '''Total''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} hyz8amko94s0y8gmemjk6ospw8bm0ir 6768730 6768729 2026-10-22T22:39:40Z Stebunik 55592 6768730 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = vas |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-sr|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Prebivalstvo == Glede na stanje leta 2013 je bilo tu 1.438 prebivalcev.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Narodnostna sestava v letu 2013 !width="100px"|Narodnost !width="80px"|Število !width="80px"|Odstotki |- | [[Hrvati]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bošnjaki]] || 3 || 0.2% |- | drugi/neopredeljeni || 75 || 5.2% |- | '''Skupaj''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} en: {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = Village |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia and Herzegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Herzegovina-Neretva Canton|Herzegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-cyrl|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Demographics == According to the 2013 census, its population was 1,438.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Ethnicity in 2013 !width="100px"|Ethnicity !width="80px"|Number !width="80px"|Percentage |- | [[Croats of Bosnia and Herzegovina|Croats]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bosniaks of Bosnia and Herzegovina|Bosniaks]] || 3 || 0.2% |- | other/undeclared || 75 || 5.2% |- | '''Total''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} t31uzjdyv0x4yg8nw07md8xws1gghbk 6768731 6768730 2026-10-22T22:42:43Z Stebunik 55592 6768731 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = vas |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-sr|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Prebivalstvo == Glede na stanje leta 2013 je bilo tu 1.438 prebivalcev.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Narodnostna sestava v letu 2013 !width="100px"|Narodnost !width="80px"|Število !width="80px"|Odstotki |- | [[Hrvati]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bošnjaki]] || 3 || 0.2% |- | drugi/neopredeljeni || 75 || 5.2% |- | '''Skupaj''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} en: {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = Village |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia and Herzegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Herzegovina-Neretva Canton|Herzegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-cyrl|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Demographics == According to the 2013 census, its population was 1,438.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Ethnicity in 2013 !width="100px"|Ethnicity !width="80px"|Number !width="80px"|Percentage |- | [[Croats of Bosnia and Herzegovina|Croats]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bosniaks of Bosnia and Herzegovina|Bosniaks]] || 3 || 0.2% |- | other/undeclared || 75 || 5.2% |- | '''Total''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} [[Category:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} r527r7pw8gkimz4dd281hnk6j7tprvl 6768770 6768731 2026-10-23T06:52:21Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Populated places in Čitluk, Herzegovina-Neretva Canton]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768770 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = vas |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-sr|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Prebivalstvo == Glede na stanje leta 2013 je bilo tu 1.438 prebivalcev.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Narodnostna sestava v letu 2013 !width="100px"|Narodnost !width="80px"|Število !width="80px"|Odstotki |- | [[Hrvati]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bošnjaki]] || 3 || 0.2% |- | drugi/neopredeljeni || 75 || 5.2% |- | '''Skupaj''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} en: {{Infobox settlement |official_name = Bijakovići |other_name = |native_name = Бијаковићи |nickname = |type = Village |motto = |image = |image_size = |caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |map_size = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia and Herzegovina |pushpin_label_position = right |pushpin_map_size = |pushpin_caption = |subdivision_type = Country |subdivision_name = {{BIH}} |subdivision_type1 = [[Political divisions of Bosnia and Herzegovina|Entity]] |subdivision_name1 = [[Federation of Bosnia and Herzegovina]] |subdivision_type2 = [[Cantons of the Federation of Bosnia and Herzegovina|Canton]] |subdivision_name2 = [[File:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|16px]] [[Herzegovina-Neretva Canton|Herzegovina-Neretva]] |subdivision_type3 = [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|Municipality]] |subdivision_name3 = [[File:Citluk Seal.gif|14px]] [[Čitluk, Bosnia and Herzegovina|Čitluk]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = 7.52 |area_land_km2 = |population_as_of = 2013 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1438 |population_density_km2 = auto |time_zone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|43|11|N|17|42|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |custom_label_sec1 = |custom_data_sec1 = |website = |footnotes = }} '''Bijakovići''' ({{lang-cyrl|Бијаковићи}}) is a village in the [[Municipalities of Bosnia and Herzegovina|municipality]] of [[Čitluk]], Bosnia and Herzegovina.<ref>Official results from the book: Ethnic composition of Bosnia-Herzegovina population, by municipalities and settlements, 1991. census, Zavod za statistiku Bosne i Hercegovine - Bilten no.234, Sarajevo 1991.</ref> The village is within the area served by the Franciscans friars of [[Medjugorje]]. In 1981, Mount Podbrdo in Bijakovići was the site of the alleged first Marian apparitions of the entity referred to as [[Our Lady of Medjugorje|''Gospa'']].<ref name=Herrero>{{cite book |last=Herrero |first=Juan A. |editor=Joanne M. Greer, David O. Moberg |chapter=Medjugorje: Ecclesiastical Conflict, Theological Controversy, Ethnic Division |title=Research in the Social Scientific Study of Religion |year=1999 |publisher=JAI Press|location=Stamford, Connecticut |isbn=0762304839 |page=139 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=QOa_6HNsp_EC&pg=PA146}}</ref> The Croatian-Canadian businessman and arms smuggler [[Anton Kikaš]] was born in Bijakovići.<ref name="Marinić">{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Na današnji dan uhićen Anton Kikaš |url=https://hkm.hr/domoljubne-minute/na-danasnji-dan-uhicen-anton-kikas/ |access-date=17 June 2021 |work=HKM |date=31 August 2020}}</ref> == Demographics == According to the 2013 census, its population was 1,438.<ref>{{cite web|title=Naseljena Mjesta 1991/2013|url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=10260|publisher=[[Statistical Office of Bosnia and Herzegovina]]|accessdate=September 28, 2021|language=Bosnian}}</ref> {| class="wikitable" |+ Ethnicity in 2013 !width="100px"|Ethnicity !width="80px"|Number !width="80px"|Percentage |- | [[Croats of Bosnia and Herzegovina|Croats]] || 1,360 || 94.6% |- | [[Bosniaks of Bosnia and Herzegovina|Bosniaks]] || 3 || 0.2% |- | other/undeclared || 75 || 5.2% |- | '''Total''' || '''1,438'''|| '''100%''' |} ==References== {{Reflist}} {{coord|43|11|N|17|42|E|display=title|region:BA_type:city_source:GNS-enwiki}} {{Čitluk municipality}} {{DEFAULTSORT:Bijakovici}} {{HerzegovinaNeretvaCanton-geo-stub}} 0tljaquptf877hnlx5obcvi7z6eqtvv Uporabniški pogovor:~2026-56754-93 3 610183 6768761 2026-10-23T06:24:33Z Upwinxp 126544 ! 6768761 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:24, 23. oktober 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} c8zcq56for8ck7bjsmnrg0p1h8ytv3r Dirka po Franciji 2027 0 610184 6768788 2026-10-23T08:27:32Z Sporti 5955 n 6768788 wikitext text/x-wiki {{prihodnji športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2027 | series = [[UCI World Tour 2027]] | race_no = | season_no = | image = | image_size = 360 px | image_caption = | image_alt = | date = 2.–25. julij 2027 | stages = 21 | distance = 3479 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2026|2026]] | next = [[Dirka po Franciji 2028|2028]] }} '''Dirka po Franciji 2027''' bo 114. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se bo [[2. julij]]a v [[Edinburg]]u, končala pa [[25. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/najvec-kronometra-po-letu-2012-a-odlocilni-dnevi-v-pogacarjevih-pirenejih/797692 |title=Največ kronometra po letu 2012, a odločilni dnevi v Pogačarjevih Pirenejih |accessdate=2026-10-23 |date=2026-10-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{Cite web |title=TdF Routes |url=https://www.letour.fr/en/overall-route |access-date=22 October 2026 |website=letour.fr}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | 2. julij | [[Edinburg]] (Združeno kraljestvo) — [[Carlisle]] (Združeno kraljestvo) | 185 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |2 | 3. julij | [[Keswick, Cumbria|Keswick]] (Združeno kraljestvo) — [[Liverpool]] (Združeno kraljestvo) | 223 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |3 | 4. julij | [[Welshpool]] (Združeno kraljestvo) — [[Cardiff]] (Združeno kraljestvo) | 223 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | 5. julij | [[Cherbourg-en-Cotentin]] | colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" |4 | 6. julij | [[Cherbourg-en-Cotentin]] — [[Cherbourg-en-Cotentin]] | 171 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |5 | 7. julij | [[Pontorson]] — [[Plumelec]] | 178 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |6 | 8. julij | [[Vannes]] — [[Angers]] | 193 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |7 | 9. julij | [[Blois]] — [[Chambord]] | 38 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |8 | 10. julij | [[Bourges]] — [[Le Creusot]] | 224 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |9 | 11. julij | [[Villars-les-Dombes Parc des Oiseaux]] — [[Col du Grand Colombier|Grand Colombier]] | 162 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | 12. julij | [[Haute-Savoie]] | colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" |10 | 13. julij | [[Annecy]] — [[Sallanches]] | 171 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | 14. julij | [[Cluses]] — [[Les Saisies]] | 150 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |12 | 15. julij | [[Chambéry]] — [[Valence]] | 162 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | 16. julij | [[Aubenas]] — [[Montpellier]] | 164 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |14 | 17. julij | [[Montpellier]] — [[Mende]] | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | 18. julij | [[Rodez]] — [[Albi]] | 169 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | 19. julij | [[Toulouse]] | colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" |16 | 20. julij | [[Toulouse]] — [[Toulouse]] | 33 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | 21. julij | [[Muret]] — [[Pau]] | 186 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | 22. julij | [[Pau]] — [[Saint-Lary-Soulan Col du Portet]] | 174 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | 23. julij | [[Hasparren]] — [[Laruns]] | 160 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | 24. julij | [[Maubourguet]] — [[Libourne]] | 198 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |21 | 25. julij | [[Saint-Quentin-en-Yvelines]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | 116 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | 3479 km | colspan="3" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2027]] [[Kategorija:2027 v športu]] 9q3yx5b2aqiq47uwyj2wrgz14vgva13 Pogovor:1037 1 610185 6768810 2026-10-23T09:22:14Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6768810 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j H&E razmaz 0 610186 6768813 2026-10-23T09:35:52Z TadejM 738 preusmeritev na [[Barvanje s hematoksilinom in eozinom]] 6768813 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Barvanje s hematoksilinom in eozinom]] bzz77wefkjfqtc5zbj65m6qjxpymi27 Uporabniški pogovor:Raca99 3 610187 6768819 2026-10-23T09:43:38Z VidicK01 193275 vandalizem 6768819 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} –[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 3eudkkr4l0hkjlb7qz3p7jfkgu0yhqn Dolgoživost 0 610188 6768838 2026-10-23T11:16:42Z Yerpo 8417 škrbina 6768838 wikitext text/x-wiki '''Dolgoživost''' je lastnost [[organizem|organizma]], katerega trajanje življenja ([[starost]]) znatno presega [[Pričakovana življenjska doba|pričakovano življenjsko dobo]], ki je statistična [[Srednja vrednost|srednja mera]] za [[populacija (biologija)|populacijo]], ki ji pripada. Izraz se uporablja predvsem za opisovanje preseganja pričakovane življenjske dobe pri [[človek|ljudeh]] oziroma v kontekstu prizadevanja za dolgo življenje s karseda [[Leto zdravstveno kakovostnega življenja|majhnim bremenom bolezni]].<ref name="Bened06">{{cite journal | last1=De Benedictis | first1=Giovanna | last2=Franceschi | first2=Claudio | title=The Unusual Genetics of Human Longevity | journal=Science of Aging Knowledge Environment | volume=2006 | issue=10 | date=2006-06-28 | issn=1539-6150 | doi=10.1126/sageke.2006.10.pe20 | page=pe20}}</ref><ref>{{navedi splet | title=What do the terms life expectancy, lifespan, longevity and health span mean? | publisher=Inštitut Maxa Plancka za biologijo staranja | date=2026-01-07 | url=https://www.age.mpg.de/what-do-the-terms-life-expectancy-lifespan-longevity-and-health-span-mean | access-date=2026-10-23}}</ref> Starost 100 let je razširjen mejnik človeške dolgoživosti.<ref>{{cite journal | last1=Kordowitzki | first1=Pawel | last2=Ying | first2=Kejun | title=The pursuit of understanding human longevity | journal=npj Aging | volume=12 | issue=1 | date=2026-02-05 | issn=2731-6068 | pmid=41644533 | pmc=12876948 | doi=10.1038/s41514-026-00339-z | doi-access=free | page= 25}}</ref> Dolgoživost je posledica spleta dejavnikov, tako bioloških ([[genetika|genetske]] predispozicije) kot okoljskih.<ref name="Bened06"/> Študije genetike dolgoživosti so pri preprostejših [[modelni organizem|modelnih organizmih]] razkrile že več [[gen]]ov, ki neposredno in znatno vplivajo na življenjsko dobo, pri človeku pa genov s tako očitnim vplivom še niso odkrili.<ref>{{cite journal | last=Warner | first=Huber R. | title=Subfield History: Use of Model Organisms in the Search for Human Aging Genes | journal=Science of Aging Knowledge Environment | volume=2003 | issue=6 | date=2003-02-12 | issn=1539-6150 | doi=10.1126/sageke.2003.6.re1 | page=re1}}</ref> Pomembno vlogo ima življenjski slog posameznika, človekova posebnost pa je tudi, da je [[dednost]] močno kulturno pogojena.<ref name="Bened06"/> Pojem »modro območje« oz. »modra cona« označuje regije, kjer naj bi kombinacija dednih dejavnikov in tradicionalnega življenjskega sloga prebivalcev vplivala na izrazito dolgoživost v tamkajšnji populaciji, vendar je verodostojnost te oznake vprašljiva.<ref>{{navedi revijo |last=Amigo |first=Ignacio | title=Do 'blue zones,' supposed havens of longevity, rest on shaky science? | date=2024-11-21 | doi=10.1126/science.znw477z | journal=[[Science]]}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[gerontologija]] * [[staranje]] * [[superstoletnik]] {{Škrbina-med}} [[Kategorija:Gerontologija]] [[Kategorija:Promocija zdravja]] d05zenvqfx0svmk5acsupuzm82ustxc Žana Vertačnik 0 610189 6768855 2026-10-23T11:52:47Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Žana Vertačnik | poklic = [[novinarka]] | delodajalec = [[POP TV]] }} '''Žana Vertačnik''' je slovenska televizijska [[novinarka]], ki se ukvarja predvsem z notranjo politiko in družbenimi vprašanji. Zaposlena je v informativnem uredništvu [[POP TV]], pred tem pa je delovala pri časniku [[Večer (časopis)|Večer]]. Leta 2023 je prejela debitantsko novinarsko nagrado Čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref...« 6768855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Žana Vertačnik | poklic = [[novinarka]] | delodajalec = [[POP TV]] }} '''Žana Vertačnik''' je slovenska televizijska [[novinarka]], ki se ukvarja predvsem z notranjo politiko in družbenimi vprašanji. Zaposlena je v informativnem uredništvu [[POP TV]], pred tem pa je delovala pri časniku [[Večer (časopis)|Večer]]. Leta 2023 je prejela debitantsko novinarsko nagrado Čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|title=Čestitamo čuvajem 2023!|date=24. november 2023|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Vertačnik je diplomirala iz novinarstva. Z novinarskim delom je začela med študijem na Koroškem radiu in v koroškem dopisništvu časnika ''Večer''. Pozneje je pri istem časniku delovala kot notranjepolitična novinarka v Ljubljani. Novembra 2021 se je pridružila informativnemu uredništvu oddaje [[24UR]], kjer je nadaljevala poročanje o slovenski politiki in delovanju državnih institucij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/novinarski-ekipi-24ur-se-je-pridruzila-zana-vertacnik.html|title=Novinarski ekipi 24UR se je pridružila Žana Vertačnik|date=2. november 2021|website=24ur.com}}</ref> Poleg političnega poročanja je spremljala večje dogodke v Sloveniji, med drugim [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplave avgusta 2023]]. S poplavljenih območij na Koroškem je poročala o posledicah ujme, razmerah v odrezanih krajih in poteku reševanja.<ref name="DNS" /><ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/spoznajte-popovo-novinarko-zano-nesreca-ljudi-ji-para-srce-1086984|title=Spoznajte Popovo novinarko Žano: Nesreča ljudi ji para srce|date=7. oktober 2023|website=Svet24}}</ref> V okviru POP TV sodeluje tudi pri političnih pogovorih in analizah v podkastu ''Popkast''. Leta 2026 je bila članica novinarske ekipe, ki je spremljala [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], pripravljala intervjuje s predstavniki političnih strank in prispevke o predvolilnem dogajanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev|date=20. januar 2026|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/slovenija-odloca-2026na-pop-tv.html|title=Slovenija odloča 2026 na POP TV|website=24ur.com}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2023 je prejela '''debitantsko nagrado Čuvaj''' za dosežke mladih novinarjev z manj kot petimi leti poklicnih izkušenj. [[Društvo novinarjev Slovenije]] je ob podelitvi izpostavilo njeno politično poročanje in terensko delo med avgustovskimi poplavami na Koroškem. V obrazložitvi jo je označilo za eno bolj prepoznavnih političnih novinark v Sloveniji.<ref name="DNS" /> == Sklici == {{sklici}} 2qztpxwjb2afjxn1iajgsixpipb6vjb Pogovor:Dolgoživost 1 610190 6768857 2026-10-23T11:54:51Z Yerpo 8417 {{WPMED}} 6768857 wikitext text/x-wiki {{WPMED}} kciaqos98n2vjaxdwqqihtul8bqhdss